t T* I** tí it'	4-»-	yU-A
, f ^jav.ifi-^ ^ * ^/r - ~ ; Y Ir .. t^ *h .
(j<t^¡Ji\*K >V	-

Staroslovenska čitanka
za
Višje pazpede spodnjih sol.
Sestavil
čir- Jalcob Sket,
c. kr. profesor.
Mehko
vezana po 1 gl. 50 kr. (3 K).
V c. k r.
Na Dunaju.
zalogi šolskih 1894.
knjig.
104591
Pridržujejo se vse pravice.
Jm !
4t'f~f
Natisnila tiskarna MehiUiistov na Dunaju, VII.
1. Indoevropski jezik in rodovi slovanski.
Indoevropci, Indogermani ali Arijci so imeli v praveku skupen jezik in tudi skupno pradomovino, ki je bila najbrž v osrednji Aziji. Bili so takrat še vsi Indoevropci jeden narod. Tekom časa so se razširili po sedežih, oddaljili med seboj po jeziku, najprej v narečja. Posamezni deli so se preselili in se ločili drug od drugega, iz narečij so postali sčasoma samostalni jeziki, ki so se čim dalje tem bolj odtujili oddaljenim vrstnikom.
Dandanes delimo indoevropske rodove glede na njih jezik v vzhodne (azijske) in zahodne (evropske) Arijce.
Vzhodni Arijci so Indi in Irani. Indi so se iz pradomovine izselili na jug v Indijo; glavni njih jezik je staroindijski ali sanskrit, najstarejše pesni pa „Vede". — Irani so stanovniki visoke planote Iran, in sicer Perzi (staroperzijski jezik v klinastih napisih), Medi, Baktri (starobaktrijski jezik ali zend, stare knjige „Zendavesta") in Armeni.
Zahodni Arijci so:
1.	Kelti ali Gali (njih ostanki so v Walesu in Bretagni);
2.	Germani, in sicer a) stari Gotje (Vulfila, f 381), b) stari nordiški narodi (Edda iz 12. stoletja), iz kterih so se razvili današnji Švedi, Norvegi, Danci in Islandci; c) Visokonemci (dvorni in pisni jezik), in d) Nizkonemci (Frizi, Anglosaksi in Angleži, pa Nizozemci);
3.	Grki, stari in današnji;
4.	Romani, t. j. stari Rimljani, govoreči latinski jezik, iz kterega so se razvili današnji romanski jeziki: italijanski, francoski, španski, portugiški in rumunski;
5.	Traško-ilirsko pleme, t. j. Traki, Geti ali Daki, Dalmati in Iliri. K traško-ilirskemu plemenu se štejejo današnji Albani (Arnavti, Škipetari);
Sket, Starostov. čitanka.	^
6.	Litvani, kteri so Slovanom najbliže v rodu, in ki so si v svojem jeziku ohranili poseben starinski značaj. Pri Litvanih razločujemo tri narečja (baltiške jezike), in sicer staropruski jezik, ki je v 17. stoletju izumrl, lotvinski jezik, ki gaše dandanes po baltiških pokrajinah govore, in litvanščino. Vseh Litvanov in Lotvincev je na Pruskem in Ruskem sedaj še nad tri milijone ljudij;
7.	Slovanski rodovi.
Slovani so bili sprva vsi združeni ter so govorili skupen jezik, kakor kažejo še dandanes vsi slovanski jeziki, ki se ujemajo med seboj ne samo po korenih in deblih, ampak tudi po oblikah in v skladnji. Skupaj so živeli kot jeden narod na vzhodu Evrope, posedajoč planoto med gornjim Donom in Dneprom ter med srednjo Vislo in vzhodnim Baltiškim morjem. Rimski in grški zgodopisci okoli Kristovega rojstva in pozneje jih imenujejo Venete ali Venede; iz tega imena je nemško ime Wenden (Winden), ki rabi še dandanes Nemcem za poimenovanje Slovencev in Sorbov. Domače ime jim je bilo menda S erb i (Srbi), ktero poznamenovanje se je še ohranilo na najskrajnejšem jugu in severu ter znači sedaj srbski narod na jugu in lužiške Slovane na severu (Sorbi). Ime Slo veni (2xlaui]voi, Iftlaßivoi, Zxkaßoi, Sclaveni, Slavi) se nahaja nedvojbeno pri pisateljih 6. stoletja po Kristu. Značilo pa je takrat to ime samo jeden (zahodni) del Slovanov, a drugi del se je imenoval An ti ("Avrac, Antes), ktero ime pa se je obdržalo le kratko časa (550—630). Po pokri-stjanjenju od 9. stoletja naprej znači ime Sloveni vse Slovane. Dandanes se še tako imenujejo Slovenci (za Dalmatina v 16. stoletju Sloveni zraven Slovenci), Slovaki (Sloveni) in SI o vin ci (Kašubi na Pruskem in Pomoranskern); izpremenjeno ime Slovani, Slavi pa znači sedaj vse Slovane.
Iz svoje nekdanje skupne domovine, kjer in kteri najbliže še zdaj živijo Poljaki in Rusi, širili so se Slovani proti severu, zahodu in jugu. Proti zahodu so se naselili Slovani na Češkem in Moravskem ter niže Karpat ob koncu 5. ali začetkom 6. stoletja. Naselitev se je vršila mirno z namenom, zemljo obdelovati. Širili pa so se po plemenih; pleme je bilo poleg plemena brez ožje državne uredbe. V 9. stoletju je najimenitnejše pleme Cehov združilo več plemen češke dežele v državno jed-
noto in v jeden narod. —■ Na severni strani Čehov med Salo in Bobrom so se na obeh straneh Labe naselili Sorbi (severni Srbi) v gornji in spodnji Lužici. Dalje proti severu so se nastanili Ljutici ali Veleti med Odro, Labo in Baltiškim morjem, na zahodni strani Ljuticev pa Bodrici v današnjem Holsteinu, Meklenburgu in Luneburgu (polabski Slovani). Polabski Slovani so bili že v 14. stoletju večjidel ponemčeni; najzadnji ostanki v Luneburgu so izginili koncem 18. stoletja.
Proti jugu so se širili Slovani pod svojim imenom Sloveni do Črnega morja in do spodnje Donave. V 6. stoletju, ko so zapustili Zahodni Gotje svoja tamošnja selišča, šli so Sloveni naprej proti jugu in zahodu ter sčasoma obljudili Dacijo. To so dakovski Sloveni, ki so izumrli v 18. stoletju. Drugi del Slovenov si je vzel v posest Mezijo, Tracijo, Macedonijo in za nekoliko časa celo Peloponez, in tu so bili dolgo časa strahoviti bizantinskemu cesarstvu. Leta 678. so pridrli Bolgari od Volge v Mezijo ter ondi ustanovili bolgarsko državo. Podjarmljeni Sloveni pa so svoje zmagalce poslovenili, prejemši od njih tuje ime, in tako se še dandanes imenujejo bolgarski Sloveni ali Bolgari.
Tretji del Slovenov je šel v drugi polovici 6. stoletja ob Donavi naprej ter posedel stanovališča, ki so jih zapustili Lan-gobardi (568). Ti Sloveni so se naselili v pokrajinah stare Pa-nonije, in zatorej jih nazivljemo panonske Slo v ene. Njih potomci so današnji Slovenci na vzhodnem Štajerskem in na zahodnem robu Ogerskega ter Kajkavci na Hrvatskem. Najdalje je prišel zadnji del Slovenov, ki je posedel pokrajine starega Norika. To so noriški ali karantanski (korotanski) Sloveni, današnji Slovenci razun panonskih. Tako so Sloveni proti zahodu postali sosedje nemškim Bavarcem, proti severu pa se dotikali čeških Slovanov, s kterimi so bili pod vlado Samovo združeni skoz 35 let (627—662).
Nazadnje so prišli najbrž v prvi polovici 7. stoletja Hrvatje in Srbi iz Bele Hrvatije izza Karpat. Premagavši Obre, posedli so sredi med bolgarskimi in panonsko-korotan-skimi Sloveni južno Panonijo, Dalmacijo in ostalo Ilirijo. S tem je bilo v 7. stoletju naseljevanje Slovanov dokončano.
V 8. in 9. stoletju so bivali Slovani od Črnega in Egejskega do Baltiškega morja in Ilmenskega jezera, ter od Adrije, Planin (Alp) in reke Ina, od Češkega lesa, Sale in Labe nepretrgoma do gornjega Dona in spodnjega. Dnepra, pleme zraven plemena, toda ne v jedni državi, niti pod jednim imenom, in tudi jezik jim je bil že različen.	J- Kumari.
2. Sorodnost slovanskih jezikov.
Že v skupni slovanski domovini so se razvila narečja, kakor je to verjetno pri tolikem narodu, kakor so Slovani. Po razselitvi so se narečja še bolj ločila ter končno utrdila v posamezne jezike slovanske, tako da ima dandanes vsak rod slovanski svojo ustanovljeno osebnost, t. j. svoj pisni jezik in svojo književnost. Delijo pa se slovanski jeziki, odkar so se naselili Ogri sredi Slovanov, navadno vseverno-slovanske in vjugovzhodno-slovanske jezike.
Severno-slovanski jeziki in narodi.
Severno-slovanske jezike znači zdaj posebno: 1. mehki r ali rs, ki se izgovarja rž, oziroma rS; 2. jotovanje zobnikov t, d v c, s, oziroma ds, tedaj v sičnike, ne pa v šumnike; in 3. prosto mehčanje ustnikov brez vrinjenega l. V pojasnilo naj služijo le nekteri primeri. Slovensko morje se glasi v češčini more, v poljščini marše; plača (iz plat-ja) se glasi pri Čehih plače, pri Poljakih plača; rojen je v češkem rožen, v poljskem rodzony; zemlja se glasi češki in poljski brez l: seme (t. j. zemje) in siemia. Razun tega še severno-slovanski jeziki, pa tudi ruski jezik umehčavajo zobnike, ustnike, jezikovce in n tudi pred samim mehkim samoglasnikom, kar se ne godi v jugoslovanskih jezikih; tako se glasi slovenski in hrvatski priti v češkem priti (t. j. pršiti), v poljskem pa prsic; slov. roditi, polj. rodsič.
Severnim Slovanom prištevamo Poljake, Čehe s Slovaki in
Sorbe.
Poljaki bivajo po razdelitvi poljskega kraljestva na Ruskem, Nemškem in Avstrijskem ter jih je skupaj nad deset in pol milijona. Poljski jezik znači nosni samoglasnik e iz en in « iz
on; na pr. svieti — slov. sveti (iz sventi), rak — slov. rok (rod. množ.). Jugoslovanske in češke besede kakor brana, brazda itd. se glasé v poljskem brona, brozda.
Cehi bivajo na Češkem, Moravskem in Šleskem. Češki jezik ima namesto nosnika a glasnik u, rta pr. ruku = slov. roko, stsl. raka; nadalje predev kakor Jugoslovani: hrad — slov. in hrvatski grad, poljski grod, ruski gorod. — Čehom se prištevajo navadno tudi Slovaki, ki prebivajo na severnem Ogerskem in na vzhodnem Moravskem. Slovaki so sredi med Jugo- in Severo-slovani. Predno so namreč prišli Ogri v sedanja bivališča, bili so Jugo- in Severoslovani nepretrgoma zvezani; kajti Slovčni v Panoniji so segali visoko proti severu in se dotikali sedanjih Slovakov, ki še dandanes svoj jezik imenujejo slovénsky jazyk, tedaj jednako kakor Slovenci svojega. Vseh Cehov s Slovaki vred je nekaj nad sedem milijonov.
Sorbi so severni Srbi, ktere le v razlikovanje od južnih Srbov tako imenujemo. Sorbi se delijo v gornje in spodnje Sorbe, kterih je skupaj še 223.000. Gornji bivajo v gornji (južni) Lužici, deloma na Saksonskem (Budišin, Bautzen), deloma na Pruskem (Görlitz); spodnji Sorbi pa v spodnji (severni) Lužici (Kottbus). Nemci jim pravijo Wenden. Jezik Sorbov in izumrlih Polabanov stoji nekako sredi med češkim in poljskim, vendar tako, da je sorbski bliže češkemu, polabski pa bliže poljskemu jeziku.
Jugovzhodno-slovanski jeziki in narodi.
Jugovzhodnim Slovanom prištevamo Ruse, Bolgare, Srbo-Hrvate in Slovence. Vsi ti narodi umehčavajo skupek tj in dj v šumnike ter vrivajo l med ustnike in j. Po teh prikaznih si stojé tedaj najbliže jeziki imenovanih narodov.
Rusi se tako imenujejo po Rusih, nekem normanskem plemenu, pri domačih pisateljih Várjagi imenovanem. Ta rod je bil leta 862. pozvan, da uredi vlado vzhodnim, med seboj nesložnim Slovanom, in po tem vladajočem plemenu so se vzhodni Slovani od 10. stoletja naprej imenovali Rusi in jezik svoj ruski jezik. Rusi se delijo v Velikoruse (okoli Moskve in na vzhodu), Malo-ruse ali Rusine (Rutene, na južnem in zahodnem Ruskem ter v sosednih pokrajinah avstro-ogerske države) in Beloruse (proti
Poljskemu in Litvanskemu). Velikorusov je največ, vseh Rusov skupaj pa nad 66 milijonov. Ruski jezik znači takozvano polno-glasje; Rusi imajo namreč tam dva samoglasnika, kjer imajo Jugoslovani in Cehi predev; na pr. glava, glas, grad ali brčg, drevo se glasijo v ruskem: gdovd, golos, gorod in bereg, derevo. Skupek dj daje v ruskem ž iz dž, na pr, rožen = rojen; tj pa daje c kakor v slovenskem, na pr. sveča iz svet-ja. Nosnik e daje ja, nosnik a pa u kakor v češkem, na pr. Mjatva — Metva iz kkitva; duh = slov. dob iz dab, češki dub.
Bolgari so Slovencem najbliže po rodu; zakaj Bolgari so jeden del onih Slovenov, ki so v 6. stoletju bivali na levem bregu spodnje Donave (v Daciji), in ktere Jordanes in Prokopij (oba v sredini 6. stoletja) imenujeta SI o vene (Sclaveni, IxAa-flrjvoi). Od ondod se je preselil jeden del v Mezijo (današnji Bolgari), drugi v Panonijo in tretji v Norik. Jezik bolgarski znači zlasti skupina št in žd za izvirni skupek tj in dj; na pr. plaStam = plačam iz platjam; raspfiždam iz raz-padjam = razpojam (podim). Ta prikazen, ki jo ima tudi staroslovenščina, je vzrok, da nekteri staroslovenščino imenujejo starobolgarski jezik. Bolgarov je blizu šest milijonov in bivajo razun kneževine bolgarske še po Macedoniji, Erdeljskem, Ruskem, Rumunskem in Turškem.
Srbo-Hrvatje so dandanes Slovencem po jeziku in stano-vališčih najbližji. Jezik srbski in hrvatski sta si med seboj tako podobna, da se smatrata za jeden jezik, samo da pišejo Srbi s cirilico, Hrvatje pa z latinico. Srbi spadajo po veri h grško-iztočni cerkvi, Hrvatje pa so katoliki. Hrvatski se govori v Istri (razun severne tretjine, kjer bivajo Slovenci), v hrvatskem Pri-morju in v Dalmaciji na severni strani Neretve. Hrvatski govorijo katoliki v Bosni in Hercegovini, v prejšnji vojaški krajini in v Slavoniji; nadalje Hrvatje, ki so se naselili v več županijah zahodne Ogerske, in naposled oni, ki bivajo v Dolnji Avstriji ob rekah Litavi, Moravi, Taji in na Moravskem. Nazadnje še imenujemo peščico (sedaj še kakih 5000) Hrvatov v spodnji Italiji v neapolitanski pokrajini Molise, kjer so se naselili že v 15. stoletju. — Hrvatje so čakavci, ker govore i«, Srbi pa Štokavci, ker imajo Sto namesto slovenskega kaj. Zvečine izgovarjajo Hrvatje staroslovenski e kot i, zato so ikavci. Srbi izgovarjajo stsl. dolgi e kot ije ali kot e; oni so ijekavci, ti pa
ekavci. Ijekavci so po prvotni naselitvi zahodni, ekavci pa vzhodni Srbi. K vzhodnim Srbom se štejejo Srbi v Sremu (Sirmien), Banatu ter v severni, vzhodni in stari Srbiji. K zahodnim pa spadajo Srbi v Črni gori, v Boki kotorski in v severni Albaniji, v Dubrovniku, Hercegovini in Bosni razun katolikov in v jednem delu Slavonije. Hrvatsko-srbski jezik znači glas c, ki postaja iz tj in kt, na pr. hočeš = slov. hočeš iz hotješ, noč = noč. Skupek dj prehaja v mehek dž in j, na pr. rodzen (rodjen) = rojen; gospodja in gospoja = gospa; stsl. a pa je m, na pr. ruku = roko, stsl. rajta. Srbo-Hrvatov je okoli šest milijonov ljudij.
Slovenci bivajo na zahodnem robu Ogerskega, na južnem Štajerskem in Koroškem, na Kranjskem in Primorskem ter v dveh dolinah sosedne Italije.*) Tudi Kajkavci (Bizjaki) na Hrvatskem v varaždinski, kriški in zagrebški županiji, ki so dandanes politično in slovstveno združeni s Hrvati, so Slovenci po rodu. Slovenci so panonski in noriški Sloveni. Prvi so govorili
*) Na zahodnem Ogerskem zavzemajo Slovenci oni okraj, ki leži na vzhodni štajerski meji med Radgono, Strigovo, Dolnjo Lendavo, Sv. Gothardom in Gornjo Lendavo nazaj ob štajerski meji tja do Radgone. Na južnem Štajerskem in na južnem Koroškem pa loči Slovence in Nemce malo da ne ravna črta, ki jo potegneš od Radgone prek Štajerskega in Koroškega do Šnjo-horja v Ziljski dolini. Le tu pa tam prestopi slovensko ozemlje to črto, in sicer gre meja od Radgone mimo Cmureka do Ar nož a (Ehrenhausen); odtod se obrne proti jugozapadu mimo Arveža (Arnfels), odkoder gre skoro naravnost proti zapadu do Laboda (Lavamiind) na Koroškem. Nato gre proti severo-zapadu do Grebinja in Djekš, potem polagoma jugozapadno do Gospe svete, a odtod mimo Krnskega gradu in Blatnega grada do južne strani Osoj-skega jezera. Pri Beljaku prestopi reko Dravo ter gre prek Dobrača in drugih gor ob severni strani Ziljske doline do Šmohorja in odtod proti jugu do Pontebe. Od Pontebe gre ob italijanski meji blizu do Bovca, odtod zapadno do Bele. kjer Rezijani prebivajo, potem proti jugu do Fojde in mimo Starega mesta in Kormina do Gorice, odtod pa mimo Gradiške in Tržiča pri Devinu v tržaški zaliv. — Vseh Slovencev v avstro-ogerski državi je po ljudski štetvi od 1890. leta 1,270.000, in sicer na Kranjskem 466.257, na Štajerskem 400.367, na Goriškem in Gradiškem 135.036, na Koroškem 101.030, v Trstu in njegovem okraju 26.639, v Istri 44.390, na Ogerskem 70.658, na Hrvatskem 20.987, in po raznih deželah je raztresenih 2816. — Na Beneškem v Italiji jih biva okoli 33.000, in razun teh je še Kajkavcev na Hrvatskem 801.000. — V Avstriji je okoli 20«/, vseh Slovanov v Evropi, in sicer črez 18% milijona. Čehov, Moravcev in Slovakov je 7,446.000, Poljakov 3,584.000, Malorusov 3,446.000, Velikorusov (Lipovanci v Bukovini) 4.000, Slovencev 1,270.000, Hrvatov (s Kajkavci) 1,424.000, Srbov 1,500.000 in Bolgarov v Banatu 30.000.
panonsko-slovenski jezik ali staroslovenščino, v kteri sta v 9. stoletju sv. Ciril in Metod pisala knjige cerkvene, drugi pa koro-tansko slovenščino, ki se v obče zlaga s tem jezikom, ki ga govore še dandanes na zahodnem Štajerskem, Koroškem in Kranjskem. Govor panonskih Slovenov se je tekom časa izpre-menil in približal govoru korotanskih Slovenov, in sedaj služi obema jednoisti pisni jezik. Bila pa je panonska slovenščina že od nekdaj blizu korotansko-slovenskemu jeziku. Za to imamo dokaz iz 10. stoletja v brizinskih spomenikih, ki so pisani v ko-rotanski slovenščini. Na temelju tega istega jezika stoji današnji slovenski jezik, ki ga lahko tedaj v nasprotju k panonsko- ali staroslovenskemu tudi korotansko- ali novoslovenski jezik imenujemo. Brizinski spomeniki kažejo že posebnosti sedanje slovenščine. Slovenski jezik znači zlasti j, ki nastane iz skupka dj, na pr. rojen iz rodjen (stsl. roždenft), in nadalje vprašalnik Jcaj namesto stsl. čbto.
Slovenski jezik ima tudi narečja in razrečja. Kranjski Dolenjci na pr. izgovarjajo naglašeni o kot u: gospud, Bug; Gorenjci pa in Korošci govorijo l često kot v ali w, na pr. Sva sem, gmva namesto Sla sem, glava; na vzhodnem Štajerskem, na Ogerskem in tudi še po drugod govorijo u kot u, na pr. krtih, duh. Nadalje še lahko primerjamo različne govorice, kakor dan, den; vzamem, vzemem; zvezda, zvjezda, sviezda, zvizda — zvejzda, zvajzda; predla, vrela; hora, gora itd. Iz takih in jednakih pri-kaznij je razvidno, da ima slovenski jezik več narečij in razrečij, toda v pisnem jeziku vlada jeden jezik, v kterem so zbrana in po slovniških pravilih nadomeščena vsa narečja slovenskega jezika.	J. Suman.
3. Črtice o prosveti starih Slovanov, i.
Odkar je razcvetlo primerjajoče jezikoslovje, odprl se nam je pogled tudi v ono dobo zgodovine narodov, o kteri sicer ne govori nobena priča. Jezik sam nam kaže namreč pot, po kteri moremo razkrivati temoto prosvetne zgodovine najstarejših časov. Kako je to mogoče? Kako moremo na pr. trditi, da so solili,
pekli ali pa kuhali ljudje mesó že za onih časov, ko so bivali Indoevropci še skupaj po azijskih gorovjih, akoravno nimamo nikakega poročila, ne ustmenega, kako še le pisanega iz onega časa? To vse se dá dognati. Sinovi pričajo za očeta. Ako pomislimo, da imajo indoevropski jeziki sorodne izraze za sol, za peko in za kuhanje, smemo popolnoma pravilno sklepati, da so podedovali ta izraz od svojega očeta, indoevropskega prajezika. Tako se je dognalo, da so imeli že Praarijci popolnoma razvito rodbinsko življenje; žena se ni sežigala z možem, kajti beseda vdova pomenja osamelo; oni so se že bavili z živinorejo, ali zlata še niso poznali, in živina je nadomeščala denar, itd.
Istim pótem se dá tudi za Slovane dognati prosvetno stanje v oni dobi, ko so se odcepili od indoevropskega prajezika ter živeli kot poseben narod, govoreč še jeden jezik, ki je oče vsem znanim slovanskim jezikom. Staroslovenščine namreč si ne smemo misliti kot matere sedanjih slovanskih jezikov, ampak ona je le najstarejša sestra njihova; zakaj popolnoma natanko se kaže, da so bili slovanski jeziki že v oni dobi, iz ktere imamo najstarejše spomenike, ločeni drug od drugega, da so bili že samosvoji jeziki. Oni jezik, iz kterega so se narodili vsi slovanski, ni ohranjen; a kakšen pa je bil, moremo soditi iz tega, kar vidimo sorodnega pri vseh slovanskih jezikih. Kaj nam pa kaže vse to ? Da so se Slovani prijeli že dolgo pred Kristom poljedelstva. Temu pritrjujejo tudi oni, ki pravijo, da so prišli kot pastirji v svojo sedanjo domovino. Množina izrazov, ki se nanašajo na živinorejo, kaže, da so se Slovani prav pridno pečali s to stroko gospodarstva. Posebno priljubljeno jim je bilo bučelarstvo, kar pričajo vseslovanske besede buSela (starosl. bičela od korena bük, torej: bučeča žival), ulj (panj) in vosek. Slovani so namreč hodili najprej po neizmernih lipovih gozdih svoje domovine za medom neštevilnih bučelnih rojev, da so si pridelovali sladke jedi in varili medico; kasneje pa ko so posekali one pragozde, gojili so bučelarstvo po ostalih gozdih in so tudi preskrbovali zahodne dežele z medom in voskom.
Kako izdatno so se pečali Slovani s poljedelstvom, kažejo nam vseslovanski izrazi za poljedelsko orodje, za plug in brano, za žito. Že tedaj so umeli mleti žito na žrmljah (stsl. žrbny) ali na mlinih. Poznali so že razne žitne rastline, ktere pridelujejo
na polju; želi so s koso ali s srpom, vezali snope, mlatili na gumnu. Vse to in še veliko več nam kaže jezik. Ta nam kaže drevje, kar so ga poznali, priča nam pa tudi, kako so stanovali. Beseda dom kaže, da so stavili lesene hiše (koren cla, dum = vezati, staviti), hram pa, da je služil za brambo zoper vremenske nezgode (hraniti = servare). Za zid imajo slovanski jeziki razne besede. Česa nas pa uči to ? Da so začeli zidati še le kasneje. To nam svedoči tudi zgodovina, ki priča, da so se razni evropski narodi arijskega plemena kasno učili zidanja. Grki so se ga naučili od Feničanov, Rimljani od Grkov itd. Pa še nekaj nas uče besede za dom. To namreč, da praočetje naši niso ciganili po svetu okrog, ker bi si sicer ne bili stavili hiš.
Bili so Slovani miroljubni, kakor so poljedelci naravno. Ali znali so tudi varovati svoje imetje in se niso bali boja, če je šlo za dom in za domovino. To nam kažejo izrazi za okope in za orožje. Po Lužicah in po drugih krajih severne Nemčije, koder so bivali nekdaj Slovani, razkopali so v novejšem času množino takih starih okopov, o kterih sodijo, da so slovanski. V boju (ratb) so rabili lok in strelo, meč in kopje, sulico in sekiro, nož in kij. Branili so svoje telo s ščitom (štit-6), s čelado (šlemt) in z oklepom (brtnija).
V boju so zapovedovali glavarji rodov, ki so bili ob jednem tudi sodniki in svečeniki. Vsa narodova uprava se je naslanjala na družinsko življenje. Iz zadružnega življenja, kterega se drže še dandanes nekteri narodi, narodile so se počasi cele vasi. Vsaki posamezni zadrugi je vladal poseben starešina. Ta je bil seveda v začetku oče, po smrti njegovi pa je zadela ta čast najsposobnejšega, kterega so si volili vsi člani zadruge. Počasi so narastle zadruge v cele vasi, in po tem potu so nastale občine (obbština), ktere so imenovali po svojem praočetu. Zato nahajamo še zdaj po slovanskih krajih cele vasi, po kterih imajo vsi vaščanje isto rodbinsko ime. Če se je pa pomnožila občina ali rod tako, da niso mogli ostati vsi skupaj, naselil se je del v bližini. Nova občina je dobila seveda tudi novo ime, ostala pa je vedno v zvezi z materjo, ohranila iste običaje in navade, govorila isti jezik.
Več takih občin se je združilo v pleme, kteremu je stal na čelu starešina vsega plemena, ki je imel iste pravice za vso
skupino, kakor p osamezni staroste po svojih zadrugah ali po občinah. Več plemen se je združilo v narod fj^zikt ali pltkt).
Tako je bil uravnan narod slovanski, ko se nam prikaže prvič v svitu zgodovinskem. Vsakemu so bile zavarovane njegove pravice, nobenemu niso kratili osebne svobode; zato poročajo pisatelji, ki pripovedujejo o Slovanih, da ne strpe vladarja nad seboj, ampak da žive v ljudovladi ali demokratiji. To nam potrjuje tudi vsa ustava, ki nam jasno kaže, da so bili staroste le prvi med jednakimi, nikakor pa ne samosvoji gospodarji.
Po vsem tem sodimo lahko, kako se je razvijalo družbinsko in narodovo življenje. Že lepo razvito imenoslovje za družino in za vse njene dele nam priča, da so bili naši očetje nravni ljudje, ki niso poznali mnogoženstva ali poligamije; družina jim je bila sveta, in vsi udje v družini so tudi imeli po vsem iste pravice. Da, tudi ženske so bile jednakopravne; mogle so celo dospeti do časti staroste. Po vsem tem umemo tudi, da se prvotno pri Slovanih ni mogla razviti sužnost, kakoršno nahajamo pri raznih sosedih. Kjer jo je dokazati, nastala je kasneje po vplivu slabih sosedovih vzgledov. Pa še tudi tu se ni kazala nikdar tako ostudno, kakor marsikje drugje, ker so sužnikom radi davali tudi prostost.
Pravne razmere so bile že tedaj jako razvite. To nam dokazujejo že pojmi pravo, zakon in sod (sadi). Pravni pregovori in pravni običaji so določevali vsakemu njegove pravice že mnogo, mnogo prej, kakor so poznali pisane zakone. Ravno v tem oziru se kaže v najlepšem svitu važnost primerjajočega jezikoslovja za razsvetljevanje narodovih razmer. Ono nam kaže namreč, da Slovani niso poznali niti lastnine, niti dedščine. Za ta dva izraza nimamo vseslovanskih besed, in jih tudi Praslovani imeti ne morejo, ker je bilo po njihovi družinski upravi vse imetje le skupno.
Da so se rodili že zgodaj tudi verski nazori, umeva se lahko samo ob sebi. Nikdo ne opazuje tako natanko prirode in njenih prikaznij, kakor ravno poljedelec; nikdo ne čuti svoje odvisnosti od prirodnih sil v toliki meri, kakor ravno on. V teh je gledal Slovan resnična bitja, izmed kterih so mu bila nektera dobra in naklonjena, druga pa zla in hudobna. Prve je imenoval bogove, druge pa bese. Te besedi sta se ohranili tudi v kršcan-
stvu, prva za krščanskega Boga, druga pa za vraga. Tem božanstvom so staroste darovali darove (obeti), da bi si pridobili naklonjenost dobrih, a odklanjali hude bogove. Razun teh božanstev, ki so bila prav za prav le poosebljene prirodne sile, častili so tudi umrle očake. S tukajšnjim življenjem se pa ni končalo življenje. Duša se jim je zdela že neumrjoča; po smrti telesa je prihajala v raj.
II.
Kar smo povedali do sedaj, uči nas sam jezik. Poglejmo še, kaj pripovedujejo pisatelji o Slovanih, odkar so stopili v krog onih narodov, s kterimi se peča zgodovina.
Že cesar Leon VI., vrstnik Svetopolkov, pravi o Slovanih, da se ne razlikujejo med seboj po običajih, navadah in življenju. Prokopij (551) pa jih opisuje tako-le: „Po svoji zunanjosti se ne ločijo. Veliki in trdni so vsi, po barvi niso ne preveč beli, ne preveč črni." Bili so torej ogoreli, kakor v obče poljedelci. Vsi pisatelji priznavajo, da so pridni in delavni, in da ljubijo poljedelstvo in prostost nad vse. "VVidukind (867) pravi v tem oziru o njih, da rajši trpe vse nadloge, kakor pa da izgubijo svojo prostost; „kajti ti ljudje so utrjeni in delavni, navajeni prav zmernega življenja. Kar je nam prav težavno, zdi se Slovanom skoro igrača." V istem smislu govori Sakson Gramatik (med 1181 in 1208) o Pomorjanih, rekoč: „Tako so ljubili svobodo svoje domovine, da so rajši umrli z njo, kakor da bi bili ostali živi."
Ta ljubezen do svobode se je kazala in se kaže po ne-kterih krajih še zdaj v tem, da so si stavili svoje hiše najrajši na samem, v sredini svojega posestva. Vendar pa so bili vajeni in dobri kupčevalci. Že početkom desetega stoletja so prihajali ruski kupci skoz Češko celo do Donave, in Sorbi so trgovali že v devetem veku na jutrovo. Po vsem moramo soditi, da so si stavili mesta zlasti zaradi kupčije. Zato pripoveduje Arabec Ibrahlm Ibn-Jakub, ki je potoval v desetem stoletju po lab-skih pokrajinah, da je bila Praga že tedaj glavno trgovišče slovansko. Važen je bil že takrat tudi Viligrad (t. j. Velij grad), sedanji Meklenburg, Po njegovih in drugih poročilih je znano, da so bila ta mesta dobro naseljena, da so imela krasna svetišča, in da so bila dospela do velike omike.
Osobito hvalijo vsi stari pisatelji, na pr. Mavrikij (582—602), cesar Leon (886—911), Adam Bremenski (1076), Ebon, Helmold, Herbord (vsi trije v sredini 12. stoletja) in dr. gostoljubnost slovansko. Tako poroča Mavrikij, da spremljajo gosta iz kraja v kraj, in da bi začeli celó vojsko zoper onega, ali bi pa požgali hišo onemu, ki bi razžalil tujca, ker bi bila to največja pregreha. Adam Bremenski pravi naravnost, kar se tiče zadržanja in gostoljubnosti, da ga ni naroda nad Slovane, in Helmold imenuje gostoljubnost in spoštovanje do starišev prvo krepost slovansko. Prav mično pripoveduje tudi Ebon, da sta prišla „Uodalricus et Albwinus" v bogato mesto Hologost, kjer so ju sprejeli z veliko častjo. Gospodinja sama, žena mestnega glavarja, omila jima je noge, in sijajno so ju pogostili, da sta se čudila in divila, „quod talem in regno diaboli humilitatis et hospitalitatis gratiam in-venissent".
Ta ljubezen se ni kazala samo proti mirnim tujcem, tudi z bojnimi ujetniki so ravnali lepo. Mavrikij in cesar Leon sta nam priči, da pri Slovanih robstvo ni trajalo neprestano, kakor pri drugih narodih; določevali so jim gotov obrok, v kterem so si mogli kupiti dovoljenja, da se vrnejo prosti domú, ali pa da ostanejo sami prosti in prijatelji pri njih.
Kako zeló so spoštovali stariše, vidi se že iz njihovega zadružnega življenja; ali skrbeli so tudi za starce, bolnike in reveže, kakor nam pričata Helmold in Herbord, izmed kterih pravi prvi o Rujanih (Rujana = Rügen) kar naravnost, da pri njih ni reveža, niti berača. Revež je bil po mnenju starih Slovanov le hudobnež, zato pomenja beseda „hudi" ubožca in hudobneža. V prav tako lepem svitu se kaže tudi spoštovanje do ženstva. Žen niso le častili kot gospodinje, celó do vlade jim je bila odprta pot, kakor nam kaže Olga pri Rusih, Vanda pri Poljakih, Libuša v Čehih, Tuga in Vuga pri Hrvatih. Žene so se udeleževale celó boja zoper sovražnike, kakor omenjajo na pr. bizantinski pisatelji odločno, da so našli leta 626. po boju s Slovani tudi ženske, ki so bile umrle na bojišču za rod in za dom svoj.
Narodova uprava je bila demokratična. To nam dokazuje, izvzemši poročila pisateljev, že tudi jezik sam, ki nam kaže, da
so imena za vladarske časti (kwigzf>, kralb, cesari>) tujke, kakor tudi imena za plemstvo. To se je narodilo vse še le potem, ko so prišli v dotiko s sosedi, od kterih so se naučili teh razlik. Vendar pa tuji vpliv ni mogel predrugačiti narodne plemenske in družinske uprave. Zato se je ohranila zadruga pri južnih Slovanih do današnjega dne, drugod pa se ji nahajajo še vedno sledovi. Jugoslovanska zadruga se loči od stare slovanske v tem, da ne druži več vseh vaščanov v jeden rod, ampak da obsega vas po več zadrug. Imenovali so pa rod po svojem očaku z do-tičnimi končnicami, tako da so se potomci Bodislavovi nazivali Bodislavci, Radovanovi Radovanici, Radislavovi Radislavci, kakor kažejo še sedaj navadna imena, ali so pa rabili njegovo ime v množini. Tako se imenujejo potomci Bojanovi Bojani itd. Ta imena so značila ob jednem tudi vse selo. Kedar se je preselil oddelek rodu iz prvotnega sela, ohranil je tudi prvotno svoje ime, pridejal si pa sam, ali češče so mu nadeli drugi še poseben priimek, da so ga ločili od prvotnega rodu. Navadno so vzeli izraz od duševnih zmožnostij ali običajev, od postave ali noše, po opravku ali po tem, kakoršno je bilo novo selo, ali pa je bil kak porogljiv izraz. Plemenska imena so si nadevali navadno po selišču, na pr. Poljani ali Poljane, Rečani, Jezerani, Drevljani, Moravani itd.
Ali posamezni narodi so bili nesložni. Ibrahlm Ibn-Jakub pravi o njih: „Slovani so sploh neustrašeni, za boj pripravni ljudje; ko ne bi bili nesložni, ker so razcepljeni v rodove in plemena, ne mogel bi se noben narod na svetu meriti z njimi." Jednako sodi tudi Mavrikij in ruski letopisec Nestor (f ok. 1116), pri kterem pravijo ruski poslanci, ki prosijo Varjage, naj pridejo gospodovat k njim: „Zemlja naša velika i obihna, a narjada (= reda) vi nej nestb." Zaradi tega niso Slovani zavzemali nikdar onega mesta v zgodovini, ktero bi bili mogli zavzemati po svojem številu. Zato so prišli tudi v odvisnost Hunom, Obrom in Turkom. Vendar pa niso bili kukavice v boju, kar se je pokazalo večkrat. Gotovo je pa, da niso bili urejeni za boj. Ivan Efežan (584) pravi, da si ne upajo iz gozda na plan, ker ne poznajo drugega orožja kakor po dvoje kopij. Mavrikij pa pravi, da ne poznajo bojnega reda. Roparsko življenje ljubijo; po gozdih in lesovih se potikajo >ter napadajo sovražnike iz zasede po noči, ali kedar
nasprotniki ne mislijo na to. Kako se pa pride črez kako reko, to znajo bolje od vsakega drugega naroda. Za orožje jim služi dvojno kopje; nekteri imajo tudi dobre ščite, toda nerodne. Rabijo tudi lesene strele in male puščice otrovane s hudim strupom, kteri deluje smrtno, ako ne izpije ranjenec „theriaka" proti temu ali kakega drugega dobrega zdravila. Kedar napadejo sovražnike, zaženejo glasen krik in se vržejo nad nasprotnika. Če se ustraši ta, pritiskajo hudo nanj, če pa ne, obrnejo se nazaj in se potegnejo v gozde, ker se najrajši bojujejo po soteskah. Zato svetuje Mavrikij, naj se bojujejo Grki s Slovani po zimi, ko drevje nima listja, da jih je lažje videti, in ko kažejo sledovi po snegu, kam gredo. Naposled pa še dostavlja: Ker imajo mnogo vladarjev in niso složni, ni težko, pridobiti si nektere izmed njih z dobrimi besedami, ali pa za plačilo, da se ne združijo vsi in si ne izberejo jednega vodje.
III.
Vednost o starožitnostih slovanskih je že popolnoma jasno dokazala, da nahajamo v nekterih narodnih pesnih še ostanke iz starodavnosti poganske. Posebno bajeslovnega gradiva nahajamo še sedaj veliko. Da nam pa tedanji pisatelji ne poročajo natančneje o slovanskem poverju, umemo prav lahko, ako pomislimo, da se jim je vse pogansko zdelo vražje, s čimur se niso hoteli pečati.
Vsa poročila pričajo, da so častili Slovani nekega boga nad bogovi, stvarnika nebes in zemlje, svetlobe in viharja. Hel-mold pravi določno: „Med množico bogov, kterim je po misli njihovi izročena vlada po polju, po gozdih, žalost in veselje, verujejo tudi v jednega boga, ki vlada v nebesih. Ta je silno mogočen, vlada le v nebesih in se briga samo za nebesa. Drugi bogovi so njegovi podložniki. A tudi ti so njegovega rodu in tem višji, čim bližji so mu po krvi." Ime je bilo temu bogu nad bogovi Svarog. Najvišjega boga kot gromovnika so imenovali nekteri slovanski rodovi Peru na, kteremu stoji nasproti zemlja. Sina Svarogova sta bila Solnce in Ogenj. Jugoslovani so jima dodali tretjega brata Mesec in sestro Danico. Solnce se pa imenuje tudi Dažbog ali Daždbog, ki je oče vse rodovitnosti v prirodi. Zato imenuje „Slovo o polku Igorjevem" Ruse po
knezu njihovem Daždbogove vnuke. Tako so izvajali tudi Slovani nalik drugim narodom svoj rod od božanstev. Solnčno božanstvo se imenuje tudi Hrs in Svarožič (= sin Svarogov), t. j. poosebljeno solnce in poosebljeni p ozemeljski ogenj. Tudi Triglav je bil najbrž vseslovanski bog in je veljal za gospodarja treh kraljestev, zemlje, morja in zraka; zatorej so ga s tremi glavami označevali. Zlasti pri polabskih Slovanih je bil kot solnčni bog v čislu.
Poosebljeno jasno ozračje so častili pod imenom boga S ve t o vita, posebno pri Polabanih. Mislili so si ga s štirimi glavami ter so pozvedovali od njega prihodnjost. Na otoku Ru-jani so mu postavili krasno svetišče. Črede je čuval bog Veles (v ruščini Volosu), ki so ga prvotno častili tudi kot solnčnega boga. Dalje omenjajo viri boga vetra in nevihte, Striboga, in še nektera druga moška božanstva, kakor Radgosta, Jaro-vita, Rujevita, Besom ara itd.
Naravno je, da so častili tudi boginje. Med temi je važna Vesna, boginja jasnega letnega časa, in Deva na ali Deva, boginja pomladi in rodovitnosti. M oran a je bila boginja zime in smrti. Sploh pa stari pisatelji ne pripovedujejo veliko o boginjah. Thietmar Merseburški (f 1018) pravi sicer, da so bile na zunanji strani svetišča podobe bogov in boginj izdolbene prav umetno, ali imen ne pove v svojem letopisu.
Kot božanstva nižje vrste so častili vile in rusalke, ki so gospodovale po rekah, gozdih in gorah; rojenice in so-jenice, ki so določevale novorojencem srečno ali nesrečno življenje. Dalje so poznali hudobna božanstva Jago bab o, Besa in Veda — zadnjemu so pripisovali mrknjenje solnca in lune — Moro in volkodlake. Vsaka družina je pa častila še posebne hišne bogove, duše umrlih očakov, imenujoč jih na pr. Deda, Šetka, Buožika, Hospodarika.
Naklonjenost dobrih bogov so si skušali pridobivati z darili in z molitvijo. Po gorah in logih so sežigali bogovom razne živali. Ljudij niso darovali vsi rodovi. Le Polabani so se naučili te grozne šege od tujcev. Posebnih svečenikov in svetišč niso imeli. Starešine so opravljali darove v imenu svojih. Polabani so pa imeli oboje, svečenike in svetišča. Herbord nam opisuje tako svetišče: „V okraju štetinskem (in civitate Stetinensi) so
bila štiri svetišča (continae). Jedno izmed teh, glavno, bilo je postavljeno posebno krasno in umetno. Zunaj in znotraj je bilo okrašeno z rezbami. Po stenah so bile izdolbene podobe ljudij, ptic in živalij. Tako dobro so bile označene, da bi mislil, da žive in dihajo. In kar se nahaja redkokrat, slikarji so bili taki umetniki, da barv tudi na zunanjih podobah ni spral ne dež, ne sneg."
Prazniki so se vrstili po letnem času, kakor se kaže svetloba v boju s temo, zima v boju z oživljajočo pomladjo. O zim^cem solnčnem obratu so praznovali koledo (koleda, ovseni, kračiAi,- i» badnjak), rojstvo novorojenega solnca. Spomladi so se spominjali zmage svetlih bogov nad hudo zimo. Tedaj so častili Vesno z veselim petjem, Morano (boginjo smrti in zime) so pa sežigali. Zato se je ohranila šega do današnjega dne, da žgejo pust, ali mečejo Morano v podobi stare babe v vodo, ali jo pa žagajo. S kresom (kapalo, jarilo, sabotka) o poletnem solnčnem obratu so slavili popolno zmago svetlih bogov, ki so donašali toliko sreče in bogastva.
Stari Slovani so bili prepričani, da se po smrti onkraj groba začenja novo življenje, ter so verovali v neumrjočnost duše. Že slovanska beseda „duša" (koren duh, torej: dihajoča) kaže, da jim je bilo to bitje različno od telesa. O njej so mislili, da se more ločiti v spanju od telesa, da se lahko izpreminja v razne podobe, in da se vrača zopet v truplo. Po smrti je blodila po mislih naših poganskih očetov okoli in prihajala sem ter tja zopet na gomilo. Zato so postavljali tudi jedi na grob. Po veri nekterih rodov, na pr. Cehov, letala je po drevju, dokler niso sežgali trupla. Še le potem je prišla v nav ali raj, prijazen kraj, kjer zelenijo polja in gozdi. Tam je večna pomlad, tam prebiva svetlo solnce, tam žive duše umrlih in duše detet, ki še niso prišla na svet. Nekteri rodovi so si pa mislili dom umrlih duš na stekleni gori. Ali tja so prihajale le duše pravičnikov. Bile so pa tam iste razmere, kakor v življenju. Prosti so bili prosti, sužniki pa sužnji. Zato pravi Leon Dijakon (koncem 10. stoletja), da se Tavroskiti (Rusi) v boju niso puščali ujeti, ampak so se rajši usmrtili sami, ker so mislili, da bi morali biti robovi tudi po smrti. Duše hudobnežev seveda niso prihajale v raj, ker so bili hudobneži že živi izobčeni iz družbe človeške.
Sket, Staroslov. čitanka.	2
Tem so odkazali naši predniki mesto v peklu. Pot v nav je peljala črez široko vodo. Na ladiji ali pa črez most so prihajale duše tja. Ta most je mavrica ali pa rimska cesta.
Mrliče so pokopavali, ali pa sežigali. O tem nam pričajo pisana poročila, narodno poverje in ostanki, izkopani iz starih gomil. Za pokopališče niso imeli odkazanega gotovega prostora. V domu samem ali blizu njega so nahajali mrliči svoj grob, ali pa po logih in gorah. Pri nekterih rodovih je morala tudi žena umreti z možem. Pogrebne običaje pri Rusih opisuje natanko Arabec Ibn-Fadhlan ali Foslan, ki je potoval leta 921. in 922. med poganskimi Rusi. Ta pripoveduje: Rad bi bil zvedel, kako pokopavajo svoje mrliče, črez nekaj časa mi poroče, da je umrl velikaš. Položili so ga v grob in napravili streho nad njim za deset dnij, dokler si ne prikrojijo obleke. Če umrje siromak, napravijo mu majhno ladijo, polože ga v njo in ga sežgo na njej. Če pa umrje bogatin, zberejo njegovo imetje in ga razdele v tri dele. Tretjina je za njegovo rodbino, za drugo tretjino si na-krojijo obleke, za zadnjo tretjino pa kupijo pijače za dan, ko se sežge kaka deklica z njim. V reki napravijo za ladijo štiri tramove, okoli kterih postavijo velike podobe, ljudem jednake. Na tramove potegnejo ladijo. Nato prinesejo mrliča, oblečejo ga v krasno obleko in ga polože na ležišče na ladiji. Poleg njega denejo jedi, pijače in bosilja, kruha, mesa in luka. Potem priženejo psa in dva konja, zakoljejo in razsekajo jih ter vržejo na ladijo. Tudi dva vola, petelina in kokoš zakoljejo ter vržejo vse na ladijo. Nato privedejo deklico, ki se je odločila umreti z gospodarjem, do neke stavbe, vratom jednake; ona stopi možem na dlan, in vzdignejo jo kvišku. Deklica pogleda črez in reče: „Glej, očeta in mater vidim." Drugikrat.jo vzdignejo, in ona reče: „Sedaj vidim vse sorodnike sedeče!" Tretjikrat pa: „Glej, tam je moj gospodar; v raju sedi!J Nato ji dado kokoš. Ona ji odreže glavo ter jo vrže proč, kokoš pa na ladijo. Potem zavpije: „Raj je tako lep, tako zelen! Gospodar me kliče, peljite me k njemu." Peljejo jo na ladijo. Pred šatorom na ladiji se poslovi od svojih in zapoje dolgo pesen. Potem jo pelje starka, ktero angelj smrti imenujejo, v šator. Ondi jo polože k mrliču ; dva moža jo zgrabita za roke, dva za noge. Starka ji ovije vrv okoli vratu in ji zabode širok nož med rebra in ga potegne
zopet ven, možje jo pa zadavijo z vrvjo. Zdajci pride najbližji sorodnik, užge poleno, stopi nazaj grede k ladiji in jo zažge; za njim pa pridejo drugi ljudje z gorečimi poleni in jih mečejo na ladijo, da se hitro užge in zgori. Na mestu, kjer je stala ladija, nas_pp potem veliko gomilo, postavijo na njo deblo in napišejo nanje ime rajnika in ime ruskega kralja.
Jednako pripoveduje Leon Dijakon, kaj so delali Slovani po boju: Ko se je storila noč in je svetila polna luna, šli so na polje in pobrali svoje mrliče. Ko so jih znosili pred okope, napravili so velike grmade in sežgali mrliče; večji del ujetnikov, možake in ženske so pa pomorili poleg njih in napravili daritve umrlim, a otroke dojence in peteline so podavili ter jih utopili v Donavi."
Umrlim na čast so slavili trizno, t. j. bojne igre. Letopisec Nestor poroča od besede do besede: „Kedar kdo umrje, priredijo trizno nad njim; potem napravijo veliko grmado, položijo na njo mrtveca in ga sežgo. Nato pobero kosti, denejo jih v majhno posodo in jih postavljajo na stolpiče ob potih."
Koder so pokopavali mrliče, pokopavali so z njimi tudi one, ki so umrli z njimi, in vse orodje z obleko; koder so jih pa sežigali, pobirali so pepel v ročko, ktero so pokopavali; tam pa, kjer so sežigali mrliče na ladiji, ostajali so ostanki v vodi. Nad grobom so nasipali mogile (= gomile; odtod nahajamo po slovanskih krajih toliko krajevnih imen: Gomila); a na mogili ali blizu nje so praznovali potem str a v o, veliko pojedino (sedmino), pri kteri so popevali žalostinke.
Po Gr. Kreku — Fr. Hubad.
4. Slovenske naselbine v IX. stoletju.
Slovenci, majhen del velikega slovanskega plemena, imenovali so se v devetem stoletju po Kristu SI o ven i, svojo zemljo pa slovensko (Sclavinia). Živeli so po raznih pokrajinah, po nekterih deloma pomešani s tujimi narodi, zlasti ob mejah. Največja njih pokrajina je bila Karantanija. Ta je bila del tedanje slovenske zemlje, in ondotni prebivalci so bili slovenske krvi. To nam pričajo zgodovinski viri; a tudi ko bi ti
2*
molčali, govorila bi slovenska imena rek, gora, mest, trgov in vasij o nekdanji razširjenosti slovenskega življa po starem Ko-rotanu.
Druga slovenska pokrajina, po kteri so stanovali v 9. stoletju Slovenci, bila je P anonija. Dalje so prebivali po severni Istri in po vzhodni Furlaniji. Slovenska zemlja (Sclavinia) se je zval nekaj časa del sedanje D oln j e Avs trij e, namreč zemlja med Anižo (Enns), Donavo, Dunajskim lesom in pa štajersko mejo. Da so po teh krajih stanovali sem ter tja Slovenci, potrjujejo nam slovenska krajevna imena, ktera so se ondi ohranila do današnjega dne. Vendar niso bili Slovenci jedini prebivalci te zemlje, stanovali so ondi tudi Avari ali Obri; zato se je zvala ta pokrajina tudi Avarija ali Hunija. V devetem stoletju so se začeli po tej zemlji seliti nemški Bavarci in jo imenovati „Vzhodno krajino (marko)". Nekoliko slovenskih naselbin je bilo tudi po sedanji Gornji Avs tri j i in po So ln o-g r a š k e m.
I.
Najimenitnejša slovenska pokrajina devetega stoletja je bila Karantanija. Ta dežela je bila pred tisoč leti mnogo večja, kakor je današnja Koroška, ker je obsegala razun sedanjega Koroškega tudi skoro vse Kranjsko in Štajersko, vzhodni del Tirolskega, solnograški Lungav in jugovzhodno stran Dolnje Avstrije.
Meja te pokrajine je segala na zapadni strani skoro do mesta Innichena, ki stoji blizu izvira reke Drave na Tirolskem. Do ondod so se razprostirali nekdaj tudi Slovenci, kar nam sprieujejo krajevna imena po Pustriški dolini in pa neka listina bavarskega vojvode Tasila od leta 770. Od Innichena se je vlekla meja proti severu po gorskem slemenu do gore „Drei-herrnspitz" imenovane. Slovenska Matreja (Windisch-Matrei) je torej stala v devetem stoletju na korotanskih tleh. Od omenjene gore je šla meja proti vzhodu po gorskem grebenu Visokih Tur, ki še sedaj ločijo Koroško od Solnograškega. Od gore Ankogla se je vlekla meja proti severovzhodu po razvodju med Muro in Salico (Salzach), tako da je sedanji Lungav spadal h korotanski zemlji. V Lungavu še dandanes nahajamo mnogo krajevnih imen,
ktera imajo na prvi pogled slovensko koreniko. Od Lungava do Dachsteina je mejilo Karantanijo in Bavarsko prej ko ne razvodje med Anižo in Salico, od Dachsteina proti severovzhodu pa je imel stari Korotan iste meje, ktere še dandanes ločijo Štajersko od Gornje Avstrije. Trg Aussee s svojo okolico je spadal h Karantaniji, kajti v njegovem okraju nahajamo še mnogo slovenskih krajevnih imen.
Severna meja nekdanjega Korotana se je ujemala od Mrtvega gorovja (Todtes Gebirge) pa do Raksplanine s sedanjo mejo med Štajerskim in Avstrijskim. Od Raksplanine se je obrnila proti severu črez sedanji Hollenthal in Schneeberg do izvirov rečice Piestinga blizu Guttensteina na Dolnjem Avstrijskem. Odtod je šla poleg Piestinga naravnost proti vzhodu do Litave (Leitha) in do sedanje meje ogerske. Severna meja starega Korotana je ločila ob jednem solnograško nadškofijo in pasovsko škofijo v srednjem in novem veku.
Na vzhodni strani je segala korotanska pokrajina do Panonije. Tedanja meja med obema pokrajinama se je ujemala večinoma z nekdanjo rimsko mejo med Panonijo in Nori-kom, tako da je vzhodni del sedanjega Štajerja že bil v Pano-niji. Najbrž je šla meja od Dunajskega Novega mesta proti jugu po sedanji meji med Dolnjim Avstrijskim in Ogerskim do štajerske zemlje; potem po meji med Štajerskim in Dolnjim Avstrijskim proti severozahodu do izvira štajerske Bistrice (Fei-stritz). Odtod se je vlekla med Bistrico in Murico in dalje po gorovju med Muro in Rabo do Cmureka na Muri. Nato je šla proti jugu črez Slovenske gorice do Drave med Mariborom in Ptujem, potem črez Ptujsko polje do Donačke gore in odtod dalje proti jugu poleg Sotle do Save.
Glede južne meje starega Korotana je treba vedeti, da je bilo Kranjsko v devetem stoletju združeno s Karantanijo. Južna, zahodna in vzhodna meja sedanjega Kranjskega je bila ob jednem jugovzhodna meja nekdanjega Korotana. Na jugozahodni strani so mejile Karantanijo in Italijo Karnske planine, ki še dandanes ločijo Koroško od Laškega.
Kar se tiče krajepisa starega Korotana, treba je opomniti, da listine in drugi zgodovinski viri devetega stoletja tu in tam omenjajo mesta, vasi, cerkve in gradove, ki so stali po raznih
straneh te dežele že pred tisoč leti. Nekaj takih krajev hočemo tukaj omeniti.
Središče korotanskih Slovencev v 9. stoletju nam je iskati nekako sredi med Celovcem in Sv. Vidom tam, kjer sta danes vasi Krnski grad (Karnburg) in Gospa sveta (Maria-Saal). V zadnjem kraju je posvetil že v 8. stoletju za vojvode Hoti-mira, ko so bili Slovenci še večinoma pogani, škof Modest cerkev v čast materi božji. Iz neke listine od dne 20. listopada leta 860. je razvidno, da je takrat frankovski kralj Ludovik vsled prošnje nadškofa Adalvina podelil solnograški nadškofiji več posestev v Korotanu, in sicer poimence gosposvetsko cerkev in njeno posestvo, kraj Breže (Friesach) na sedanjem severnem Koroškem, Dravski dvor med Tinjami in Dravo, neka po^ sestva vOstrovici na vzhodni strani od Sv. Vida in dvor v P o dkrno su.
V Krnskem gradu se je rad mudil kralj Arnulf; prišedši proti koncu leta 888. iz Furlanije, praznoval je ondi božične praznike. Dne 26. grudna istega leta je dal izgotoviti na Krnskem gradu dve listini, v kterih je Mildruti, soprogi svojega točaja Heimona, daroval nekaj posestev in nekoliko podložnih ljudij, med kterimi sta bila tudi dva Slovenca izpod Krnskega gradu s svojima ženama in otroki. Zvala sta se Stranimir in Žitomisl. Krnski grad in pa Gospa sveta sta bila tudi v naslednjih stoletjih srednjega veka za slovensko zgodovino jako važna kraja; zakaj ondi se je vršilo slovesno vmeščanje koroških vojvod. — Ne daleč od Krnskega gradu proti zapadu je bilo jako utrjeno mesto po imenu Blatni grad (Moosburg). Okrog mesta se je raztezalo široko močvirje, ktero je varovalo prebivalce sovražnih napadov.
Neka listina kralja Ludovika od dne 6. prosinca leta 864. nam omenja Krko (Gurk) v Krški dolini na severnem Koroškem. Solnograški nadškofje so dobivali vsakokrat, kedar so prišli v Ka-rantanijo propovedovat, od ondotnega grofa in ljudstva neko odškodnino. Grof Gundakar pa je prosil, naj bi kralj Ludovik enkrat za vselej podelil solnograški cerkvi od državnega imetja v Karantaniji nektera posestva in tako korotanske grofe osvobodil tega davka. Ob jednem je naznanil kralju, da so tudi prebivalci pripravljeni od svojega imetja toliko podeliti solnograški
cerkvi, da bi bili v bodoče prosti omenjenega davka. Nato je kralj Ludovik daroval solnograški cerkvi nektera posestva na Krki, namreč šest kmetij, jeden mlin in mnogo podložnikov z njihovimi kmetijami, ženami in otroki. Imena teh slovenskih podložnikov so se glasila: Bela, Črnel, Petanko, Trebižnež, Nasmus, Volato, Sebedrag, Etbratonas (najbrž = in brat naš), Domomisl, Tihožit, Krotila, Trdač, Godemisl, Radomisla, Sebemir, Črna in Dražna. — Drugikrat se Krka omenja v listini od 31. velikega srpana leta 898. Takrat je daroval kralj Arnulf slovenskemu plemenitašu Svetopolku dvor na Krki z vsem premakljivim in nepremakljivim blagom.
Tik Vibskega jezera stoji danes vas Otok s cerkvijo Marije device. Tu je stala že v devetem stoletju cerkev na čast sv. Primožu in Felicijanu, in v njej so bile shranjene svetinje teh dveh svetnikov. Otok in nekaj zemlje v njegovi okolici so imeli pred tisoč leti brizinski škofje (iz Freisingena na Bavarskem) v svoji oblasti. Iz neke listine nam je znano, da je dal brizinski škof Arnold okoli leta 880. jedno kmetijo na Otoku nekemu plemenitašu Goteskalku, ta pa je za to prepustil škofu drugo kmetijo y Rožeku v Rožni dolini na Koroškem.
Tružnje so na Koroškem od Velikovca proti severozahodu. V Zgornjih, Srednjih in Spodnjih Tružnjah se še sedaj nahajajo razvaline truženjskih gradov, izmed kterih sta dva stala že leta 895.; kajti kralj Arnulf je dne 29. kimovca istega leta daroval svojemu fevdniku Valtunu nekaj posestev v truženjski dolini in dva tamošnja gradova. V isti listini daruje Arnulf svojemu fevdniku še gozd naDjekšah („in monte Diehshe"), jedno Zutv ■ posestvo na Krškem poleg Save na Dolenjskem in tri kraljeve kmetije v Rajhenburgu na levem bregu Save na Štajerskem. Prvikrat se pa Tružnje omenjajo že leta 822., ko je dne 10. malega srpana neki Matheri daroval brizinskemu škofu Hittonu svoja posestva med Tružnjami in Grebfnjem (sedaj trg v veli-kovškem sodnijskem okraju).
Razun naštetih mest, vasij in gradov so stali v 9. stoletju po Karantaniji, kakor je razvidno iz zgodovinskih virov, še drugi kraji, na pr. Admont, Kobenz blizu Knittelfelda, Selče pri Brežah, Strassengel blizu Gradca, Trebno blizu Beljaka, Železno pri izlivu Goričice v Krko itd. Beljak sam se sicer v virih 9. stoletja ne
imenuje, a vendar je bilo tam, kjer stoji sedaj imenovano mesto, leta 878. precej veliko naselje, ki se je zvalo Beljak; kajti ta-mošnji prebivalci so pred tisoč leti napravili most črez Dravo ter mu dali ime „Beljaški most" (ad pontem. Willach).
II.
Na vzhodni strani Karantanije se je razprostirala pred tisoč leti Panonija. Imela je skoro ravno tako velik obseg, kakor za Rimljanov. Zahodna meja Panonije nam je že znana, na severozahodu pa je segala do Dunajskega lesa in do Tullna poleg Donave. Severno in vzhodno mejo je delala Donava, proti jugu se je pa razprostirala do Save.
Panonija je bila razdeljena v dva nejednaka dela, v gornjo in dolnjo Panonijo. Oba dela sta mejili reki Rabica in Raba. Glavni prebivalci po Panoniji so bili v 9. stoletju panonski Slo-veni. Zgodovinski viri devetega stoletja prištevajo Panonijo slovenski zemlji (Sclavinia); ondi se je govoril slovenski jezik, in tam je uvedel Metod slovensko službo božjo. Slovensko prebivalstvo se je začelo po Panoniji posebno množiti, odkar so bili Obri premagani in uničeni.
Kar se tiče panonskih mest in vasij, omeniti nam je najprej B ljJmL.gr aji blizu Blatnega jezera, kjer stoji sedaj mesto Zalavar. To mesto, ktero je bil sezidal panonski knez Pribina, ki se je bil z velikim spremstvom iz slovaškega nitranskega okraja tukaj naselil, zvalo se je tudiPribinov grad; pozneje je dobilo ime Kocelj ev grad, zato ker je v njem stoloval knez Kocelj. Navadno so rekali mestu Blatni grad (Moosburg, Urbs paludarum) in tamošnjemu vladarju knez blatenski, zakaj mesto je stalo na močvirnatem kraju blizu reke Zale. Sezidali so ga okoli leta 840. Deset let pozneje je prišel v Blatni grad solnograški nadškof Ljupram s svojim spremstvom, da bi obiskal kneza Pribino. Ob tej priložnosti se je zbralo v mestu mnogo slovenskih plemenitnikov, da bi bili navzočni pri posvečevanju cerkve Marije device. Njih imena so se glasila : Kocelj, Unčat, Hotimir, Ljutomir, Crven, Žilic, Volčina, Vitemir, Trebeč, Prisnec, Zvemin, Češka, Krmišin, Gojmir in Čistilo. Nekoliko časa pozneje je poslal Ljupram iz Solnega grada v Blatni grad zidarje, tesarje in druge delavce, da bi postavili cerkev na čast sv. Adrijanu.
Pjtij je staro mesto poleg Drave na spodnjem Štajerskem. V 9. stoletju je bilo mesto v tistem delu Panonije, kjer sta vladala Pribina in Kocelj. Na Ptujem je bila okoli leta 853. sezidana in posvečena jedna cerkev; a leta 874. je prišel solno-graški nadškof Teotmar h grofu Gozvinu in posvetil na Ptujem drugo cerkev, in tedaj sta bili v tem mestu najmanj dve cerkvi proti koncu 9. stoletja.
Razun teh dveh mest nam omenjajo viri 9. stoletja še druge kraje po Panoniji, na pr. Kisek, Pečuh, Sabarijo (sedaj Sarvar blizu Rabe na zapadnem Ogerskem), Zalaber (ob reki Zali) itd. Tudi je v virih mnogo krajev omenjenih, kterili lega se dandanes ne da več določiti.
Kar se tiče Istre, naselili so se začetkom sedmega stoletja po njej Slovenci in nekoliko pozneje tudi Hrvatje. Romanski živelj se je ohranil le po mestih, posebno po primorskih, kjer ga je do konca osmega stoletja podpirala grška vlada v Carigradu. Leta 788. ali pa 789. je prišla Istra s primorskimi mesti vred pod oblast frankovskega kralja Karola Velikega.
Meje isterske dežele so bile v 9. stoletju nekoliko različne od dandanašnjih. Na severu je spadal k Istri tudi Trst s svojo okolico, proti vzhodu se je pa razprostirala isterska zemlja samo do mesta Labina (Albona). Odtod naprej proti severovzhodu se je širila hrvatska Liburnija.
Glavno istersko mesto v 9. stoletju je bil Pulj, kjer seje nahajal tudi škofovski sedež. Dalje nam je omeniti še druga isterska mesta in gradove, namreč Rovinj, Poreč, Trst, Labin, Pičen, Motavun, Buzet in Novi grad (Cittanuova). Našteta mesta in gradovi so volili vsega skupaj 172 mož, kteri so potem zastopali deželo. Ta mesta in ti gradovi so plačevali polovico » državnega davka v Istri, drugo polovico pa cerkev. Razun navedenih mest nam viri omenjajo tudi Koper, Milje in Rižanj v koperskem okraju.	J. Sket.
5. Državne in cerkvene razmere Slovencev do
X. stoletja.
I.
Pradedje današnjih Slovencev so se naselili med letom 569. in 592. po Kvistu ob Savi, Dravi, Muri in Donavi navzgor v njih današnjo domovino. Poslednjega leta so prodrli že v Pustriško dolino na Tirolskem in se ondi bojevali z Bavarci, kterih pa niso mogli premagati. Leta 598. so skušali tudi v Italijo prodreti, ali bizantinski eksarh Kallinik v Raveni jih potolče. Navzlic temu so Slovenci tudi naslednje leto silili v Italijo, in papež Gregor piše leta 600. solinski duhovščini (Salona) v Dalmaciji, da je v velikih skrbeh, ker so počeli Slovenci na severni strani Istre prodirati že v Italijo.
Pred Slovenci je prebivalo po vzhodno-planinskih zemljah in ob obalah Jadranskega morja ljudstvo, ki jim je bilo po jeziku in po krvi zelo sorodno, kakor nam pričajo lastna in krajevna imena tega ljudstva. Drava, Sava, Mura, Soča in Krka so se zvale že pred Rimljani tako, kakor dandanes, in premagalci starega sveta jim niso dali drugega, nego latinsko končnico.
Kakor nam priča zgodovina, doselili so se Slovenci v svojo današnjo domovino z orožjem v roki. Ali kmalu so izprevideli, da ne bodo nič opravili proti močnejšim Bavarcem in Langobardom; zato so se umirili in zadovoljili s svojimi novimi sedeži. Odslej naprej so živeli mirno, pečaje se s poljedelstvom in sem ter tja tudi z malo obrtnijo. Njih politično življenje se tudi v novi domovini ni nič izpremenilo. Slovenci so živeli sami za se pod lastnimi župani, ki so bili ob jednem njih svečeniki in posvetni oblastniki. Do večje politične skupnosti so se še le pozneje povzdignili, in to samo po nekterih deželah. Posebno ob času nevarnosti se je združilo po več županij v jedno državo ter si izbralo svojega vojvodo. Taki vojvode so obdržali navadno tudi v mirnem času svojo oblast in jo na smrtni postelji izročali kot dedovino svojim sinovom. Take dedinske vojvodine so postale na pr. v Karantaniji, v posavju (glavno mesto Sisek) itd.
Naličje slovenskega ozemlja ni pospeševalo, temveč oviralo izobraženje jedinstvene države s prirodnim središčem in lepo za-
okroženimi mejami (kakor je na pr. Češka ali Ogerska). Tu ni bilo niti jedne osrednje glavne doline ali kotline, v ktero bi se bilo več drugih stekalo. Zato se ni mogla izcimiti jedna sama državna skupina, temveč v vsaki dolini posebej je nastala večja ali manjša državica.
Mnogo so morali Slovenci v prvem času trpeti od divjih Avarov ali Obrov. Ti so se bili ob jednem s Slovenci naselili v veliki ogerski nižini in si tu postavili svoje utrjene, z okroglimi nasipi („hring") obdane tabore. Ker so bili nomadno ljudstvo, niso sami polja obdelovali, temveč jemali so Slovencem njih poljske pridelke. Prihajali so med nje, kedar se jim je poljubilo, ter jemali, kar jim je dopadalo; ko so pa nasitili svojo pohlepnost, izginili so zopet nagloma. Na širokih rekah so morali Slovenci Obrom ladije tesati, na vsakem ropanju jih spremljati, z njimi v boj hoditi in se zanje v prvih vrstah boriti. Pri vseh oberskih podjetjih si moramo tudi Slovence misliti sodelujoče, čeravno jih zgodovina izrecno ne imenuje kot zaveznike Obrov. Razun vojaške službe so silili Obri bližnje Slovence tudi na to, da so jim plačevali davek, in sploh so ravnali z njimi kakor s svojimi sužnji.
Toda oberskega gospodstva nad Slovenci si ne smemo misliti stalnega, rednega in povsod jednakega, temveč samo kot dejansko nadvlado močnejšega nad slabejšim, ali brez pravnega naslova in urejenih razmer v današnjem pomenu. Zato so se mogli Slovenci tudi svobodno kot narod gibati in se s sosedi bojevati, ne da bi se Obri brigali za to. Skratka, Obri so bili Slovencem to, kar Turki v 15. in 16. stoletju, le da se prvim niso mogli tako uspešno upirati kakor drugim.
Iz oberske odvisnosti je rešil začasno Slovence kralj Samo, ki je utemeljil mogočno zvezno državo med Jadranskim morjem in Sudeti (627—662). K tej državi so pripadali tudi Slovenci, in ko je frankovski kralj Dagobert hotel uničiti Sama ter naščuval na njega tudi Langobarde, tedaj so baš Slovenci potolkli te Dagobertove zaveznike (okoli leta 630.) in jih prisilili, da so spoštovali meje slovenske. Toda po smrti Samovi je razpadla njegova država, in Slovenci so postali zopet odvisni od Obrov. Leta 663. so poplavili Slovenci in Obri vso Furlanijp in zmagali Langobarde pri vasi Reki blizu Pordenone; toda odkar
so leta 725- Langobardi potolkli Slovence pri vasi Lavarianu pod Vidmom, bali so se ti zelo langobardskega orožja in niso več šiloma napadali Furlanije.
Ko je bil langobardski kralj leta 738. odstavil furlanskega vojvodo Pema, osrčili so se goriški in furlanski Slovenci ter ustavili davek, ki so ga dotlej plačevali Furlancem. Ali Pemov sin in naslednik vojvoda Rathis se vzdigne in pridere v Kar-nijolo, „deželo Slovencev", ter jih v prvi bitki premaga. Toda razkropljeni Slovenci se zopet zbero, napadejo Rathisa in ga prepode iz svoje dežele. Ob tej priložnosti se imenuje prvikrat polatinjeno ime naše Kranjske; kajti Karnijola pomeni malo Karnijo, in pod tem imenom moramo v 8. stoletju razumevati današnje Gorenjsko in Tolminsko.
Skoro ob istem času se imenuje tudi prvikrat ime našega staroslavnega Korotana, t. j. Karantanija. V tej deželi je iskal pomoči pregnani vojvoda Pemo. Tedaj so imeli Slovenci v Ka-rantaniji že svojo urejeno vojvodino, v kteri je vladal Valduh ali Vladuh. Ta vojvoda je sprejel v svojo deželo in obrambo 700 ubežnih bolgarskih rodovin. Za njim je vladal vojvoda Borut. Za njega so Obri tako hudo nadlegovali Slovence, da je Borut poprosil pomoči proti njim bavarskega vojvodo Tasila II. Ali to pomoč so Korotanci drago plačali, ker so morali Tasila priznati za svojega vrhovnega gospodarja, in Borut mu je moral celo svojega sina Gorazda in stričnika Hotimira in še nekoliko drugih mož poslati v poroštvo. Ti so se na dvoru Tasi-lovem seznanili s katoliško vero in jo začeli potem širiji tudi v svoji domovini. Slovenci so bili Bavarcem le bolj po imenu, nego v resnici podložni ter niso tega jarma tako občutili, kakor obersko nasilstvo.
Po Borutu je vladal njegov sin G orazd in potem bratranec njegov Hotimir ali Kajtimar, od leta 769. naprej pa Valjhun. Vsi trije so si zelo prizadevali razširiti krščanstvo med Slovenci. Ali proti zadnjemu vojvodi se je vzdignila močna poganska stranka, ktero so vodili neustrašeni možje, kakor Droh in Avrelij. Da bi se ohranil na prestolu, združil se je Valjhun z Bavarci in celo z Langobardi. S tako pomočjo je sicer užugal nasprotnike, ali ob jednem tudi pripravil pot novemu in končnemu podjar-mljenju Slovencev.
Ko je namreč Ivarol Veliki leta 774. podjarmil lango-bardsko kraljestvo, prišla je tudi furlanska vojvodina v njegovo oblast, in tako se je razširila frankovska država celo do mej slovenskih. Ob istem času je prisilil Karol tudi Tasila, da ga je priznal za svojega vrhovnega gospodarja. Sedaj se je samo ob sebi razumelo, da bodo Franki prej ali slej tudi mirne Slovence podvrgli svojemu gospodstvu, zlasti ker so hoteli uničiti za njimi bivajoče Obre. Vrh tega zaprosi tudi oglejski patrijarh Pavlin IJ. svojega dobrotnika in pokrovitelja kralja Karola, naj podvrže Slovence, da jih bo mogoče pridobiti za vero krščansko.
Vse to je nagnilo Karola, da je poslal leta 788_. svojega sina Pipina nad Slovence. Ti, razcepljeni na mnogo županij in nesložni med seboj, niso se mogli dolgo in uspešno braniti proti Frankom ter so se jim podvrgli brez resnega upora. Do leta 800. je podjarmil Pipin Koroško, Kranjsko, Kras, Istro, Liburnijo in vso severno Dalmacijo. Tako je nehala doba slovenske samo-stalnosti ter počela nova doba tujega gospodstva, ob jednem pa tudi fevdne ustave in potujčevanja. Ob istem času se je zatrlo poganstvo in ukoreninilo krščanstvo; vsled tega so zapustili Slovenci svoje prirodno stanje ter polagoma prehajali na prosvetno (kulturno) življenje.
Ali Karol je bil moder državnik in ni uničil takoj s početka slovenskih stanov in njih državne uredbe. Tako je pustil Slovencem tudi njih rodne kneze in vojvode. Ravno tedaj, ko so se Slovenci podjarmili, vladal je v Karantaniji vojvoda Ingo. O njem se misli, da je prvi uvedel obred, po kterem je slovenski narod izbiral svojega kneza in mu predajal vojvodsko čast in oblast na Krnskem gradu in na Gosposvetskem polju blizu Celovca. Tudi slovenske plemiče nahajamo sprva v družbi nemških plemenitnikov, ki so takrat prišli med Slovence, postavili na strmih skalah in gričih svoje utrjene gradove ter zavladali slovenskemu narodu kot novi gospodarji. Med slovenskimi knezi so bili na početku 9. stoletja: Pribislav, Cemikas, Stojmir, Zvonimir itd. Tak knez je bil tudi Ljudevit Posavski, ki je vladal precejšnjo državo med Savo in Kolpo z glavnim mestom v Sisku. Leta 819. se vzdigne proti frankovski oblasti in skuša postati popolnoma samostalen. Vsi Slovenci so potegnili z njim, misleč, da je prišel čas osvobojenja. Ali varali so se, kajti moč Frankov

je bila še vedno jaka. Poslali so na uporne Slovence furlanskega mejnega grofa Baldenha, in ta je potolkel Ljudevita dvakrat zaporedoma. Nato so se udali „Karnijolci" ob Soči in Savi, in malo za tem (822) je upokoril Balderih vso deželo med Savo in Dravo in zagotovil v njej frankovsko nadoblast. Ljudevitov upor je imel slabe nasledke za Slovence; kajti Ludovik Pobožni jim je vzel domače kneze in jim namesto njih pošiljal odslej naprej frankovske grofe za vladarje.
Tudi je skušal Ludovik Pobožni Karantanijo in Panonijo tesneje zvezati z Bavarsko in v omenjenih deželah popolnoma izvesti frankovsko ustavo. On je razdelil deželo slovensko v vasi, sfotnije in okrožja (Gaue).
Ob jugovzhodni meji frankovske države so bile urejene takozvane krajine ali mejne grofije. Mejni grof ni imel samo sodnijske in upravne oblasti, temveč tudi vojaško ter je moral vedno stražiti meje državne. S početka je bila na jugovzhodu nemške države jedna sama velika krajina, ktero je upravljal mejni grof furlanski. Ko pa mejni grof Balderih ni mogel uspešno braniti državnih mej, odstavil ga je cesar leta 828., in razdelivši njegovo krajino na štiri dele, dal je vsak del posebnemu mejnemu grofu, da bi tako lažje branili nezavarovano mejo. Te nove krajine so bile Furlanska (z Oglejem in Verono), Isterska, Slovenska (Windische Mark) na Dolenjskem in po bližnji Hrvatski ter S p o dn j e - š t aj er sk a („marcha iuxta Souvam, Saunia"). Poslednji dve krajini sta se zelo skrčili, odkar so bili Ogri okoli leta 900. prodrli na Ogersko in posedli tudi velik del zemlje med Dravo in Savo.
II.
Po delilnem načrtu leta 817. je dal Ludovik Pobožni tudi Bavarsko in Karantanijo z njenimi krajinami svojemu sinu Lu-d o viku Nemcu. Ali ko so se začeli leta 830. Ludovika Pobožnega sinovi upirati in bojevati proti svojemu očetu, tedaj je ta vedno bolj zanemarjal jugovzhodne, oddaljene dežele v svoji državi. Namesto njega so vladali Karantanijo in k njej pripadajoče krajine palatinski grofje v Krnskem gradu in v Blatnem gradu. Od njih so bili odvisni okrožni grofje (Gaugrafen), ki so upravljali kraljeva posestva, skrbeli za red in mir v okrožju
in predsedovali rednim (vsak mesec), kakor izrednim sodnijam. Da niso prekoračili ali zlorabili svoje oblasti, za to so imeli skrbeti „kraljevi poslanci", ki so jih strogo nadzorovali.
Ludovik Nemec je podelil leta 856. Vzhodno ali Avstrijsko krajino svojemu sinu Karlmanu. Toda ta se vzdigne leta 861. proti svojemu očetu s pomočjo velikomoravskega kneza ter zahteva zase tudi Karantanijo in Bavarsko. Ludovik sicer svojega sina hitro upokori, ali leta 863. se mu upre na novo in se polasti šiloma Karantanije. Ludovik pridere takoj v Karantanijo, pridobi zase palatinskega grofa Gundakarja, ki je moral poprej slušati Karlmana, in potolče z njegovo pomočjo upornega sina. V zahvalo za to je prejel Gundakar od kralja vlado v Ka-rantaniji. Ta Slovencem prijazni knez je namerjaval svojo moč v tej deželi utrditi in jo po mogočosti popolnoma odcepiti od Bavarske. Ali zato ga Ludovik odstavi in podeli deželo zopet Karlmanu. Po Karlmanovi smrti (880) je postal vojvoda koro-tanski njegov sin Arnulf, ki je navadno "stoloval v Blatnem gradu. Hrepeneč po prestolu kraljevem, skušal pa je Arnulf kolikor mogoče oslabiti nemško oblast v vzhodnih zemljah, zlasti v Avstrijski krajini. Njegova zveza z velikomoravskim knezom Svetopolkom je postajala vedno tesnejša, in z njegovo pomočjo se je uprl proti svojemu stricu Karolu Debelemu, ki je bil za nekoliko časa zopet združil vso frankovsko državo in prejel celo cesarsko krono v Rimu. Arnulf je zbral vojsko Bavarcev in Slovencev, in ko je prisilil Karola, da se mu je udal leta 887., priznala so ga vsa nemška plemena za svojega kralja.
Kot kralj je Arnulf takoj spoznal veliko nevarnost, ki je pretila Nemčiji odVelikomoravske. To novo državo je bil ustanovil Moj mir I., a uredil jo je še le njegov nečak Rasti-slav. Središče ji je bilo na izlivu reke Morave v Donavo (odtod tudi njeno ime), tam kjer stoji dandanes mestice Theben, slov. Devin. Zavzemala pa je ta država velik del Panonije, in sicer se je širila na desnem bregu Donave po mali ogerski nižini in po kotlini dunajski, na levem bregu pa proti severu ob reki Moravi tjagor v južni del današnje Moravske, a na vzhodu do gore Matre in reke Hernada. Ob Panonskem gozdu (Bakonyer Wald) je mejila Velikomoravska s kneževino, ktero je bil ob rečici Zali in ob Blatnem jezeru osnoval okoli leta 840. nitranski knez
P ribina z glavnim mestom Blatnim gradom in pod vrhovno oblastjo kralja Ludovika Nemca. Ker je bil Pribina prijatelj Nemcem, zato so ga Velikomoravci leta 861. ubili. Njemu je sledil njegov sin Kocelj, ki je vladal do leta 874., nato pa je prišla njegova kneževina v roke korotanskim vladarjem, Kari-manu in Arnulfu.
Poglavitno važnost za nas in za vse slovanstvo si je pridobila Velikomoravska s tem, da je knez Rastislav poklical leta 868. v svojo državo solunska brata in slovanska blago-vestnika sv. Cirila in Metoda, zato da bi oznanjala njegovemu ljudstvu v narodovem jeziku sveto vero. Jedva se je bila Velikomoravska osvobodila nemške nadoblasti in uredila svojo posebno državo, že je počela misliti na mnogo višjo prosvetno nalogo, ktero ima vršiti vsak narod. Velikomoravci so jeli zdaj gojiti književnost in so si stvarili svojo narodno cerkev s slovanskim obredom. V tem oziru zavzemajo zelo častno in priznanja vredno mesto v zgodovini vseh narodov.
Arnulf je bil torej kot nemški kralj obrnil meč proti svojemu prejšnjemu zavezniku Svetopolku, nečaku Rastislavovemu. Pridobil je najpoprej na svojo stran slovenskega kneza Braclava s tem, da mu je dal Pribinovo kneževino. Ali še hujše neprijatelje Velikomoravski pa je našel Arnulf v Ogrih, ki so ravno ob njegovem času prodirali v ogersko nižino. Po Arnulfu pozvani, vrgli so se z vso silo na Velikomoravsko, ki je bila ravno tedaj, po smrti Svetopolkovi leta 894., nesložna in polna domačih prepirov. V malo letih je padla pod silnimi udarci najslavnejša slovanska država (leta 904—906). Ogri so se zasadili kakor klin med slovansko pleme, ločili južne Slovane od severnih in zatrli slovenski živelj v Panoniji. —
Krščanska vera se je širila med Slovence od dveh stranij, iz Ogleja in iz Solnega grada. Oglejski višji pastirji so smatrali vso staro Karnijo, ves Norik in jugozapadno Panonijo kot svojo cerkveno pokrajino. Ko je Karol Veliki leta 811. imel poravnati prepir med Oglejem in Solnim gradom zaradi meje njunih okrožij, poudarjal je oglejski patrijarh Ursus (dne 14. rožnika leta 811.) pred kraljevim razsodiščem, da njegove pravice do Karantanije izvirajo še iz časov pred Langobardi, ker so ondi njegovi predniki zbore sklicevali in vršili duhovno oblast.
Izvestno je, da so bili oglejski patrijarhi že pred Karolom Velikim mnogo Slovencev zlasti na Primorskem in Kranjskem izpreobrnili k veri krščanski. Ali novi nauk se je širil le počasi proti središču slovenskega ozemlja, ker niso oznanjevalci vere zadostno umeli in govorili narodovega jezika. A tudi po podjarmljenju Slovencev se ni krščanstvo hitro širilo, ker je narod izprevidel, da se ob jednem z novo vero širi tudi potujčevanje in robstvo. Zato je moral učeni Alkuin svojega prijatelja Pavlina, oglejskega pa-trijarha, nujno opomniti, naj se pobrine za pokristjanjenje Slovencev, in naj ne gleda toliko na desetino, ampak na zveličanje slovenskih duš.
Skoro ob istem času kakor iz Ogleja se je počela širiti sveta vera med Slovenci tudi iz Solnega grada. V tem mestu je živel in deloval v početku 8. stoletja (f 723?) škof Rupert, sorodnik frankovskih vojvod. Že ta je bil poslal prve veroučitelje med korotanske Slovence, ali njih pokristjanjenje je še le dovršil njegov učenec sv. Modest. Njega sta podpirala korotanska vojvoda Gorazd in Hotimir. Z njuno pomočjo so rušili solnograški blagovestniki žrtvenike slovenskih malikov in na njih mesto postavljali krščanske kapelice od desek in zidane cerkve. Med prvimi sta bili cerkev sv. Lamberta blizu Murave (Murau) in cerkev Gospe svete na severno-vzhodni strani mesta Celovca.
Kmalu sta se pa začela solnograški nadškof in oglejski pa-trijarh prepirati o mejah svojih okrožij. Kakor oglejski patrijarh, tako je zahteval tudi solnograški nadškof ves Norik zase, češ, da je v o. stoletju spadal pod lorško škofijo (Laureacum), in tej je zakonita naslednica nadškofija solnograška. Prepir je rastel vedno bolj, in zadnjič sta se obe stranki leta 811. obrnili do Karola Velikega, naj on razsodi, čegava bodi Karantanija. Ker ni bilo mogoče dognati, ktere so bile meje pred preseljevanjem narodov, zato zapove Karol, naj bode odslej naprej reka Drava meja med obema okrožjema. In tako je tudi ostalo, dokler niso utemeljili ljubljanske škofije (1461) in preklicali oglejskega patrijarhata (1751), na čegar mestu sta nastali nad-škofiji v Gorici in Vidmu.
Slovenci so se le težko privadili novim obredom, in to največ zaradi tega, ker so se jim verske tolažbe delile v tujem, njim nerazumnem jeziku. Tedaj je veljala latinščina kot
Sket, Staroslov. čitanka.	3
jedini cerkveni jezik, in poleg te so smatrali slovenščino kakor tudi nemščino za veliko zlo. Vendar pa je cerkveni zbor mo-gunški (Mainz) leta 813. zaukazal, naj uče duhovniki tudi „oče-naš" po slovensko moliti: „et qui aliter non potuerit, vel in sua lingua discat". In ob istem času so sklenili tudi na cerkvenem zboru v Turu na Francoskem, naj se narodu propoveduje v domačem jeziku, in da se morajo škofove homilije tolmačiti v narodovem jeziku. Tako se je opravljala tudi izpoved v domačem jeziku, in očitno izpoved je molilo vse ljudstvo po službi božji v svoji materinščini. Take slovenske molitve so se nam ohranile v slavnih brizinskih spomenikih.
Mnogo srečnejši so bili seveda oni Slovenci, ktere je sv. Metod pridobil krščanski veri, in kteri so pripadali pod njegovo panonsko nadškofijo. Pri njih se je namreč opravljala cerkvena služba in vsi cerkveni obredi v domačem, narodovem jeziku; toda ta obred je prenehal hitro po smrti Metodovi (885), ko so okoli 200 duhovnikov z vojaško silo izgnali iz dežele.
Tuja cerkev je pospeševala potujčevanje Slovencev v nekdanji veliki Karantaniji. Po fevdni upravi, ktero so uvedli Franki tudi med Slovenci, smel je kralj svobodno razpolagati z vso pod-jarmljeno zemljo ter jo podeljevati, komur je hotel. Te svoje oblasti so se nemški kralji tudi marljivo posluževali ter daroval premnogo zemljišč ne le nemškim plemičem, temveč tudi nemškim samostanom in škofijskim cerkvam. Ti novi gospodarji so pošiljali med Slovence svoje nemške oskrbnike, pisarje in davkarje mnogokrat naravnost tudi nemške naselnike, ako je bila darovana zemlja še neobdelana. Tako se je množil tuji živelj v sledečih stoletjih vedno bolj in bolj, Slovenci pa so čim dalje izginjali.	S. Butar.
6. Sv. Ciril in Metod.
L
Mesto Solun stoji v nekdanji Macedoniji ob Egejskem morju, ktero se tu precej daleč razprostira med suho zemljo in napravlja solunski zaliv. Ker je bilo mesto zaradi svoje trgovine precej bogato in okolica rodovitna, poskušala so za ljudskega
preseljevanja razna plemena, da bi se polastila ondotnih krajev. Nazadnje so se naselili po vsej pokrajini Slovani, in tudi solunski meščanje, akoravno po rodu Grki, bili so primorani, naučiti se slovanskega jezika, da so mogli občevati s slovanskimi prebivalci v okolici.
V tem mestu sta bila rojena brata Konstantin in Metod. Njun oče Leon je bil višji cesarski uradnik, plemenitega rodu in po jeziku Grk. Izmed sedmerih otrok je bil Konstantin najmlajši (rojen najbrž leta 827.). Konštantin in Metod sta bila jako nadarjena, zlasti pa prvi, kterega so zaradi njegove učenosti imenovali „modroslovca". Da bi Konštantin še bolj napredoval v znanostih, šel je v Carigrad ter se ondi jako pridno učil mo-droslovja in drugih vednostij. Med njegovimi učitelji je slovel takrat najbolj učeni Focij, ki je bil dalje časa tudi njegov osebni prijatelj. Oba brata sta govorila razun grškega tudi latinski; , ^ Konštantin se je navadil še celo kozarskega in hebrejskega jezika, a slovanščine sta se bila naučila že v svojem rojstnem mestu.
Najbrž ker je bil vešč temu jeziku, poslal je tedanji grški cesar Metoda za upravitelja v neko slovansko pokrajino, kjer se je popolnoma seznanil s slovanskimi običaji. Ko je tu več let služboval, odpovedal se je tej časti ter šel v samostan na goro Olimp v Mali Aziji, kjer je bil brez dvoma kmalu potem posvečen v mašnika.
Konštantin se je med tem časom mudil v Carigradu in postal učitelj mlademu cesarjevieu Mihaelu. Malo časa je bil knjižničar patrijarške knjižnice pri cerkvi sv. Sofije, nato učitelj modroslovja, in okoli leta 850. je bil posvečen v mašnika. Akoravno še mlad, poslali so ga k mohamedanskim Saracenom, s kterimi se je prepiral o različnih verskih vprašanjih; verske prepire je imel tudi s svojim nekdanjim učiteljem Focijem.
Ko so prišli kozarski poslanci v Carigrad in prosili krščanskih učiteljev, izbrali so Konštantina, da bi šel oznanjevat Kožarjem sveto vero. Spremljal ga je njegov brat Metod. Na meji	• njihove države, v Kerzonu, posrečilo se mu je dobiti telesne ostanke sv. Klementa, četrtega rimskega papeža, ki je bil prognan na krimski polotok in ondi kot mučenik umrl.
Ko sta se Konštantin in Metod povrnila iz dežele Kožarjev v Carigrad, poiskal si je prvi svoje stanovanje pri cerkvi sv. f "v, ' , X*i7 ItS-DII	3*
' * .,./	i	'»«"».J P,: «	_ !■
ti -- 4 Mfr t M~m

apostolov, Metoda sta pa hotela cesar in patrijarh povzdigniti za nadškofa, kar pa je sam odbil ter šel v samostan.
II.
Ob reki Moravi in na desnem bregu Donave v Panoniji nahajamo v devetem stoletja dobro uravnano državo, ki se je zvala Velikomoravska, in ktero je od 1. 846—870. vladal knez Ras t is lav. Ta je poslal poslance v Carigrad k cesarju Mihaelu in mu naznanil, da so njegovi podložniki postali kristjani, a nedostaje jim učiteljev, ki bi jih mogli poučevati o verskih resnicah v materinem jeziku. Nat6 je pozval cesar Konstantina, da bi šel s svojim bratom v Rastislavovo državo. Tej želji sta rada ustregla ter došla tja v prvi polovici leta 863. Ko sta se približala glavnemu mestu, šli so jima knez in ljudstvo naproti in ju sprejeli z velikim veseljem.
Na Velikomoravskem sta začela Konstantin in Metod delati v prospeh slovanskega ljudstva, kar jima je bilo tem bolj mogoče, ker sta dobro umela in govorila jezik slovanski. Poučevala sta ondotni narod v sveti veri in ga napeljevala h krščanskemu življenju, a ob jednem sta tudi učila mladeniče čitati svete knjige ter jih pripravljala za duhovski stan.
Solunska brata imata veliko zaslug tudi zato, ker sta bila naša prva učena pisatelja. Sloveni prej niso imeli v domačem jeziku pisanih knjig, a tudi nobene abecede, ki bi bila ugajala posebnostim njihovega jezika. V to svrho je sestavil Konštantin najprej novo abecedo ali azbuko, ki je imela dovolj znakov za različne glasove jezika slovenskega.
Nato sta jela prevajati na slovenski jezik najprej evangelije za vse nedelje in praznike, pričenši z evangelijem sv. Janeza: V začetku je bila beseda itd. Tudi sta že pred svojim odhodom v Rim poslovenila več drugih obrednih knjig, ki so bile potrebne za cerkveno rabo. Životopisec sv. Konštantina (menda njegov učenec Klement, pozneje škof na Bolgarskem) omenja nektere prevedene knjige, kakor cerkveni čin (t. j. ustav službe božje za dneve vsega leta), potem časoslov (brevir) in tajno službo (t. j. služebnik, liturgijar ali mašno knjigo). Tudi žitje sv. Metoda (spisal morda jeden izmed njegovih učencev) govori o njuni delavnosti na književnem polju in navaja med spisanimi
deli psalter, evangelije, apostolsko dejanje in „izbrane službe". Ravno isto nam dokazuje papež Ivan VIII. v svojem pismu do Svetopolka, v kterem čitamo, da sta spisala misal (masno knjigo), evangelije, berila iz novega in starega zakona in časoslov (brevir, hore). Razun teh knjig sta sestavila tudi ritual (obrednik ali trebnik), ki popisuje cerkvene obrede pri krstu, pokopu, ženitvi itd., in oktoih ali cerkveno pesmarico.
Vsega svetega pisma nista poslovenila, akoravno to trdijo nekteri manj zanesljivi viri, temveč le one dele iz novega in starega zakona, kteri so bili pri božji službi najpotrebnejši. Njuni učenci KI em en t, Gorazd, Naum, Angelar, Sava in drugi so jima bili zvesti pomočniki. Knjige, ktere sta spisala pred svojim odhodom v Rim, vzela sta s seboj in pokazala papežu, da jih je odobril.
HI.
Bistroumni knez Rastislav, hoteč postati v državnem in cerkvenem oziru popolnoma neodvisen od vzhodno-frankovskih kraljev in njih zvestih služabnikov, pasovskih škofov, izprevidel je kmalu, da bi mu mogla solunska brata mnogo koristiti v dosego njegovega namena. Državno neodvisnost je varoval z mečem v roki, in le premnogokrat se je moral bojevati z Nemci. Kar se tiče cerkvene neodvisnosti, hotel se je otresti vpliva nemških škofov in duhovnikov; da bi se pa to doseglo, morala bi veliko-moravska država dobiti svojega lastnega škofa. Konštantin in Metod bi imela postati prva škofa na Velikomoravskem, kar bi se moglo zgoditi le z dovoljenjem rimskega papeža. Zato se je obrnil Rastislav pismeno v Rim in naznanil papežu svojo željo.
Tedaj je vladal v Rimu papež Nikolaj I., ki se je jako razveselil, začuvši o delavnosti solunskih bratov po Velikomoravski. Ko ju pokliče pismeno v Rim, napravita se takoj na pot, vzemši s seboj spisane slovenske knjige in nekoliko učencev.
Nad štiri leta sta delala Konštantin in Metod za sveto vero po Velikomoravskem, predno sta se proti koncu leta 867. napotila v Rim. Med potjo sta prišla v Dolnjo Panonijo k Blatnemu jezeru, kjer je tedaj vladal slovenski knez Kocelj. Dežela, po kteri je vladal knez Kocelj, spadala je v cerkvenem oziru pod solnograško nadškofijo. Tedanji nadškof Adalvin je
storil vse, da bi odvrnil vpliv slovenskih veroučiteljev od te pokrajine. Navzlic zimi in mrazu je prehodil dolgo pot iz Solnega grada v Blatni grad, glavno mesto Koceljevo, ter se z njim sešel o božiču leta 864.; tedaj je tudi v njegovi deželi posvetil več cerkva in jim preskrbel nemške duhovnike.
Dve leti pozneje, ko se je Kocelj sešel s Konstantinom in Metodom, jel se je manjšati vpliv nemških mašnikov. Kocelj se je jako vzradostil, ko sta mu imenovana brata pokazala v (staro)slovenskem jeziku pisane knjige, ktere je lahko razumel brez tolmačev. Dal jima je na pot 50 učencev, da bi jih poučevala v slovenskem pismu. Za svoj trud nista zahtevala niti od Rastislava, niti od Kocelja nikakoršne odškodnine; izprosila sta si samo 900 ujetnikov, ktere sta potem osvobodila.
Zapustivši Panonijo, potovala sta proti Rimu prej ko ne črez sedanje Kranjsko in Primorsko. V Benetkah sta se prepirala s tamošnjimi škofi in duhovniki, ki so hoteli izključiti iz cerkve vse jezike razun grškega, latinskega in hebrejskega. V Rim sta prišla po smrti papeža Nikolaja I. (f 13. listopada 867). Njegov naslednik Ha dr i j an II. ju je sprejel z veliko častjo in se jako razveselil, dobivši iz njunih rok ostanke sv. Klemen ta, ktere so potem shranili v cerkvi istega svetnika. Knjige, ktere sta spisala Konštantin in Metod, bile so papežu jako povšeči, kar je pokazal s tem, da jih je blagoslovil in položil na oltar v cerkvi matere božje pri jaslicah. Ko sta dokazala svojo pravovernost in udanost do rimske stolice, povzdignil je oba za škofa, odmenivši najbrž jednega za Panonijo, drugega pa za Velikomoravsko, a njune učence je posvetil v mašnike in dijakone. To se je zgodilo na dan sv. Štefana dne 26. grudna leta 868., kedar si je tudi Konštantin po papeževem dovoljenju namesto dosedanjega imena izvolil ime Ciril. V tistem času je papež dovolil, da se sme slovenski jezik rabiti pri božji službi, vendar s tem pristavkom, da se pri maši naj čitajo listovi in evangeliji najprej v latinskem in še le potem v slovenskem jeziku. Ako bi se kdo predrznil grajati slovenske knjige in očitati slovenskim duhovnikom, da ne uče prave vere, tega naj sodi cerkvena sodnija.
Jedva pa je Ciril, dospevši do škofovske časti, dobil ugodnejšo priliko za svoje delovanje med slovenskim narodom, začel je bolehati ter umrl v Rimu 50 dnij po svojem posvečenju
v škofa dne 14. svečana leta 869. Na papeževo povelje so napravili slovesen pogreb ter shranili Cirilovo truplo v cerkvi sv. Elementa.
Ko se je Metod mudil še v Rimu, poslal je panonski knez Kocelj svoje poslance k papežu, proseč ga, naj bi prišel Metod poučevat njegovo ljudstvo. Papež je tej želji rad ustregel in poslal Metoda v Panonijo, ob jednem pa pisal pismo Rastislavu, Svetopolku in Koceiju. Naznanil jim je v pismu, da se je prepričal o Metodovi pravo vernosti, in da ga je zaradi tega posvetil z njegovimi učenci vred. Pošilja ga v njih pokrajine, da bi jim, kakor so prosili, razlagal svete knjige v njih domačem jeziku.
V Panoniji je Metod najprej uvedel slovensko službo božjo ter nastavil po deželi svoje, v Rimu posvečene učence. Na Ve-likomoravsko mu takrat ni kazalo iti, ker je v tistem času razsajala vojska med Velikomoravci in Nemci. Nemški mašniki iz Solnega grada in drugih krajev, ki so se bili naselili po Panoniji, nevešči slovenskemu jeziku, izgubili so na enkrat vso veljavo pri ljudstvu, in ni jim kazalo drugega, kakor zapustiti slovenske pokrajine.
IV.
Metod je bil posvečen za škofa; vendar bi bil kot škof še vedno odvisen od solnograškega nadškofa, kteri bi ga bil lahko oviral v njegovem delovanju. To so dobro uvideli slovenski knezi ter prosili papeža, naj blagovoli povzdigniti Metoda za nadškofa črez Panonijo in Vel ikomoravsko. Papež se temu ni protivil, in zato se je Metod drugič napotil v Rim, najbrž proti koncu leta 869.
Jedro Metodove nadškofije je bila Panonija in Veliko-moravska, torej pokrajini, po kterih so vladali Rastislav, Sveto-polk in Kocelj. Slovenci, stanujoči na zemlji sedanje Ogerske in vzhodno-štajerske dežele, živeli so v Metodovi nadškofiji. Kje je bil Metodov nadškofijski sedež, ne vemo; mogoče je, da še prave stolice imel ni, in da je bil, akoravno nadškof, le pokrajinski nadškof brez stalnega sedeža.
Pogajanje z Rimom zaradi ustanovitve panonsko-moravske nadškofije, ktero je pričel Rastislav, Kocelj pa z uspehom dovršil,
godilo se je za hrbtom solnograškega nadškofa Adalvina, ker bi bil sicer ta gotovo vse storil, da bi se razbilo pogajanje. Ali o vsem tem, kar se je zgodilo v Panoniji, zvedel je še le tedaj, ko je bilo že vse dognano. Povedali so mu to njegovi duhovniki, vrnivši se iz Panonije na Bavarsko, a tudi rimski papež mu je bil brez dvoma uradno naznanil, da je povzdignil Metoda za panonsko-velikomoravskega nadškofa.
Prej ko ne v začetku leta 870. so se zbrali bavarski škofje, med njimi solnograški nadškof Adalvin, brizinski škof Anon in pasovski škof Hermanrih, da bi se posvetovali o panonskih zadevah. Prisilili so tudi nadškofa Metoda, da je prišel na to zborovanje, kterega se je celo kralj Ludovik sam udeležil. Brizin-skega škofa so izvolili navzočni tovariši za sodnika, akoravno bi kakega nadškofa smel soditi le patrijarh ali papež sam. Tudi drugi zbrani škofje niso imeli pravice rešiti vprašanja glede pa-nonsko-velikomoravske nadškofije, kajti oni so bili le tožitelji in nikakor bi ne smeli biti ob jednem tudi sodniki. Metod je zahteval, naj razsodi med njimi rimska stolica po cerkvenih postavah, toda tega niso hoteli dovoliti škofje. Naposled so bavarski škofje obsodili Metoda, vrgli ga v ječo, zabranili mu obhajati službo božjo, imeli ga zaprtega tri leta ter sploh ravnali z njim jako surovo, a rimskemu papežu niso o vsem tem sporočili ničesar. Da se je moglo z Metodom tako postopati, krivi so bili deloma seveda tedanji boji med Velikomoravci in Nemci. Glavni Metodov podpornik, knez Rastislav, prišel je vsled izdaje v roke svojim sovražnikom, ki so ga privedli na Bavarsko, iztaknili mu oči meseca listopada leta 870. ter ga zaprli v samostan, kjer je kmalu potem umrl.
Proti koncu leta 872. je umrl papež Hadrijan II., in za njim je prišel Ivan VIII. Ko je ta zvedel, kaj se je zgodilo z Metodom, poslal je leta 873. bavarskim škofom ostra pisma; tudi nemškemu kralju Ludoviku je pisal ter ob jednem naročil svojemu poslancu, jakinskemu škofu Pavlu, naj gre na Bavarsko in ondi osvobodi Metoda. V imenu solnograškega nadškofa Adalvina je spisal v istem času neki solnograški duhovnik zgodovinsko razpravo: „Libellus de conversione Bago-ariorum et Carantanorum" ter v njej dokazoval, da gospodujejo solnograški nadškofje že 75 let po Panoniji, in da so
oni pokristjanili tamošnje prebivalce. A papež je odgovoril na to v pismu do kralja Ludovika, da ne more svoboščin rimske cerkve prikrajšati noben čas, in da jim nobena državna razdelitev ne more biti na škodo.
Z Bavarskega je šel Metod s škofom Pavlom na Veliko-moravsko k Svetopolku, nasledniku kneza Rastislava, pozneje pa h knezu Kocelju ter ostal pri njem do njegove smrti (874). Po Koceljevi smrti je dobil vrhovno oblast črez Panonijo Ludovikov sin Karlman, in temu je pisal papež okoli leta 875., veleč mu, naj Metoda nikar ne zavira pri izvrševanju njegovih nadškofijskih opravil po Panoniji. Tako je mogel Metod odslej mirno delovati, toda le za malo časa.
V.
Med tem so umrli Adalvin, Hermanrih in Anon, a tudi njihovi nasledniki so imeli o panonskem cerkvenem okrožju in o Metodovem delovanju jednake nazore, kakor prvi. Tožili so najbrž leta 878. Metoda, da opravlja božjo službo v nerazumnem slovenskem jeziku. Nat6 je papež Ivan VIII., kteremu je bilo prej ko ne neznano, da je bil že njegov prednik Hadrijan II. dovolil Metodu opravljati božjo službo v slovenskem jeziku, prepovedal po svojem poslancu, jakinskem škofu Pavlu, mašo in druge cerkvene obrede v slovenskem jeziku. Kmalu potem (leta 879.) so nemški škofje z nova pri papežu tožili Metoda ter ga dolžili krivoverstva, a ob jednem ga tudi sumničili pri knezu Svetopolku. Ta ni bil Metodu nikdar tako udan kakor Rastislav, a sedaj še celo vedel ni, komu naj verjame, ali svojemu nadškofu, ali pa njegovim tožiteljem. Zat6 je po duhovniku Ivanu naznanil papežu, da ne ve, kaj bi naj veroval, ker se ne more zanesti na besede Metodovo, kterega dolže krivoverstva.
Ko je papež od nemških škofov in od kneza Svetopolka dobil o Metodu taka poročila, ni jih mogel prezreti; treba je bilo vso stvar natančno preiskati in jo vestno razsoditi. Dne 14. rožnika leta je pisal Metodu in mu ukazal, naj brez odloga pride v Rim, da se osebno opraviči in spriča svojo pravo-vernost.
Nemudoma se je Metod, spremljan po Zemižiznu, Sveto-polkovem fevdniku, napravil tretjič na pot v Rim, da dokaže
pred papežem svojo nedolžnost in tako osramoti svoje sovražnike. Tožba nemških škofov proti njemu je bila zanj velikega pomena. Ako bi ga bili obsodili, gotovo bi ga bil papež odstavil in izobčil. A Metod se je popolnoma opravičil pred papežem in zbranimi škofi, kar je Ivan VIII. tudi potrdil v svojem pismu, ktero je meseca rožnika leta 880. poslal Svetopolku, z besedami, da je našel Metoda v vseh cerkvenih naukih pravovernega. Tudi mu je z nova potrdil njegovo nadškofijsko oblast črez Veliko-moravsko in Panonijo ter zaukazal, da morajo biti Metodu pokorni vsi duhovniki, ki žive v Svetopolkovi državi, bodo si slovenskega ali kteregakoli rodu. Ker so pa bavarski škofje zahtevali, da mora jeden mož njihove stranke postati škof v panonsko-velikomoravski nadškofiji, posvetil je papež Nemca Vihinga za nitranskega škofa (na sedanjem severnem Ogerskem) ter ob jednem zapovedal, da mora biti Metodu, svojemu nadškofu, pokoren v vseh rečeh; a Svetopolku je naznanil, naj z dovoljenjem svojega nadškofa pošlje z nova kakega sposobnega duhovnika ali dijakona v Rim, da ga posveti za škofa. Ako bi pa bil razun teh dveh potreben še tretji, ali pa še celo četrti škof, posveti ju naj Metod sam.
Papež Ivan VIII. je tedaj pod istimi pogoji dovolil opravljati božjo službo v slovenskem jeziku, kakor pred jednajstimi leti papež Hadrijan II. Med drugim je pisal Svetopolku: „Po pravici hvalimo po pokojnem modrijanu Konstantinu izumljene slovenske pismenke, s kterimi bi se naj hvalil Bog po spodobnosti; tudi velevamo, da se v ravno tem jeziku oznanjujejo nauki in dela Kristova. Ne samo v treh, temveč v vseh jezikih je treba hvaliti Gospoda, kakor nas izpodbuja sveto pismo .... Tudi zdravi veri in nauku ni nasprotno, ako se poje sveta maša v slovenskem jeziku, čitajo v njem sveti evangeliji in listovi iz novega in starega zakona, da so le dobro prevedeni in razloženi, ter se opravljajo v njem vse druge cerkvene molitve; zakaj ta, ki je stvaril tri glavne jezike, hebrejskega, grškega in latinskega, naredil je tudi vse druge k hvali in slavi svoji."
Ker so nemški škofje s svojimi tožbami pri papežu dosegli ravno nasprotno, kar so namerjavali, začeli se misliti, kako bi uničili ali pa vsaj zmanjšali utis papeževega pisma do Sveto-polka. Sestavili so novo pismo ravno nasprotne vsebine od pa-
peževega ter ga po Vihingu poslali knezu Svetopolku z besedami, da je to pravo papeževo pismo, ono pa ponarejeno, ktero je prinesel Metod iz Rima. Svetopolk, dobivši obe pismi v roke, ni vedel, pri čem je. Prepričan je bil, da ne moreta obe pismi biti pristni; ali ko mu je začel Vihing dokazovati, da je pismo, ktero je dobil od Metoda, neresnično, izmišljeno in ponarejeno, verjel je Svetopolk bolj lažnivim besedam Vihingovim, kakor pa Metodovi trditvi.
Nato se je Metod obrnil do rimskega papeža ter ga vprašal, ali je res po Vihingu poslal Svetopolku drugo pismo popolnoma nasprotnega sodržaja od pisma pisanega meseca rožnika leta 880., in je li res dal Vihingu kake posebne ukaze glede njegove (Metodove) osebe in slovenskega jezika pri službi božji. Dotično pismo se nam sicer ni ohranilo, pač pa papežev odgovor, ki je bil pisan dne 23. sušca leta 881. V tem pisanju hvali papež Metodovo pastirsko gorečnost in versko stanovitnost ter mu naznanja, da ni poslal Svetopolku nobenega drugega pisma razun tistega, ktero mu je izročil Metod, in da tudi Vihingu ni dal nikakoršnih ukazov. Naposled mu obeta, da hoče, ko pride Metod k njemu v Rim, vso zadevo in razpor med njim in Vihingom razsoditi po cerkvenih postavah in tega kaznovati, kakor zasluži.
VI.
V	naslednjih letih ni mogla nemška duhovščina Metodu tako nagajati kakor poprej, ker se je izpremenil politični položaj med Nemci in Velikomoravci. Prijateljstvo med Svetopolkom in Arnulfom, sinom in naslednikom Karlmanovim, nehalo je leta 882., in odslej se nemški škofje niso mogli več vtikati v cerkvene zadeve po Velikomoravski in tudi ne podpirati Vihinga proti Metodu.
V	tem času se je Metod vsestranski trudil v svojem poslu; dopolnjeval je prevod svetega pisma, postavljal in blagoslavljal cerkve in širil krščansko vero po svoji nadškofiji. Krstil je češkega vojvodo Bofivoja, njegovo soprogo Ljudmilo in mnogo drugih ljudij. Ni se čuditi, da je vsled svoje marljivosti začel čim dalje bolj pešati. Ko so to opazili njegovi prijatelji in učenci, vprašali so ga, kterega moža si želi za naslednika. Ker je poznal
svoje učence, pokazal jim je Gorazda z besedami, da je domačin, svoboden človek, pravoveren in dobro poučen ne samo v slovenskem, temveč tudi v latinskem jeziku.
Na cvetno nedeljo dne 4. malega travna leta 885. je bil Metod že jako slab, vendar je šel v cerkev, ktera je bila polna zbranega ljudstva. Tu je še enkrat govoril in dajal dobre nauke, potem pa blagoslovil kneza, duhovnike in ves narod. Dva dni pozneje (dne 6. malega travna) je umrl. Njegovi učenci so mu skazali zadnjo čast in maševali za zveličanje njegove duše v slovenskem, latinskem in grškem jeziku. Neizmerna množica ljudij je prišla od vseh stranij, da bi se s svečami v rokah udeležila pogreba. Vse je plakalo po dobrem učitelju in pastirju, njegova smrt je bila za panonske in velikomoravske prebivalce neprecenljiva izguba.
Po smrti Metodovi so začeli njegovi nasprotniki zopet povzdigovati glavo; zlasti pa so napeli vse žile, da izpodrinejo Gorazda, o kterem so vedeli, da bi hodil po Metodovih stopinjah. Tudi Svetopolk ni bil nikdar velik prijatelj slovenskemu obredu; in ko se je leta 885. pomiril z Arnulfom, imeli so tedaj glasoviti nitranski škof Vihing in njegovi privrženci odločujočo besedo na dvoru njegovem. Z velikim uspehom je deloval Vihing tudi v Rimu proti slovenskemu obredu in narodni duhovščini. Ni dvomiti, da so poskušali Metodovi učenci slovenski obred s tem utrditi in ohraniti, da so sprejeli rimsko-nemški obred ter se rav-naje po njem začeli tudi cerkvene knjige v tem smislu popravljati, toda ves njihov napor je bil zastonj. Kmalu po Metodovi smrti je zadel slovenske duhovnike prvi hudi udarec, ki je po prizadevanju nemških škofov prišel iz Rima. Papež Štefan VI. je precej v začetku svojega vladanja (okoli kimovca 885) pisal Svetopolku jako ostro pismo, v kterem je prepovedal rabo slovenskega jezika pri svetih obredih in naročil, da se neubogljivi duhovniki po dvakratnem opominjanju naj izobčijo iz cerkve in preženo iz Svetopolkove države. In tako se je res zgodilo, da je Svetopolk leta 886. zaukazal z vojaško silo izgnati okoli 200 duhovnikov iz Velikomoravske. Med izgnanimi učenci so bili najimenitnejši Gorazd (pozneje nadškof bolgarski), Klement, Naum, Angel ar in Sava. Vsi so z drugimi vred pobegnili v Bolgarijo, kjer so našli zaželeno zavetje ter ondi

uvedli slovenski obred, kteri se je pozneje razširil tudi med narod srbski in ruski.
Po prognanstvu Metodovih učencev so nastopili za pa-nonsko-velikomoravsko nadškofijo jako žalostni časi. Leta 892. se je vnela vojska med Nemci in velikomoravskim knezom Svetopolkom. Po njegovi smrti (894) so nastali notranji nemiri, ki so državo popolnoma oslabili; Ogri so Čim dalje tem drzneje napadali Panonijo ter jo končno tako opustošili, da ni bilo v njej leta 900. nobene cerkve več. V tako viharnih časih se je tedaj panonsko-velikomoravska nadškofija popolnoma uničila, toda slovenski obred ni izginil z njo, temveč našel zavetnike v drugih, bolj varnih deželah.	Fr. Kos.
7. Star oslo venska književnost.
Kakor nas uči zgodovina, delovala sta sv. Ciril in Metod na Velikomoravskem in v Panoniji, t. j. pri panonskih Slovénih. Le jedino pri teh se je opravljala v devetem stoletju služba božja v domačem slovenskem jeziku. Knjige za to potrebne sta spisala solunska brata najbrž še le v Panoniji, in sicer po največ sama, a deloma tudi po svojih učencih. Vsa staroslovenska književnost je tedaj lastnina panonskih Slovénov, pisana v jeziku panonsko-slovenskem, kakor so ga v devetem stoletju govorili po Panoniji in vsaj po jednem delu kneževine velikomoravske. Domovina staroslovenske književnosti sta torej Panonija in jeden del Velikomoravske.
Književnost staroslovenska je imela namen, da služi za cerkveno rabo; zato so ji knjige tudi vse obredne vsebine. Sv. Ciril je ali sam ali skupaj s svojim bratom Metodom prevedel iz grškega jezika: 1. evangelije za cerkveno čitanje za vse nedelje in praznike v letu; 2. apostolar, t. j, dela in liste apostolske, tudi za cerkveno rabo; 3. psalter, in 4. službo, t. j. razne molitve in pesni (brevir, misal itd.). Sv. Metod je dovršil v prevodu 5. sv. pismo starega zakona razun Makabejcev in drugih takozvanih devterokanonskih knjig; 6. nomokanon, t. j. zbornik cerkvenega prava; in 7. paterik, t. j. zbirko kratkih životopisov cerkvenih očetov.
Izmed učencev, ki so jima pomagali v Panoniji, a po smrti Metodovi za burnih časov ogerskega prodiranja pobegnili na Bolgarsko, spisal je škof Klement (f 916.) 8. besede (pridige) za vse praznike v letu; škof Konstantin, drugi učenec Metodov, pa je sestavil iz govorov sv. Janeza Zlatoustega in drugih cerkvenih očetov 9. razlaganje svetih evangelijev na nedeljske dneve. Nadalje so še izvestno Metodovi učenci prevedli iz grškega 10. razlaganje psalmov, in 11. razlaganje prorokov. Razun tega se še škofu Klementu pripisuje panegirik (pohvala) na sv. Cirila, in pohvala na sv. Metoda (životopisa obeh bratov solunskih).
Staroslovenskih književnikov poznamo le malo po imenu in njihovem drugem delovanju; toliko pač vemo, da so bili vsi, kolikor nam jih je znanih, duhovskega stanu, kakor je tudi vsa staroslovenska književnost le cerkvenega, bogoslužnega zapopadka; ona je namenjena za božjo službo v cerkvi in izven cerkve duhovnikom za njihove stanovske potrebe. Ako preudarimo, da so se v poznejših stoletjih pri raznih narodih največji možje skoro po vse življenje trudili, da so prevedli v svoj domači jezik sv. pismo in si s tem pridobili neumrljivo slavo in hvaležnost svojega naroda; če z druge strani pomislimo, da nista naša sv. blago-vestnika pri Slov enih, kterim sta imela stvariti službo božjo in vse cerkveno življenje na podlagi narodove govorice, našla nikake književnosti in književnega jezika, pa sla vendar spisala ne le skoro vse sv. pismo starega in novega zakona, temveč tudi preskrbela druge potrebne cerkvene kr\jige: tedaj se nam pač jasno pokaže, kako velikansko nalogo sta vzela solunska brata nase, in kako ogromen uspeh je imelo njuno bogoljubno delovanje. Za tako obsežno in težavno, a zopet tudi veličastno in uspešno delo nimajo navadni ljudje dovolj moči in sposobnosti; tako sveto delo sta mogla započeti in dovršiti le v resnici sveta moža. Ciril in Metod sta Slovenp na Velikomoravskem in v Panoniji v kratkem času povzdignila na tako visoko stopinjo pro-svete, kakor je le bilo za one dobe mogoče. V dveh desetletjih so položili panonski Sloveni temelj svoji književnosti, in vse to v oni dobi, iz ktere poznamo prve spomenike starovisoko-nemščine.
In v kako veličastni sliki se nam prikazuje še le vsa zgodovina posvečene staroslovenske književnosti! V Panoniji se je
porodila, bujno razvila in divno razcvetla; ali le kratko življenje ji je bilo ondi sojeno. Že v krasoti prve njene mladosti so nastale razne pogubne nevihte, ki so ji pretile propast in uničenje. Nesrečni dogodki po smrti Metodovi so uničili panonske Slovene, ali mlade njihove prosvete in književnosti niso mogli pokončati. Učenci svetih blagovestnikov so pobegnili iz dežele in se preselili z vso bogato književnostjo in z njo združeno slovensko službo božjo k drugim slovanskim narodom, k Bolgarom in Hrvatom; od Bolgarov pa so dobili cerkvene knjige in z njimi slovenski obred v kratkem tudi Srbi in Rusi, kjer se je ohranila slovenska božja služba do današnjega dne. Ce je tedaj tudi prenehalo življenje staroslovenske pismenosti v domovini, vendar ni ona sama propadla, temveč je zavzela in si osvojila ogromno polje pri velikih, mladih narodih slovanskih, ki so jo z žarko ljubeznijo in z mladeniško navdušenostjo sprejeli in kot največjo narodno svetinjo čuvali.
Slovensko službo božjo, s ktero je neločljivo združena staroslovenska književnost, priredila sta bila sv. Ciril in Metod po grškem obredu, in tako so se v tem oziru neizpremenjene ohranile obredne knjige do dandanes pri vseh Slovanih pravoslavne ali grško-iztočne vere, t. j. pri Bolgarih, Srbih in Rusih, in povrh tudi še pri katolikih grške cerkve, t. j. pri Rusinih in hrvatskih unijatih. Na Moravskem in v Dalmaciji in po drugod pa so kmalu uvedli zapadni ali latinski obred v službo božjo ter so v tem smislu predelali i staroslovenske obredne knjige.
Služba božja slovenska in z njo staroslovenska književnost je pri Slovanih grške cerkve mirno živela, a zato manj miru uživala pri Hrvatih. Cerkveni zbori, ki so se večkrat zbirali v Zadru, zabranjevali so narodni obred, dokler ni modri papež Inocent IV. leta 1248. Hrvatom dovolil popolne ravnopravnosti slovenske službe božje z latinsko. Narodno bogoslužje je tedaj oživelo na novo in se z veseljem negovalo. Toda v novejšem času se je jelo narodno duhovništvo, „glagolaši" po imenu, čim dalje bolj izgubljati, dokler ni dandanes skoro popolnoma izumrlo. Le po škofijah dalmatinskih, v senjski in krški se je ohranil še deloma staroslovenski obred, in leta 1887. se je s papeževim dovoljenjem uvedel tudi v nadškofiji barski (Antivari) pri črnogorskih katolikih.
Odkar so pomrli prvi književniki in neposredni učenci sv. Cirila in Metoda, živela je staroslovenska književnost le še v toliko, v kolikor se je upotrebljevala pri cerkvenih obredih. V ta namen so se knjige pridno prepisovale. Prepisane so brez števila krat pri Hrvatih, Bolgarih, Srbih in Rusih; a za jeden prepis evangelijev vemo tudi, da je nastal na Češkem, to je namreč glagolska polovica takozvanega, po svoji čudni usodi znamenitega „remskega evangelija", kije, pisan leta 1395. v samostanu Emavsu v Pragi, prišel na Francosko, kjer so francoski kralji v Remsu pri venčanju prisegali nanj. V prvotnem rokopisu sv. blagovestnikov ali njunih učencev se nam ni ohranila nobena knjiga, pač pa imamo zlasti od evangelijev jako starih prepisov, morda že iz desetega stoletja. Največ roko- • pisov staroslovenske književnosti se je ohranilo na Srbskem in Ruskem, zlasti pa na Sveti gori (Athos), kjer so v mnogih samostanih skupaj živeli in knjige pisali menihi srbski, bolgarski in ruski.
Zlatih časov in mogočnih zaščitnikov je imela staroslovenska književnost, kakor v prvi svoji dobi za knezov Rastislava in Kocelja na Velikomoravskem in v Panoniji, tako pozneje na Bolgarskem za mogočnega carja Simeona (892—927), na Srbskem za kralja Štefana Prvovenčanega in ob času največjega učitelja srbskega naroda, sv. Save (koncem 12. in početkom 13. veka), na Ruskem pa za velikih knezov Vladimira in Jaroslava koncem 10. in tekom 11. stoletja. Pri imenovanih slovanskih narodih se niso samo prepisovale stare panonsko-slovenske knjige, temveč tudi nove so se prelagale iz grškega ali latinskega jezika, deloma i izvirne spisovale.
Osobito na Bolgarskem in Srbskem se je na podlagi staroslovenske književnosti razvilo bogato slovstvo modroslovno-bogoslovske, ascetične in slične vsebine. Toda vse to že ni več staroslovenska pismenost, temveč pripada v področje bolgarske, srbske in ruske književnosti. Ali ta slovstvena prikazen nas zanima zato, ker vidimo, da se je pri omenjenih narodih njih narodna književnost začela razvijati ravno na temelju in v polni odvisnosti od staroslovenskega slovstva.
Tako se nam prikazuje veličastna slika božjega blagoslova, ki sta ga razširila slovenska blagovestnika s svojim plodonosnim
delovanjem posredno skoro po vsem slovanskem svetu. Njuno delo je razlilo že v desetem stoletju luč krščanskih naukov po vsej vzhodni polovici Evrope, in uspeh njunega delovanja je bil, da so v jednem jeziku in po jednoistih knjigah milijoni pobožnih vernikov prepevali slavo božjo. Kakor je v tedanji dobi vladal jezik latinski po vsej zapadni Evropi v cerkvi in v znanosti, a jezik arabski gospodoval po Aziji, Afriki in Španiji, tako se je moglo sedaj upati, da se bode po vzhodni Evropi zraven grškega jezika in grške prosvete razvila na temelju staroslovenske književnosti še jedna, čisto nova, krščansko-slovanska omika. To je sad, ki ga je obrodil cvet panonsko-slovenske književnosti in obreda v devetem in desetem stoletju. A ne le v cerkvi, temveč tudi v posvetni književnosti je bil pri Slovanih grškega vero-spoznanja staroslovenski ali cerkveno-slovenski jezik do najnovejšega časa pismeni jezik; kajti na Ruskem so še le za Petra Velikega (f 1725) začeli rabiti ljudski jezik za posvetne predmete, pri Srbih pa stoprav začetkom tega stoletja.
D. NemaniS.
8. Staroslovensko pismo.
Panonski Slovëni so imeli v 9. stoletju svoje posebno pismo, ktero je izumil sv. Ciril. Bolgarski samostanec Hraber, vrstnik učencev sv. Cirila in Metoda, piše o tej imenitni iznajdbi takole : „Prežde ubo Slovène ne imehij, knigs, nf^ čr&tami i rëzami cbtèhq i gataahq pogani sašte. . . . Bogs pomilovavt rodi. slo-venbski^ posla imi. svetago Konstantina filosofa, naricajemago Kirila, m^ža pravedbna i istinbna, i sitvori imt pismena." Po tem poročilu tedaj, ki sega v 10. stoletje, Slovëni kot pogani niso imeli knjig, t. j. pismenk, temveč so s črtami šteli (računali) in z režami vedeževali. Bog se jih je usmilil ter jim poslal sv. Konstantina .... in ta jim je stvoril pismenke. Jednako poroča životopisec sv. Metoda, ki pravi: In čuvša (sv. Ciril in Metod) veliko besedo, da sta pozvana od Rastislava, počela sta moliti z onimi, ki so bili istega mišljenja. Nato javi Bog modrijanu slovenske pismenke, in ko so bile pismenke in pismo v redu, poda se ta (sv. Ciril) z Metodom na pot v Moravo (in kakor je znano,
Sket, Staroslov. čitanka.	^
pozneje tudi v Panonijo). Po tej (panonski) legendi gre iznajdba slovenskega pisma v leto 863.
Imamo pa dvoje pisem, ki gre oboje nazaj v dobo ali vsaj blizu do dobe Girilove. Jedno pismo imenujemo dandanes glagolico, drugo pa cirilico. Glagolica je zgolj slovensko pismo, cirilica pa grško-slovensko.\ Glagolica rabi sedaj le še katolikom pri slovenskem obredu, Kolikor je tega še ostalo v nekterih hrvatskih škofijah v Istri in Dalmaciji, cirilica pa je službeno pismo grško-iztočne cerkve in narodno pismo pri Srbih, Bolgarih in Rusih, dočim se ostali Slovani (in teh je velika manjšina) poslužujejo latinice.
Nastane pa vprašanje, ktero pismo je izumil sv. Ciril, cirilico ali glagolico? Na to vprašanje odgovarjajo učenjaki, da je sv. Ciril iznašel glagolico, slovensko pismo. Drugo pismo, grško-slovensko, ki ga dandanes imenujemo cirilico, pa se je uvedlo še le pozneje, in sicer potem, ko so se bili po Metodovi smrti (885) slovenski duhovniki, prognani z Velikomoravskega in iz Panonije, naselili po Bolgarskem, Srbskem in Hrvatskem ter ondi in od ondod dalje širili sv. vero in uvajali liturgijo slovensko. Posebno na Bolgarskem, kjer je bilo grško pismo pri učenem svetu znano, zlasti tam je kazalo porabiti grških pismenk. Zato so duhovniki, ondotnim potrebam služeč, izpremenili izvirno slovensko pismo ter povzeli istodobne grške pismenke iz grškega alfabeta; za tiste glase slovenskega jezika pa, ki jih grščina nima, pridržali ali ponaredili so starejše pismenke, iznajdene.po sv. Cirilu.
V zgodovini se imenuje glagolsko pismo, kedar je govor o njem, zgolj le slovensko pismo : buky sloventskago jezyka, ki>nigy slovenbskyje, slovenska gramota, literae slaviniscae. Tako od 9-do 12. stoletja. Na Hrvatskem se je udomačilo od 13. stoletja počenši tudi ime hrvatsko pismo, ker je bilo pri hrvatskih katolikih v rabi; isto ime se je nahajalo tudi v 16. stoletju pri protestantski stranki in pri katoliških rodoljubih, a redkoma so mu pravili „alphabetum Illyriorum". Ob jednem se je pojavil v 16. stoletju za to pismo novi naziv glagolica, glagolske pismenke, glagolita, in sicer v knjigah, ki so jih tiskali reformatorji Trubar, Konzul, Dalmata v Tubingi in Urahu. Omeni se še naj ime Hijeronimsko pismo, ktero je nastalo, ko se je vsled cerkvenega shoda v Spletu (1061—1072) prevod sv. pisma popravil po
vulgati sv. Hijeronima. Ta popravljeni prevod je bil Hijeronimovo sv. pismo, a iz nevednosti so tudi glagolsko pismo samo tako imenovali, in tedaj se je mislilo, da bi bil sv. Hijeronim izumil azbuko glagolsko.
To starejše slovensko pismo, ki ga je izumil sv. Ciril, imenujemo tedaj dandanes s primeroma mladim imenom glagolico. Tako pa se imenuje bodi si po četrti pismenki glagoli (azt, buky, vede, glagoli), bodi si po imenu glagoli., ker je pismo glasovno, t. j. fonetično, ali pa ker se v jeziku staroslovenskega obreda čestokrat ponavlja beseda glagolati, kakor se jednako tudi dotični duhovniki imenujejo glagolaši ali glagolite.
Rabilo se je to glagolsko pismo največ v 9. stoletju na Velikomoravskem in v Panoniji, že manj v Macedoniji in Bolgariji, a tu vendar tako, da je bilo sprva nekoliko časa obojno pismo, glagolsko in cirilsko, v navadi; pozneje pa je prevladala cirilica, tako da so glagolske knjige prepisovali s cirilskim pismom. Da je bilo tako, kažejo rokopisi sami, izmed kterih so najstarejši glagolski, mlajši pa cirilski; toda ti so čestokrat prepisani iz glagolskih izvirnikov, dočim prepisov iz cirilice v glagolico nimamo. Vse to kaže, da je glagolica starejše pismo od cirilice.
Tudi ime cirilica za grško-slovensko pismo sega v 16. stoletje. Obojno pismo je dobilo po tem takem svoje ime še le v novejši dobi. Iz tega se razjasni, kako je moglo priti, da se je ime cirilica po krivem začelo rabiti za mlajše pismo, ki ga je priredil najbrž sv. Klement, ne pa sv. Ciril. Vsak narod namreč rad nanaša imenitne iznajdbe na imenitne osebe. Tako so narodi pišoči z grško-slovenskim pismom tudi to svoje pismo pripisovali sv. Cirilu, tem več, ker je prvotno slovensko pismo od dne do dne bolj pojemalo, ostalo pa poročilo, da je sv. Ciril izumil pismo slovensko.
Nastane pa vprašanje, odkod je vzel sv. Ciril črke. Na to je težko odgovoriti. Nekteri so mislili, da so glagolske črke bile slovanske rune, nalik germanskim runam, ktere je našel gotiški škof Vulfila med narodom ter sestavil iz njih v drugi polovici 4. stoletja gotiško pismo. Istina je, da nektere črke odgovarjajo feniškim in starogrškim pismenkam in gotiškim runam. Ni tedaj nemogoče, da so Sloveni že imeli nekako prvotno fonetično
4*
pismo, ki so ga sprejeli od traško-ilirskega plemena, ki je bilo pred njimi v deželi. Sv. Ciril bi bil torej na podlagi tega domačega pisma le popolnil abecedo in tako storil pismo pripravno, da se piše v njem jezik slovenski. Toda doslej še ni dokazano, da bi bili panonski Sloveni „črte in reze", o kojih poroča menih Hraber, rabili kot fonetično pismo, temveč po Hrabrovih besedah moremo le priznati, da so imeli Sloveni pogani nekako figurativno pisavo, kakoršno nahajamo pri vseh drugih indoevropskih narodih.
Najbolj verjetno je, da je priredil sv. Ciril glagolico na podlagi istodobne grške kursive ali takozvane minuskule (majhne pis-menke). Verjetno je to vsaj za tiste črke, ki značijo glasove v obeh jezikih navadne. Glede reda pismenk je služil za vzgled deloma grški alfabet, toda ne celo, kajti nekteri glasovi so pri-' dejani pri sorodnih glasih, tako b med a in v, z in dz med e in z, gj pri k; drugi glasovi pa, ki so lastni slovenskemu jeziku, so postavljeni ob koncu vsega reda. Pismenke slovenske značijo po svojem redu tudi številno vrednost.
V cirilici je 24 črk povzetih iz grškega alfabeta v oni obliki, v kteri so se v 10. stoletju pisale velike grške pismenke (majuskule). Te črke so obdržale tudi številno vrednost grških pismenk. Red v azbuki qirilski pa je kakor v glagolici. Vsled tega, da ima cirilica glagolski red, a grško številno vrednost, je jasno, zakaj ima glagolski g vrednost 4, cirilski pa 3 itd. V cirilici nimamo pismenke za gj, a pridejana so jotovanja ja, je in za brojenje grški £ irr<p. Grške pismenke so se sprejele v cirilico neizpremenjene; ostale črke pa so iz glagolice, ali prosto sprejete, ali predelane. Napredek cirilice proti glagolici obstoji v razlikovanju glasa ja od glasa <?, ki je bil v glagolici združen v jedni pismenki, in potem v jotovanju ja in je. Da pa je v cirilici odpadla pismenka za gj, to se razlaga najbrž iz tega, da se je L bil takrat ta glas tudi že izgubil v govoru.
Korotanski Sloveni so čitali in pisali malokaj v staroslo-venski azbuki, niti v glagolski, niti v cirilski, temveč le v latinici. Pri njih so namreč širili krščanstvo nemški in laški duhovniki, a ti so pisali, kolikor so pisali, z latinico. V brizinskih spomenikih imamo tako pisavo iz 10. stoletja. Ta pisava pa je izražala takrat posebne glasove slovenskega jezika, zlasti sičnike in šumnike,
LIH
pa tudi samoglasnike jako pomanjkljivo. Samoglasnik y na pr. so pisali kot u, ugi (t. j. uji), ui in i. Sičniki in šumniki so pomešani in pisani zdaj tako, zdaj zopet drugače. Blizu tako se je pisalo tudi pozneje pri Slovencih v latinici do Bohoriča (1584), ki je končno dosledno uredil slovenski pravopis. Bohoričica je bila merodajni pravopis do novejšega časa in še živi deloma v pisavi lastnih imen. Dandanes pišemo in tiskamo knjige v gajici, ktero pisavo je uvedel Ljudevit Gaj (1836) po češkem vzgledu v pismo hrvatsko, po hrvatski pisavi pa Janez Bleivveis v knjigo slovensko (1845).
J. Simian.
9. Staroslovenski jezik.
Knjige panonsko-slovenske so ostale glede na njih vsebino in obseg več ali manj neizpremenjene: ostale so staroslovenske. ,Jezik pa se jim je znatno menjaval, in sicer ne samo po času, kdaj je ktera knjiga prepisana, temveč še znatneje po kraju in narodu, kjer se je prepisovala. Raznim rokopisom, v kterih so nam ohranjene stare knjige, pozna se hitro in z največjo gotovostjo, ali jih je pisal Bolgar ali Rus, Srb ali Hrvat. V nekterih posameznih, ali baš značilnih točkah Je jezik tako izpremenjen, da se ne more več reči, da je to jezik staro- ali panonsko-slovenski, ampak v nekih rokopisih je moravsko- in bolgarsko-slovenski, v drugih rusko-, srbsko-, hrvatsko-slovenski. Tu je staroslovenski jezik očividno mešan z moravskim, bolgarskim, ruskim, srbskim ali hrvatskim. Nahajamo pa tudi takih rokopisov, kteri niso nastali pod vplivom jezika bolgarskega, ruskega, srbskega ali hrvatskega, temveč v kterih se je ohranil čist jezik onega naroda, pri kterem jedinem se je v sredini devetega stoletja uvedla li-turgija ter utemeljila za to potrebna književnost v narodnem jeziku. A to so bili panonski Sloveni, in jezik v teh rokopisih je panonsko- ali staroslovenski jezik.
Staroslovenski jezik se od vseh slovanskih jezikov odlikuje po svojem bogastvu in po svoji izobraženosti sploh. Kar se tiče slovnice, bogata je staroslovenščina zlasti z ozirom na glasoslovje. Razun navadnih samoglasnikov ima še visoki e, dalje y, dva
polglasnika t in t ter dva nosnika e in V tem oziru je staro-slovenski jezik bogatejši od grškega, ki nima polglasnikov, niti nosnih samoglasnikov. A ravno ti štirje glasovi so za staroslo-venščino jako značilni, kajti baš v dosledni in pravilni rabi polglasnikov i in i ter nosnikov 9 in a, se odlikujejo najbolj pristno-slovenski spomeniki od bolgarsko-, rusko-, srbsko- in hrvatsko-slovenskih. Panonski Sloveni so z vsakim t, ali t izražali poseben samostalen glas: i je bil nekako kratek u, t pa kratek i. Tako je beseda nosT. dvozložna kakor latinski nasus, sito kakor centum, gostb kakor hostis.
Glede na soglasnike je posebno znamenita glasovna skupina žd in št namesto novoslovenskega j in S; na pr. mežda=meja, svešta=sveča. Razun bolgarskega ne pozna noben živ jezik slovanski teh glasovnih skupin in jih tudi v devetem stoletju ni imel. Zaradi te značilne glasovne prikazni se je trdilo in se še deloma sedaj trdi, da so vse stare cerkvene-slovenske knjige pisane v jeziku bolgarskih ali tudi makedonskih, a ne v jeziku panonskih Slovenov. Toda po dovolj številnih besedah, ki so jih Ogri izposodili od Panoncev, a ne od Bolgarov, in ktere imajo v sebi skupino žd in št, moremo sklepati, da so tudi Panonci v takih besedah govorili žd in št, a ne kakor Korotanci j in č. Take besede v madjarščini so na pr. mostoha (izgovori moštoha), pest (=pešt), rozsda (=rožda) za staroslovenski: mašteha, peštb, ¡_AAit'- rtžda, novoslovenski: mačeha, peč, rja. Posebna prikazen v staro-slovenščini ie tudi ta, da ne more na koncu besede stati soglas-nik, in v tem je staroslovenski jezik glasovno še bolj občutljiv od starogrškega.
V oblikoslovju kaže staroslovenščina v primeri ne le z neslovanskimi, temveč tudi s slovanskimi jeziki znatnih posebno-stij, ktere ta jezik od vseh njegovih bratov odlikujejo. Ona ima tri števila, jednino, dvojino in množino, ter sklanja v sedmerih sklonih. Pri samostalniških deblih se razlikujejo kakor v starih klasičnih jezikih samo- in soglasniška debla. Sklanja se loči v imensko, zaimensko in sestavljeno; zadnja označuje lastnost določenih predmetov in vrši isto nalogo, kakor nemški ali grški spolnik. Glagol kaže največje bogastvo v tem, da tvori lahko kakor drugi slovanski jeziki od jednoistega glagola posebna debla za dovršno in nedovršno dejanje, in tu zopet posebej za trajno
in za ponavljalno. Razun jednozložnih korenskih glagolov nahajamo tudi mnogo izimenskih in izglagolskih, t. j. glagolov, ki so s končnicami od imen in glagolov izvedeni. Veliko bogastvo v glagolskih oblikah se vidi iz tega, da rabi ta jezik posebno obliko za nedovršilnik (imperfekt), da ima prosti in dvojni zloženi aorist, in da tvori petero deležnikov, a vendar še tudi povrh opisuje nektere čase jednako sedanjim slovanskim jezikom. V skladnji je osobito ta posebnost opomniti, da se poslužuje „absolutnega dativa" z deležnikom in nadalje dajalnika z ne-določnikom, kar odgovarja ablativu ali genitivu absolutnemu in akuzativu z infinitivom v klasičnih jezikih. Na tak način je bilo staroslovenskim književnikom mogoče, grške izvirnike tako verno in natančno prelagati, kakor se to v nobenem drugem slovanskem jeziku ne more, ker ne poznajo teh kratkih sintaktičnih zvez.
Posebna gibčnost in moč staroslovenskega jezika tiči tudi v besednih korenih in deblih. On je sposoben, da izraža najtanše razločke, bodi si med konkretnimi predmeti, bodi si med abstraktnimi pojmi, kakor tudi med raznimi vrstami in stopnjami jednoistega dejanja, tako da ga v tem oziru ne nadkriljuje noben izmed najbogatejših indoevropskih jezikov. Kakor pa vsak jezik, tako ima tudi staroslovenščina mnogo tujih, neslovanskih besed, zlasti grških, latinskih in nemških, a povrh tudi takih, ki so sicer slovanske, ali po vplivu kakega tujega jezika napravljene. Tako je na pr. izmed raznih imen za duhovnika izraz „ijerej" naravnost grški ispeuz, „prezviten." očividno grški Ttpsoßuzepoz, a svetiteli in sv^stenik'E sta poslovenjeni lepšoc; popi je staro-visokonemški phapho, in to zopet od latinskega papa, duhovniki pa je poslovenjena nemška beseda „geistlich", ali grška -veufiarixoc. Ime dneva „sreda" je prosti prevod nemškega Mittwoch. Nemcem, Latincem in Grkom je bil prvi dan v tednu nedelja, Slovenom pa pondeljek, kakor imena vitonmiki, čet-vritiki, petikt pričajo; tem je tedaj sredina tedna še le v četrtek, a vendar se že tretji dan imenuje „sreda", in sicer odtod, ker so ta dan nemški sosedje panonskih Slovenov nazivali mitta-wecha. Iz Panonije se je razširila tcA, beseda med vse Slovane ter priča, da ima tudi krščanstvo vseh slovanskih narodov tti svoj početek. Za križb je tudi beseda krasti v rabi; prvo je staro-
visokonemški chriuze (iz lat, cruce), kntstt pa je od Xptaro-, Christus.
Tako nahajamo v staroslovenščini osobito veliko tujih ali po tujem vzgledu narejenih domačih besed, ki se tičejo zgolj krščanstva ali krščanskega življenja in mišljenja. Temu pa se ni čuditi, ako pomislimo, da je staroslovenski jezik v prvi vrsti obredni jezik, in da so panonski Sloveni sprejeli krščanstvo od veroučiteljev tujih narodov. Da je med tujkami posebno veliko grških besed, to je celo naravno, ker sta sv. Ciril in Metod bila Grka in tudi cerkvene knjige prelagala iz grškega. Bolj značilne so za stari cerkveno-slovenski jezik latinske, zlasti pa nemške izposojenke. Po mnogih grških besedah bi mogel namreč kdo soditi, da je domovina starega cerkveno-slovenskega jezika in njegove književnosti Bolgarija, kteri so Grki bili sosedje, tako da bi se tudi ta jezik moral imenovati starobolgarski, kakor ga zares nekteri imenujejo. Toda težko bi bilo razumeti, odkod temu jeziku toliko latinskih besed, še težje pa dognati, kako bi bilo moglo v stare cerkvene knjige, če bi bile res prvotno pisane pri Bolgarih, priti toliko število nemških tujk, ker niso vendar bili z Nemci v nobeni dotiki in jih tudi niso nemški misijonarji poučevali v veri krščanski. Pač pa nam vse te jezikovne prikazni, kakor tudi zgodovina očitno pričajo, da so mogle stare cerkveno-slovenske knjige nastati le pri panonskih Slovenih, kterim so razun grških in latinskih duhovnikov tudi nemški, bavarski misijonarji oznanjevali vero krščansko. Jezik v teh knjigah je tedaj v Panoniji doma in se sme po pravici imenovati panonsko- ali staroslovenski.
Današnji slovanski jeziki so bili vsi že v stari davnini, gotovo že v devetem stoletju bistveno takšni, kakoršni so dandanes, torej samostalni in od panonsko-slovenskega različni. Ne smemo tedaj misliti, da so se vsi današnji slovanski jeziki razvili iz starega cerkveno-slovenskega, tako da bi jim ta bil oče, a oni njemu sinovi; temveč on je le najstarejši brat vseh slovanskih jezikov in se nam je ohranil v starejših oblikah, kakor kteri-koli drug jezik slovanski v najstarejših svojih književnih spomenikih. Tudi korotanski Sloveni so že v devetem stoletju govorili drugačen jezik kakor Panonci, ali z drugimi besedami: tudi naš novoslovenski jezik je le brat, ne sin staroslovenskemu, toda
izmed vseh živih slovanskih jezikov mu je najbližji in najbolj podoben, in to ne le v glaso- in oblikoslovju, ampak tudi v besednem zakladu.
Prvotno-slovanski ali praslovanski jezik, iz kterega so se razvili vsi zgodovinsko znani slovanski jeziki, govoril se je gotovo tudi nekje enkrat, a je že v predzgodovinskem času izumrl. Ostali so mu živi samo še sinovi, in od teh je najstarejši pa-nonsko-slovenski, ki pa je po kratken slavnem življenju prenehal živeti, ker je narod sam, ki ga je govoril, izumrl. Najstarejši brat drugih slovanskih jezikov pa je v tem pomenu, ker nam je najzvestejše in najpopolnejše ohranil razne oblike, po kterih jasno spoznavamo, kolika je sorodnost slovanskih jezikov z drugimi indoevropskimi, kakor z grškim, latinskim, nemškim itd. V slov-niškem oziru ni noben slovanski jezik tako visoko in tako natančno izobražen, noben nima tako jasno in pregledno izraženih oblik kakor staroslovenski; zato pa je ta jezik v znanstvenem oziru najvažnejši od vseh slovanskih. Na temelju staroslovenske slovnice se razjasnjujejo mnogi pojavi posameznih slovanskih jezikov. A ne le za slovansko jezikoslovje je poznavanje staro-slovenščine neizogibno potrebno, temveč ono je neprecenljive vrednosti za vsako znanstveno preiskovanje tudi drugih indo-evropskih jezikov.
J. Sket.
10. Staro- ali panonsko-slovenski spomeniki.
Staroslovenski spomeniki so pisani v glagolici in v cirilici; prve imenujemo glagolske, druge cirilske. Glagolski spomeniki so v obče starejši od cirilskih. V glagolskih rokopisih so se ohranili najstarejši duševni proizvodi ne le staroslovenskega, temveč vseh slovanskih jezikov (izvzemši morda hrisinske spomenike).
A. Glagolski spomeniki.
1. Zografsko evangelije, obstoječe iz 304 listov, izmed kterih jih je 17 (41—57) pozneje pisanih; hranilo se je na Sveti gori (Athos) v samostanu sv. Jurija, Zographos imenovanem. L. 1860. je prišel spomenik v dar ruskemu carju Aleksandru II. v Petrograd,
kjer se shranjuje v javni knjižnici. Izdal ga je v cirilici prof. V. Jagič 1879 v Berolinu.
2.	Glagolita Clozianus. Spomenik je bil nekdaj lastnina grofa Ivana Frankopanskega na otoku Krku. Po njegovi smrti (1482) so odvzeli Benečanje kodeksu srebro in zlato, v ktero je bil vezan, in le majhen ostanek je prišel pozneje v roko grofu Clozu, po kterem je Jernej Kopitar ta spomenik, dobivši ga od njega v porabo, imenoval: Glagolita Clozianus. Po Kopitarju 1. 1836. izdanih 12 listov je sedaj lastnina mestnega arhiva v Ti'identu. Dva lista je pozneje zasledil Fr. Miklošič v Inomostu ter ju izdal 1. 1860. Novo izdajo je preskrbe] V. Vondrak v Pragi 1893.
Odlomek Kločevega zbornika obsega 4 govore (homilije) grških cerkvenih očetov, in sicer a) govor sv. Ivana Zlatoustega (Hrizostoma) na cvetno nedeljo (začetek in konec okrnjen); b) čtenije sv. Ivana Zlatoustega na veliki četrtek; c) homilija sv. Atanazija na veliki petek (paraskevgija), ktera pa se v spomeniku pripisuje sv. Ivanu Zlatoustemu; d) govor sv. Epifanija o pogrebu Kristovem (konec manjka).
3.	Marijinsho evangelije, ktero je, obstoječe iz 171 listov, prinesel ruski profesor Grigorovič v Odesi s Svete gore (iz samostana sv. Marije) na Rusko. Po smrti Grigorovičevi (1876) je prišla njegova rokopisna zbirka s tem spomenikom vred v Moskvo v javni muzej Rumianzovski. Izdal ga je prof. V. Jagič 1. 1883. v Petrogradu.
4.	Asemanijevo evangelije. Ta spomenik, 159 listov obsegajoč, našel je 1. 1736. v Jeruzalemu Asemani, varuh vatikanske knjižnice, ter ga prinesel v Rim, kjer se v omenjeni knjižnici shranjuje. Izdal ga je v glagolici Fr. Rački 1865 v Zagrebu, v latinici pa J. Črnčič 1. 1878. v Rimu.
5.	Eudiologium, neka vrsta molitvenika, trebnik ali eucho-logion imenovan. Od tega rokopisa se je le 106 listov ohranilo, prvih 152 pa izgubilo. Hranijo se v samostanski knjižnici sv. Katarine na gori Sinai. Prepisal in izdal je ta spomenik prof. L. Geitler 1. 1882. v Zagrebu.
6.	Psdlterium, imajoč 117 listov, izmed kterih zadnji s 137. psalmom končuje; vse drugo se je izgubilo. Ta spomenik je zasledil na gori Sinai 1. 1850. arhimandrit' Porfirij Uspenskij in objavil o njem kratkih vestij, prepisal in izdal pa ga je prvi
ftuH^M^ ( c i ■ LIX	J	7V, 36.6
prof. L. Geitler 1. 1883. v Zagrebu. Rokopis se hrani z eucho-logijem vred v samostanu sv. Katarine na gori Sinai.
B. Cirilski spomeniki.
1.	Supraselski kodeks, obstoječ iz 285 listov, našel se je v Bazilijanski opatiji v Supraslu blizu Bjelostoka na zapadnem Ruskem. Dandanes se hrani prvih 118 listov v licejski knjižnici v Ljubljani, kjer se ob jednem nahaja tudi Kopitarjev prepis vsega spomenika; ostali del (151 listov) je v knjižnici grofa Zamojskega v Varšavi, 16 listov pav Petrogradu. Ta zbornik je izdal prof. Fr. Miklošič na Dunaju 1. 1851. Obsega pa 24 legend o svetnikih, kterih spomin se praznuje od 4. do 31. dne meseca sušca, in 22 homilij grških cerkvenih očetov, in sicer 20 od sv. Ivana Zlatoustega, jedno od patrijarha Focija in jedno od Epi-fanija, nadškofa ciperskega. Za nektere homilije se nahajajo va-rijante (vzporedni teksti) tudi v drugih spomenikih.
2.	Savino evangelije ali Savina knjiga. Evangelije duhovnika Save je pisano na 129 listih in je lastnina sinodalne tipografije v Moskvi. Izdal je ta spomenik prof. J. Sreznevskij 1. 1868. v Petrogradu.
Razun teh spomenikov so nam do sedaj znani le še posamezni listi raznih glagolskih in cirilskih rokopisov. Ti ostanki pričajo jasno, kako je usoda tekom stoletij nemilo ravnala s starosl o venskimi duševnimi zakladi.
Izmed navedenih panonsko-slovenskih spomenikov ni niti jeden zaznamovan z letnico, kdaj bi bil nastal. V obče se sodi, da segajo večjidel v XI., nekteri morda celo v X. stoletje. Ti rokopisi so se prepisali iz starejših rokopisov kakih sto ali še več let za ustanovitelji staroslovenske književnosti, sv. Cirilom in Metodom. Zatorej pa tudi noben spomenik ne podaje popolnoma prvotne pisave panonskega izvirnika in jezika, temveč v vsakem se nahajajo nedoslednosti in posebnosti iz jezika dotičnega prepisovalca.
Zraven panonsko-slovenskih nahajamo še jako mnogo drugih spomenikov staroslovenske cerkvene književnosti. Ali njih jezik je tako izpremenjen pod vplivom materinega jezika dotičnih prepisovalcev, da jih ne moremo več panonsko-slovenskih, temveč le moravsko-, bolgarsko-, srbsko-, hrvatsko- in rusko-slovenske
imenovati. Tako na pr. ne razločujejo bolgarsko-slovenski spomeniki nosnikov ^ in srbsko- in hrvatsko-slovenski pišejo namesto ^ in § prosti u in e ter poznajo le h; rusko-slovenski pa stavljajo namesto q in § samoglasnika u in ja. Spomeniki te vrste so mnogoštevilni in jako obsežni. Po vsebini svoji pripadajo sicer k staroslovenski cerkveni književnosti, ali po jeziku niso pristni staro- ali panonsko-slovenski, temveč se prištevajo onim narodom, kterih jezikovne posebnosti se kažejo v njih.
Staroslovenski spomeniki nam svedočijo o silni slovstveni delavnosti sv. Cirila in Metoda in njunih učencev v Panoniji. Ta delavnost pa ni zamrla, ko so bili po Metodovi smrti (885) domači duhovniki prognani iz velikomoravsko-panonske nadškofije, ampak se živo nadaljuje v knjigah stare Bolgarije, Makedonije, Srbije, Bosne, Hrvatske in Dalmacije od konca IX. do XI. stoletja. Ta druga doba se vidi jasno na vseh slovstvenih proizvodih istega časa, tako na teh, ki so se tedaj prvikrat spisali, kakor na onih, ki so se le prepisovali iz starejših izvirnikov. Dela starejše panonsko-velikomoravske dobe (863—885) so se sedaj popravljala na razne načine. Maloznane oblike in besede so se z novimi nadomeščale; tako se je na pr. opustil prosti aorist, zloženi aorist na s in več drugih starinskih oblik, ki so bile prepisovalcem druge narodnosti že postale nerazumne. Posamezne nemške in latinske tujke so se iztrebile, in na njih mesto so stopile ali grške besede, ali pa prave domačinke. Pogreški in netočnosti v poprej izdelanih prevodih so se kolikor mogoče odpravili, sicer pa dopolnilo, kar je manjkalo v njih.
To kulturno delovanje ni sicer nikjer zabeleženo s krepkimi besedami, ali kaže se vidno v slovstvenih spomenikih te oddaljene dobe. Reforme so zadevale sprva stare, v glagolici iz severa na jug zanesene slovstvene spomenike, potem pa tudi nove, na grško-slovenski zemlji vznikle cirilske proizvode. Glagolski spomeniki so se jeli v drugi dobi hitro potiskavati v kot, ker so bili manj pripravni za deželo, navajeno na grško pismo. Naposled je glagolica, izvzemši na Hrvatskem in v Dalmaciji, popolnoma izginila; kajti car Simeon (892—927) in njegovi slovstveni sodelavci so se bili, proglasivši svojo duševno zvezo z Bizantom, izrekli za grško-slovensko pismo, sedanjo cirilico.
J. Sket.
Staroslovenska slovnica.
PRVI DEL.
SlasosloVje,
A. Pismena in njih izreka.
§ 1. Staroslovenski spomeniki so pisani v glagolici in v cirilici. Glagolica ima 40, cirilica 43 pismen. (O nastanku in rdzmerju obojnega pisma glej v uvodu štev. 8.)
Staroslovenska azbuka.
Broj	Glagolica	Številua vrednost	Cirilica	Številna vrednost	Ime	Veljava v latinic
1	+	1	A	1	az t,	a
2	ti	2	K		buky	b
3	<tf U	3	K	2	vede	v
4	% r	4	r	3	glagoli	g
5	¿b «n	5	A	4	dobro	d
6	3 &■	6	E	f 5	jestb	e
7	36	7	•/K		živete	ž
8		8	S	6	i dzelo	dz j
9	Oo 3	9	3	7	zemlja	i z z |
10	^ T	10	II	8	iže	h
11	8	20	1	10	i	
12	M	30				gj
13	> U	40	K	20	kako	k
14	Sb A	50	A	30	ljudije	1
15	X M.	60	M	40	myslite	m
16	■P Fh	K 70	II	50	naši.	n
Broj	Glagolica	Številna vrednost	Cirilica	Številna vrednost	Ime	J Veljava v latinici	
17	3 Da	) 03 80	0	70	ons	O	
18	f ar	90	II	80	pokoj	p	
19	b P	100	p	100	rtci	r	
20	2 g*	200	C	200	slovo	s	
21	UU T	300	T	300	tvrido	t	
22		400		400	ukt	u	
23	"fl»	500	*	500	frtte	f	
24	k,	600	v	600	heri	h	
25	o	700	w	800	ota	0	
26	&	800	'1'		šta	št	
27	v	900	u,	900	ci	C	
28	#	1000	•i	90	črt v l	č	
29	hi		m		ga	š	
30	■H		'A		jen.	1 (u)	
31			'ki, '/.II		jery	y	
| 32	■B		k		jerb	L (I)	
33	A		■b		jati.	e, ja	
34	V		10		jusi	ju	
35			id		ja	ja	
36			K		je	je	
! 37	€		/.\, A A	900	e	e (en)	
38	ae		A		^	a (on)	
; 39					j?	j?	
| 40	m:				j?	j^	
41			i?	60	ksi	ks (i)	
42			t	700	psi	ps {(p)	
43	■o-		A	9	thita	ti	
44	g.		r	400	ižica	O	

§ 2. Stsl. glasovi odgovarjajo v obče novoslovenskim; stsl. azbuka je mnogo popolnejša od novoslovenske abecede. Glede na pisavo in izreko je pomniti sledeče:
§ 3. Za g služita s in 3; prva pismenka se nahaja često-krat v najstarejših spomenikih in se izgovarja kot de. Nadomešča se z 3, ki dobi naposled splošno veljavo, tako da se s v sav.,*) supr., euch. in cloz. (razun enkrat) ne nahaja.
§ 4. Za i služijo v glagolici tri pismenke, v cirilici dve; po glasu se ne razločujejo med seboj. Glagolski 2? in T se opisuje sedaj navadno s cirilskim 1, ki je nastal iz grškega t; glagolski g pa s cirilskim h, kteri stoji na mestu grškega tj. Po pravopisnem pravilu posameznih spomenikov se stavi zdaj ta, zdaj ona črka. V obče stoji rad v cirilskih spomenikih 1 za samoglasniki, 11 za soglasniki; v glagolskih, na pr. v zogr., stavi se ¿S rad na početku besed, S in T za samoglasniki, S za soglasniki.
§ 5. Glagolski M, ki nima v cirilici (kjer se z r označuje) posebnega znamenja, odgovarja srbsko-hrvatskemu mehkemu g = hrv. dj (gj), srb. I;, na pr. Gjorgje.
§ 6. oy ni dvoglasnik, temveč prosti u; na pr.	=
gruda; CAOv-ra = sluga. Namesto oy nahajamo tudi $ v cirilskih spomenikih.
§ 7. w se rabi redkoma namesto o, kteremu je sličen po glasu; na pr. ivcdiid — osana; uu:ii = ovi; vendar stoji u> tudi za n, zlasti v tujih besedah; na pr. ncov"CU> = Isusu.
§ 8. a je polglasnik nekako med kratkim o in u, k (zaradi razlike jerek imenovan) polglasnik med kratkim e in i. Prvi se glasi zamolklo kakor slovenski e v besedah kes, kesati se, drugi pa kakor na Gorenjskem samoglasnik v besedi sit, ves (totus). Na pr. A%CKd = deska; cir/v\-<\ = sneha; .s-aak = zeli; KpdTaua = kratek*; —	= denb; i:kcu = vesb; ctkhao = steklo;
opkA'/, = oreh.
*) Kratice za spomenike glej v uvodu štev. 10.
Brez glasovne veljave sta ■/. in k za zlogotvornim r in l v korenskih zlogih. Po stsl. pravopisnem pravilu se piše za zlo-gotvorni r in l skupina px, pk in a-a, Ah.. Na pr. rpr/.ao in rpkAO, kar se oboje izgovarja grlo; m p1/, k k in HpkKiv = črvb; npacTd in npkCTd = prsta; cp%AkU.E in cphAhlJ.£ = srdbce; — ^ArAra in ^ah.111/. = dZgs, nsl. dolg; jkaato in -K akt o = žito, nsl. žolto; CTAxnx in ctami-a = stZp, nsl. stolp; nasmi in iiamiii = p?ni, nsl. polni.
§ 9. u in 'ali sta nastala iz -a -j- i in iz ra -j- h. Glasita se blizu tako kakor nemški u, y; na pr. run* =■ sjtte, nsl. sin; p ur. a = ryba, nsl. riba.
§ 10. -i; se izgovarja: a) kakor novoslovenski e v besedah mesto, lep, breg; b) na početku besed in po mehkih soglas-nikih se glasi kot ja. Na pr. a'h t o = leto; iH.tii = peti; — ■bKO = jako;'liCAii = jasli; -tKA-fem = javljati; BhC*feK«, = Vbsjakx; TKOp+.dinE = tvorjaaše; ^or.pA-li = dobraja. V drugem slučaju (b) stoji +i namesto poznejšega ta.
§ 11. a je nosni e (en): hata = penta (p$ta); v Ziljski dolini na Koroškem govorijo še dandanes lenča = stsl. aaiuta; srenča = stsl. cpAUJTd; v pisni slovenščini pa leča, sreča, peta. V cirilskih spomenikih imamo tri znamenja za e; a in a rabita navadno za f, a pa večjidel za je.
§ 12. ^ je nosnik o (on), v latinici z a, zaznamovan; napr. prti ha = ronka (n>ka); n^Th = pontb (pqtb), kakor še sedaj v Podjunski dolini na Koroškem: monž, donb, long = stsl.
A&rx; po drugod: mož, dob, log.
§ 13. Niti v glagolici, niti v cirilici ni samostojnega pismena za j. Za jotovane samoglasnike nahajamo v glagolici tri posebne črke: za ju, je, jq, v cirilici pa imamo razun teh tudi ja, je. Ci-rilski no, la, K, ia, is; so zveze pismena i s sledečim samoglasnikom. Vseskoz in dosledno se v cirilskih spomenikih ta znamenja tudi ne rabijo, temveč na njih mestu stoje čestokrat nejotovani
samoglasniki, zlasti & in t, ki pa se imata tedaj vselej izgovarjati kot ja, je. V glagolskih spomenikih stoji namesto ja prosti & ali "k (= Ja)i namesto je pat; na pr. cbdtii= sejati; cfc-fc = seja; aiiiitii in-tehtii = javiti; c/whítiiii ca = smeješi se; éctx = jesti.
§ 14. V obeh azbukah manjka znamenje za ji. Med oblikama kraj in kraji ni gledé na pisavo razločka v starejših spomenikih. Oboje se piše i;p<in. Stoprav v mlajših spomenikih nahajamo Kpaii za kraji, Kpdil za kraj. Brez dvombe se je nahajal j v staroslovenščini, toda se sprva izražal z h, kajti grški alfabet, ki je služil staroslovenski azbuki v vzgled, ne pozna j. Tedaj stoji ii za i, ji in j; na pr. urad = igla; /noii = moji in moj;41,fcaaii = delaj. Na počefku besede se izgovarja h vedno kot i, izvzemši nektere sklone zaimena 11 = i; na pr. h,uk = jimb; ny/, = jilii. itd. Sredi besede za samoglasniki je ■< = ji ali j, na pr. <I>apii-c-bn =» Fariséj in Fariséji; A-fcdaim = delajte, toda oycrpoim = ustrojite. Kdaj naj čitamo ji, kdaj j, to nas uči slovnica, kjer j nalašč zaznamujemo z ».
§ 15. V stsl. spomenikih se nahajajo razni, pikam, apostro-fom, črtam ali majhnim polkrogom podobni pisni znaki pri posameznih črkah. Ta znamenja so deloma nepotrebna, deloma pa dopolnjujejo staroslovensko azbuko, ali pa nadomeščajo posamezne pismenke.
Najvažnejši znak je ki izraža mehki l, n, r (lj, nj, rj): A,Ñ,p. Na pr. KOAd = KOAH, tudi koah = volja;uoy-pd = uoypia, tudi uoy-pia = burja; uoAd = KONia, tudi EONia = vonja, če-stokrat, zlasti pri p se mehčanje ne zaznamuje; na pr. GOypd nam. Eoy*/)d; d\ope nam. Aiope, /viopii; KrAHiird nam. K%Ñnrd; i:OAd nam. KOÁa, a izgovarjati moramo vendar: burja, morje, kmjiga, volja z mehkim l, n, r.
Včasi stoji ~ tudi nad n, u, k, m, kakor itopdilh. zraven no-paiiAk (navícula), iipucraiiEHHK zraven iipiiCTdRAfmiK, v znamenje, da se dotični soglasniki mehko izgovarjajo.
Stet, Starostov. čitanka.	5
V tujih besedah dobivajo k, r, y pred 11, e, k, a znak mehčanja, na pr. lUirE.v/. = ayy£i.oi;; iiapaCKEHhriiii = napaox£ujj; KECapk = xataap.
Vejica ali opuščaj stoji večkrat namesto samo- ali polglasnika; na pr. /itOAia'iiie = ,uo,\i.iaiii£; ot'u,k = OTku,k; ^'g-brtid = ^Kcfc/Hd.
Kratka črta nad pismenkami pomenja kratico; napr. aiM7> = diiocTOA^; u,pi». = u,-fccapK; rk = ročnost-
§ 16. Ločila med stavki so ista kakor v grščini. Vprašaj je; dvopičje in nadpičje je pika nad črto, vejica in pika kakor v slovenščini. V izvirnikih se pišejo besede skupaj brez presledkov, in ločila — pike — so brez stalnega in določenega pomena. Lastna imena se pišejo z navadnimi (majhnimi) pismenkami, in le novi odstavki se začno večkrat z večjo, včasi lepo ozaljšano početno črko.
§ 17. Kratki in dolgi zlogi kakor naglas posameznih besed se ne zaznamujejo v staroslovenščini. Zatorej ne vemo, kteri zlog naj naglašamo v večzložnih besedah. Značaju stsl. jezika odgovarja menda najbolj naglaševanje, kakoršno je v navadi med Slovenci, zlasti med Kajkavci, in med čakavskimi Hrvati.
§ 18. Številke se v stsl. spomenikih zaznamujejo s črkami, in sicer v glagolici po naravnem redu glagolske azbuke, v cirilici po grškem alfabetu. Zatorej nimajo cirilski g, >k, i|i nikake številne vrednosti, in grške pismenke, sicer v staroslovenščini nepotrebne, sprejele so se za številke v prvotni svoji številni vrednosti; tako & = & za 9, Jj = £ za 60, i|r = <p za 700, v — u za 400. Za 6 je s namesto grškega stigma, za 90 je m namesto grškega koppa, za 900 je u, in a namesto grškega sampi. Pri 1000 se začne kakor v grškem šteti od začetka, ali črka se zaznamuje s črtico. ./<hvii;j. =-- 1887 v cirilici; v glagolici .¿aipo>k. Nad pismenkami s številno vrednostjo se postavlja črta ali pa stoje iste med pikama. Pri številkah 11—19 stoji jednojka pred desetinko; na pr. u ali .ei. = 15.
B. Samoglasniki.
§ 19. Samoglasniki so: l)UištJ d, t, m, o, oy, u, -fe;
2)	polglasnika a, k;
3)	nosnika
Prvotno kratki so e, o, k, a ; prvotno dolgi t,, a, ii, u, oy-
in a,
Po vplivu na prvotno predstoječe goltnike se delijo samoglasniki: 1) v trde: a, o, oy, a, u,
2) v mehke (palatalne): t, h, k, -h, a.
Polglasnika a in k.
§ 20. Polglasnika a in k nista prvotno prazni pismenki brez glasovne veljave, temveč imata lastno svojo samoglasniško vrednost; le za zlogotvornim r in l (pa, pk in Aa, a k) sta goli pisni znamenji. Na pr. AikMk, nsl. meč; KkCk, nsl. ves, vas; TaK-iuth, nsl. do-takniti se; CHa^t» = nsl. sneha, snaha; —rpa^a = grdi; TpkCTa = trsti; ^Aara = dčgt, nsl. dolg; BAkKa = viki, nsl. volk.
§ 21. k in a zastopata l) oslabljeni e in o, ali 2) prvotni i in u.
a)	t se oslablja v k:	— Tku,H, kor. tek; Gep^ — iikpATii; TkNkKa, nsl. tenek, tanek, prim. lat. tenuis, gršk. reivaj, ravaoz.
b)	o se oslablja v a: ^amk.— ^th (donti), tiare; ^a i '!'.'!'» zraven ^ot4ith.
c)	k namesto prvotnega i: Akna, nsl. len, gršk. Uvov, lat. linum; A\k3,A,a, gršk. fjtiofto;; KkCk, nsl. ves, vas, lat. vicus, gršk. oixoc.
d)	a namesto prvotnega u: /1,7.uitii, nsl. hči, gršk. &uydrijp] Ait^a, gršk. f.ik&u; cxnani in catia, kor. sxp, gršk. fjnvoc, lat. somnus.
§ 22. V drugi polovici 9. stoletja sta se polglasnika a in k
brez dvombe tam govorila in pisala, kjer sta etimološko opra-
5*
vičena. Tekom časa sta a in h. najprej ob koncu, nato tudi sredi besed v odprtih zlogih umolknila ter se jela naposled izpuščati.
a)	Pri predlogih i.c.r/», r%3%, h3fc, pa3« (le v sestavi), ogz, otx je zgodaj odpadel polglasnik. Zatorej nahajamo v spomenikih dvojno pisavo; na pr. «es-Napo^a in B£3a napoja; 113-fi,OMOy in h3a ^,0/vi0y; oga^iijtii nam. ob%ka4iiiitii ; otath in oraiATH.
b)	V 3. osebi sedanjikovi je večkrat umolknil končni z in nato še t odpadel. Zatorej čitamo včasi:	nam. b^^ctk; cfc/^h nam. cfe^hta; /kf a'I«k nam. žkea-Iikt«; k^po^kk nam. k-fepoy*»ista; celo t = k nam. kct'a; h"fc nam. ii"tctx.
§ 23. Ko sta "A in h. izgubila prvotno glasovno veljavo ter se nista mogla več razločevati med seboj, jeli so prepisovalci stsl. spomenikov oba polglasnika zamenjavati, in sicer se je stav-ljal 'A češče namesto pravilnega k kakor nasprotno. Na pr. tkau nam. Tb.Au; c%pEBpo nam. CkpEGpo; nkTiiu,a nam. iTATHU,a; iik^HiTii nam. li-a^Hith; At&>K% nam. A\;s./Kk; iiam% nam. uaujk; TAdCh nam. raaCA; ^oaik nam. ^oaik. Ista zamena se nahaja tudi pri zlogotvornem r in l, t. j. med p'A in pk, a % in Ak. Na pr.	i*1 rPkA'A =g»"di; ip-AKk in MpkBk; Kp%A\iiTii
in KpkAiiiTH; kav.kv. in BAkKK = v?kr&, nsl. volk; \-ASA\'A in \-AkA\rA; IKAkTZ in <KAKT%.
Kdaj naj stoji 'A in kdaj k, to uči slovnica in primerjajoče jezikoslovje, pa tudi najboljši spomeniki.
§ 24. Polglasnika ■/. in k se cesto popolnoma izpuščata; na pr. ncarii in nkca-rii; kch in KkCii; ta\a in TkAta; a\nor-a in Ai%tior7.; c%BpaTH in CKezpaTit, CAUkpam; j\,r&, ^K-Lna in ^zsa, a»k+,a\a; tkkaio in tkkkaio.
V tujkah manjka z večkrat ob koncu besede: iicoy*c nam. hco^cz; aaiiin, afirjv, zraven amhn%> aAUiiik. V Asem. spomeniku se opušča končni k (k) včasi tudi v drugih besedah,
na pr. k*a lip h t v,m ay nam. k*a npiu'ahdya, Luk. 8. 10. hai nam. ii/HK, Luk. 8. 21. B*fapOBdy nam. B+.pOBdyx, Jan. XI. 27.
§ 25. *a in k se včasi vtikata, zlasti v tujkah med zvenečima soglasnikoma; na pr. airA^pi-A, dNk^p+.ii zraven dii^p+.A, 3Av-dpias; an'area'a in aitrea'a, ayyelos; kaijiep'auaoyava, Karrep-vaoiifi; hak'kih'ah^tii nam. hakukn^tii.
§ 26. Namesto h. in a stojita sredi (v zaprtih zlogih), red-koma ob koncu besede samoglasnika e in o, in sicer čestokrat tedaj, kedar je umolknil naslednji polglasnik. Na pr. n&TEA\k in n^Th.A\k; BECk in KkCk; lUEA'A in lllkA'A; TEAlNHl^d in TkAtk-iiiiu,a; i;oneii,k in K0Hkii,k; Aio,\,f\-'a in Aic^k\-%: r\£iiK in ^kiiE-Ck = ,\kiik ck, nsl. danes. — boh'a in nana zraven Bkii-fc; Kp+.IIOK'A in Kp-|'.nrAK%; U.p'AKOKk in U,p%K%Kk; TOKAlOin TZKAtO, t'ak'aa\o, solum, nisi; ror^a in tzr^d, tunc; iiao^o-ck = i1aoa* Ck; ^OAAO-t'a = ^oa^a t»; pdBO-t'a = pdlix tx; KO r\kimi = b'a a^hh. — Tako tudi kpecra zraven kpkctk, hpxct'a (= krsti), Xptovdi;; KpECTkidiiy. zraven KpkCTktaiix, Christianus; — KpOBk nam. Kp%Bk; nAOTk nam. (ia%t%, nsl. polt.
§ 27. V skupini tj in ij se polglasnika pred j krepita v h in u; na pr. goxchei iz in zraven BOžKkEi; hhkr iz in zraven liki*. Tedaj imamo vzporedne oblike: aukk in ai.iik, statim; kpkbkhh in Kp%BiiijK; npATpkia in BpdTpnia; ;jiiAA\£HkK in 3naa\enhk; bo<Kkii in boxiih; i.kkita in bhkiik. — Iz ^OBp'a-ii postane j^o-Bp-kiH = dobryj v sestavljeni sklanji; iru (k'aii), k'kiii = kij, kyj, qui.
Pred početnim m (=i) naslednje besede se ra krepi včasi v ki; na pr. bu hai a nam. b'a ha\a; bu hcthn& nam. k7. hcthn&; ku hii& ali biuii^ nam. ex hhx, semper.
§ 28. V skupini h j in tj stoji namesto k in a tudi e in o; na pr. rikteh = pqtej zraven hktkh, ii^tiiii ; ^kiien = dbnej zraven ^kiikii in ^kiihh (= dbnij); ak>,\,eh zraven in namesto aio^kh, akj^iiii; goAeh = boljej, nam. goakif in boahh; —
cbatoh, K"tHkHOii, r.Adron nam. cbat%h, K-liMkuan, r.AArzii
v sestavljeni sklanji.
§ 29. Pred sledečim zaimenom h se pretvarja včasi k v t, %. v o, pa se tudi krepi v 11 in 'ki; na pr. np-fa^AAAE-n zraven np-b^AAik-H, np-fc^AA^H-ii; ckato-h zraven CBATa-n in cka-TT4-h; KX3NiC^T0-ll iz	OC^AATTjj-h iz ocx,-
AAT8-H.
Nosnika a in ¡k.
§ 30. Glavni znak, da je spomenik prave panonsko-slovenske vrste brez primesi drugih slovanskih narečij (bolgarskega, srbsko-hrvatskega in ruskega jezika), je ta, da se pravilno rabita nosnika a in ¡k.
a)	Nosnik a je nastal iz en (bn) ali eni (tm), nosnik X. iz on ali oni pred samoglasnikom in iz on (an) ali om na koncu besede; napr. a) matu iz penti, pbnti; sedanjik rikii^, nsl. pnem, peti; hamatii iz načenti, načbntr: sedanjik	nsl. načnem, načeti; k»3ath: b7.,3ka\a\, nsl. vzemem, vzamem, vzeti; 3bakz, 3k AKH^tTii, nsl. žvenk, zvenčati; nATk, gršk. rte vre, lat. quin-cjue; a\a, ta, ca iz men, ten, sen; koaa^a iz calendae, gršk. xa\dvdai; ^EKABpHH iz dsxe[i^pioz.
b)	rOA&Gk, lat. columba, gršk. xoh)(t$bi; km&ak, lat.glans, glandi-s; nXTk, prim. pons, ponti-s;	nsl. top in tumpast nam. tompast; 3k&kk, nsl. zvonki; tož. jedn. = ženon iz prvotnega genam; prim. gršk. %ri>pav, lat. rosam.
§ 31. V panonsko-slovenskih spomenikih sta se nosnika A in & čista ohranila; le tu pa tam se kažejo sledovi o njuni izpremembi že v najstarejših rokopisih, kar so pa pomote, ali pa vpliv pišče-vega jezika (bolgarsko-maced. ali pa srb.-hrv.). Namesto a piše se včasi i, namesto pa oy in o; na pr. E3nuK% nam. muks; OGA^iiuif nam. obd^iiuia, nsl. ovaditi; — npHAoy nam. npiiA^; KA>KoyiiiToy nam. KA5KsiiuToy-; B0AfT% nam.
V nekterih besedah se pišeta oy in ?t\, kakor A\oyAIITH i*1 mkAhth; HOy*<KAd in n&kaa.
Redkoma se zamenjata a in a; na pr. Tiuc&iUTd in t ki-caijjta; iiaah auitii nam. nadhatuitii; TEOpKR.uiTxi* nam.
TEOpAlUTAKR.
*
Stopnjevani samoglasniki.
§ 32. Samoglasniki se stopnjujejo v slovotvorju, in sicer:
1.	f se stopnjuje v o, na pr. necth — nochth; jkeh«, — rONHTH.
2.	Kratek 1 (t. j. b) se stopnjuje pred soglasniki v H in -k, pred samoglasniki v oj; na pr. B-tA^™» k°r- (khA^™)? ii+.th in noi*, kor. pl, prim. hh-ck-atm; goh = boji, kor. bi (ghth).— Tako tudi h-th, h-a*, prim. grški «-/<«; CTHr-HXTH, prim. azsi/m; ah3ath, prim. lei/m.
3.	Kratek u se stopnjuje pred soglasniki v oy, pred samoglasniki v ob; na pr. bk^^tii —r.ov*A"TII> kor. bud; caoy*tii — caoii/vv. kor. slu; poBZ— p%BdTN, p'kitii, kor. ru; iia0y*th— haob&, kor. plii; prim. grški nXe<o iz TileFaj, kor. ~lu.
4.	u se stopnjuje v dE, Bd; na pr. fiAdEHTH zraven fiA0y"TH, uadbk;cadbd zraven cao^-th; ^-bathth zraven ywhth ; kbdcs zraven kiuch^th, kiucatii, kor. kis.
Podaljšani samoglasniki.
§ 33. Podaljšuje se c v -fe, o v a, k v h, a v u.
1. Podaljšani so samoglasniki v opetovalnih (iterativnih) glagolih: a-fcrdTH: kor. let; p-feKdTH: kor. rek; norp-kuarii: kor. greb.— HdBd,A,dTii: kor. bod: G0A<fv gocth; oy-TdiidTii: oyro-hjrth iz utopnati; — iiOHHTdTH: kor. čbt: HkT&; cehtath: kor. svbt; — BZ.3KTUAdTii: kor. bid: rsia^™; A^V™- ^or. dih: a*Xm*th; ku^th: kx\-h;kth.
2.	Samoglasniki se podaljšujejo v dovršilniku (aoristu), na pr. K'hc/. iz ved-si, ved-st, duxi; >Ka\"A iz žehi, žeg-hi, ussi; p-feca iz rek-sx, dixi; ripor.ac-a iz probod-si, transfixi; «ihca iz čbt-si, legi.
3.	Podaljšanje nastopi pri predevu pri p in a (t v -t, o v a), na pr. aip-bru izmerti; i;p-ferx iz bergt; a\ a'Iictii iz melzti; Kpata iz vorta, kor. vert; rpd^'A iz gordi, prim. lat. hortus, nemški Garten in Stuttgart; a\pa.3'a iz morzi, kor. merz (Aip'a.'iii^tn).
§ 34. V nekterih besedah menjavata po dva samoglasnika; na pr.
1.	o nam. a: poura nam. panx; p03- nam. pa3-: p03B0n-iihk-a; pcukir/. nam. pat:kN%; Aaaopk nam. AA3apk, AaCapof,— tudi nasprotno: pasra nam. požira; Kra, nora nam. Kro, noro.
2.	-b nam. a: aaaK-fccrp* nam. aAAKACTp%, dka^aorpov; Tp-liKa nam. rpaga.
3.	e nam. o: TfnA7. uitoiia'a; KOTopwn inKOTtpuii; o\o-A-fcTH in o^ea-bTii, vincere; ^OBp%: ^tup-liK nam. ^onp^K-
4.	h nam. u: puna, pm;tiu,a nam. pusa; OTaKpiiEani nam. OT'AKp'kiKaTii.
Prilikovanje in krčenje samoglasnikov.
§ 35. Različna, skupaj stoječa samoglasnika se rada priličita drug drugemu in nato skrčita.
1.	-few, "fee se priliči v "t;'h; iz tega nastane vsled krčenja ■I;; na pr.
a)	mest. jedn. 4,01; p "ft kav k, ^oiipiiEAtk: ,\,oi;p1.i.,\\k. /k,0" r.p'li/Hk, nsl. dobrem.
b)	v nedovršilniku (imperfektu) se pretvarja -feci, *fea v +.*fc, ■h: na pr. rpA^A^a: rpA.vfcij^» rp^A^Y*-
2.	a«, ai daje aa, a; na pr.
a)	v rod. jedn. A0BPdKr<J> AollP'1£ro: A0,5Pddr0> A0r*P<ir'0-
b)	v sedanjiku pri glagolih V. 1: npHkuuBaKTE: 11 p-t. r.-ki-Kaarc, np-liUuuaTE.
3.	im, iií se pojednači v mi (= iji), in to se lahko skrči v Ii; na pr.
a)	mest. jedn. v sestavljeni sklanji: nocArh,A,kÑnK,uk: no-
hoca'h^khh A\k.
b)	orod. jedn. KOfiHKAik: Konmi/itk; iikcawiKAXk: rikCd-miHA\k, nkCAHH.Wk. Tako tudi v daj. in orod. dvoj. in v daj. množ.: KOrillKAUt, KOnilKA\%: KODIIHAU, KOIIHIIAVA.
c)	V mest. jedn. se krči mu v h: oyiíHHH. oyiiính; tako tudi v sestavi: npiiM& iz npH-HM%; npHA* iz npii-H^x.
4.	oyu, oye se priliči v oyoy, krči v oy; daj. jedn. ¿OBpoy-
KA\oy: A0i;P0V0V*a*0V' A0BP0V"'H0V*■
5.	-kili se krči v u; orod. jedn. AOiipaHAik (= dobn&jimb): AOGp-kiiKMk, AOGpu.Hk; im. jedn. ^OBpKii (= dobn>j): AOBpun, polipu.
Slično stoji namesto hh (ij) čestokrat h: eojkh iz eojkhh, BO>Kkli; UOAII iz GOAHII, GOAkll.
6.	Ženska debla na -ija se pretvarjajo v im. jedn. v hh (= iji), hh (= ij) in krčijo v h. Deblo ladij a se glasi v imen. AdAHM, aa^hh in Ad^h, nsl. ladija; aiochii, aiochh in aaocii, Mo-<tijc; cäa»h, cä^hm in	(iudex).
Samoglasniki na početku in koncu besed.
§ 36. Na početku besede morejo stati le a, h, o, oy, ne pa f, -k, a, k, a, m. Tem samoglasnikom se predtika j ali v.
1.	e na početku = k; na pr. é^hiix = kahnx; £a\oy = KAioy; f.3fpo = M.3ípo; kbpehhk = eßpatoc.
2.	Pred -fe stopi j, in t se pretvori v a; na pr. -fecTH == acTH, v sestavi pa ostane -t: CKH-bCTH, oii-bA®;	= «cah; ■fe^ath = ri^th.
3.	Pred a stopi j ali v; prim. iath in K"A3Ath, nsl. jéti in vzeti; ka3dth in ä.3a,	gršk. ¿77^» lat- angustus.
4.	Početni k dobiva j, a jb se krepi v h = i;	iz jk/U^, kAl&, v sestavi BK3kAt&, ir/.iikd\&. Tudi prvotni jb se krepi v h = i; na pr. Hro iz jbgo, jtgo, lat. jugum; HJKE (qui) iz jk-JKi, jx->KE.
5.	Pred a in 'kistopi k; prim. rkiiiitii in sestavo rk3-%nh-th; predlog ex iz vxn, on; gršk. ei/, lat. in; ckikn&tii iz IjJKH^th, podaljšano iz korena prim. oyKX, oyHHTH, nsl. običaj iz ob-vyčaj.
6.	Nektere besede se pišejo s početnim i<i in a, 10 in oy; na pr. larNki^k in drtikii,k; ae-t in *tk-b = hr-fe; «uite, t. j. •fcuiTE in aum; oyTpo in WTpo; oy5KE in h»ke. Ktera pisava je prvotnejša, to kažejo sorodni jeziki. oyTpo je starejše kot WTpo, ker se glasi lotvinski: austra, sanskrit: usra; iojke, nsl. uže, že, litvanski: jau, gotiški: ju, lat. jam.
§ 37. Vsaka stsl. beseda se končuje na samoglasnik. So-glasniki, prvotno na koncu besede stoječi, odpadejo, samoglasniki se ohranijo. Končni m, n se spaja s predstoječim dolgim samoglasnikom e, o (a) v nosnik a, ¡k. Na pr.
a)	im. jedn. AtaTH, gršk. pi/TTjp, lat. mater; tož. jedn. pac%, gršk. \oyov, lat. rivum (iz rivom); im. in tož. jedn. rocrk, gršk. nola; in nohv, lat. hostis in hoste-m (iz hosti-m). Pri moških deblih na n: Kdatu iz kamu, kamun, kamon, prim. gršk. dx-[jtu)v.
b)	KCaik = sip t iz so-pi; im. jedn. p'kiiia, gršk. yo>pa, lat. rosa.
c)	tož. jedn.	gršk. pav, lat. rosam; im. jedn. ha»a, lat. nomen.
C. Soglasniki.
§ 38. Po glasu in po govorilih, pri izgovoru soglasnikov delujočih, delijo se soglasniki v sledeče skupine:
a)	goltniki k, r,
b)	nebniki ali šumniki m, jk, ui, ii;
c)	sičniki u,, 3, c;
d)	zobniki t,
e)	ustniki n, g, k, m;
f)	jezikovci p, a, n.
G o 11 n i k i.
§ 39. Stsl. goltniki se izgovarjajo sredi med trdim in mehkim nebom ter se morejo vezati le s sledečimi trdimi samoglasniki a, o, oy, u, a; na pr. i.a.u-ki, nsl. kamen; rzN^T« in runam; k *A c k t< %, nsl. kesen, kasen;	i;oiik; r^iCk.
§ 40. Pred mehkimi samoglasniki se izpreminjajo goltniki v nebnike in sičnike, in sicer k, r, y pred t, k, a, 'I; (= prvotni e) in h (= prv. i ali ei) v h, 5k, iii, in pri tem se pretvarja +. (= prv. e) v a (0). Na pr. tjk^: tfhfiiih; Bora: bohie; oko: OMtci; oy\o: oyuitce; CTpdYa: CTpdiiikiia, CTpaiimni; CAkiiikvm iz slyheti, kakor rop"liTH; v nedovršilniku T£Hda\-x, a iirtit-hd^a; v primerniku m%h0/kdii, tiiiuaii, a ^obp^n od Manorz, tny», ^or.p%; p*kHk, verbum, kor. rek: p£k&; iio-hiith, kor. ki, prim. gršk. x£?pat, lat. quiescere.
§ 41. Soglasniška skupina ck in3r daje pred mehkimi samoglasniki uit in >ka. Razvitek je ta-le: ck — sč = stš, štš, iiit; 3p — z ž = zdž, ždž, xc/k,. Na pr. ^■auithu,<j iz deskica, deščica: A%cka; po;iv\iif iz rozgije, rozžije: po.sra.
§ 42. K, r, y pred h in -k (= prvotni oi, ai) v u,, 3, c. Na pr. Bora: mest. B03-k; p^Ka: p^i^-b, prim. grški mest. oko:,	in daj. /(¿pg. iz ^cltpai; rp"li\"a: im. množ. rp-fecH,
prim. grški ibjor, piK^: velevnik pku,n, p kilama, nsl reci, recimo; CTpnrx: vel. CTpn;rl;T£, nsl. strizite, prim. grški optativ <pšpoipev.
V zogr., marij., asem. in psalt. se izraža 2, ki je nastal iz g, večinoma pravilno z znamenjem s = dz; v ostalih spomenikih se nadomešča z navadnim .3.
§43. Soglasniška skupina ck daje cu, (= sts) in iz tega ct; .3r pa zds in iz tega
a)	^zcKd: mest. jedn. ^aci^-b in iz tega ^«CT-fc; nac^a = imciu: mest. jedn. iidCivb in naCT-fc; NEBECkCK%: im. množ. HEGECkCu,!! in iiEGECkCTii. Zraven prvotnega cu, nahajamo ct. Spomeniki se v tem ne strinjajo. Dočim se v spomeniku marij. in psalt. nahajajo oblike s cu, in ct, rabi spomeniku zogr., sav., «loz., euch. skoro dosledno le starejši cu,, supr. in asem. pa imata (razun iiacu,f. v nadpisih) le ct.
b)	silva: mest. jedn. ^pA.S^f. iz drezdze.
§ 44. Kakor se pred mehkimi samoglasniki k v h, r v >K izpreminjata, tako se pretvarjata tudi mlajša, na slovanskih tleh iz J>j in gj nastala 4 in 3 v w in >k; na pr. orku,k: zval. jedn. OTkHE, OTkMima; okkii,<\: okkmiiii; czp^ki^E: c%p^,khku%, nsl. srčen; k%na3k: zval. jedn. k%ha>ke, kzha>KiiiiiTk, nsl. knežič.
§ 45. V tujih besedah se goltniki pred E, h, k, i\ čestokrat niti v nebnike, niti v sičnike ne izpreminjajo, temveč izgovarjajo se bolj spredi na trdem nebu, kakor tj, gj. Zaznamujejo se s K, r, V glagolici rabi za r posebna črka M, ki se izgovarja kakor hrvatski dj (gj), srb. 1) v Gjorgje. Na pr. EBdNrEAHK, Eua-j-)-iXcov; KEcapk, xaiaap; khhck = xrjvoo; (census); apyH£-pEH zraven dpY»Ep£ii, dp^ispeik.
§ 46. Goltniki k, r, \ se pretvarjajo s sledečim t pred mehkimi samoglasniki v uit, kakor HOUiTk, lat. nox, nocti-s. •nemšk. Nacht; A\ouiTk iz mogtb, moktb, nemšk. Macht; akiuth, nemšk. Tochter, gršk. dvfdTTjp.
V nedoločniku in namenilniku: pEKA»: pEUlTU (iz rekti), pEuiTk; ¿vtorM: ,»oiijtii, AtouiTk;	Bp*fauiTH (iz verhti),
Kp-hiUTk, mlatiti; prim. nsl. vršaj.
Soglasnik j.
§ 47. Nebnik j povzročuje mnogovrstne izpremembe pri samo- in soglasnikih. Vzrok temu prilikovanju je iskati v ozki zvezi soglasnika j s samoglasnikom i.
Mehčanje samoglasnikov. § 48. Za j kakor za vsemi mehkimi, vsled j nastalimi so-glasniki (i, jk, ui, uit, H (= kj), 3 (= gj), a, h, p) se iz-preminjajo:
1.	o v e: a-Lto — mopK, Aiops; zval. jedn. pkir.o — ao^iue; orod. jedn. punom — aov""1^; delež, sedanj. hecoa\%
—	i>hkai%. Neizpremenjen ostane o v nosniku	tož. jedn. p'kiu&: on k utax; delež, sedanj, hec&iuta: i;iii*iiita.
2.	-t (= prvotni oi, ai) v h, -k (= prv. e) pa v a.
a)	mest. jedn. p kii.-I; — 3£a\aii; mest. množ. pau-i;\-/.
—	OTku,nyx, KpdH\*a; T-fcyz — wyx (jihi);
b)	bctii (Iicth), toda c%m*iictii,	hcaii; nedovršil-nik: NEcbAy% — iiniaayx.
3.	■/. v k: pdi'i'A— Kpaii (= kraj iz krajb, kraji); rod. množ. p'Kiu% —	namenilnik: iiectk — pEiiiTk.
4.	-u v h v orod. množ., na pr. pai;*ki — Kpdii (= kraji), OTkU,ll.
5.	Namesto'ki, ki je nastal iz nosne zveze un, On pred so-glasniki, stoji po mehkih soglasnikih a ; na pr. ženski rod. jedn. piuirki —	tož- množ. pdirki— KpAiA, OTkii,A: p kir. ki
—	delež, sedanj, hecu — iiiiia.
Mehčanje soglasnikov. § 49. Goltniki, sičniki, zobniki, ustniki in jezikovci se pretvarjajo v zvezi s sledečim j v mehke soglasnike.
a) k, r, x + j daje **> m! na Pr- a°y\"a — a°y*wa iz duhja; coyy% — coyuiA iz suhja; axh;<i iz hgja; sedanjik afcikai iz ltgja: aiatatii; haah& iz plakja: iiaakatii.
b) k, r + j se pretvarja v u,, .'i; in sicer:
1.	v priponkah -ki^k, -ku,d, -nu,d5 -ku,i: k'I;hkurK: OBku,d, iiOAK 11 iiu,<\; cp%/t,ku,£;
2.	v tvorbi opetovalnih glagolov: KAiiu,dTH; T-hu^iTH zraven T-feKdTH; TA.3dTii zraven TArdTH;
3.	v posameznih imenskih tvorbah: ,ni;C/MJ,k; aiiii,e; w>3d; CTk3d; K%HA3k iz kbn^gji, stvn. kuning; iil;ii,.vjk iz pen^gji, stvn. phenning. Različen od tega mlajšega 3 (v najstarejših spomenikih s, gl. § 3. in 42.) je prvotni 3 v besedah kakor Ai.ij, pn3<J, CAX3d. To kaže različna sklanja; prim. rod. jedn. piiju, a 3a ; mest.	a CTk3H.
§ 50. Skupina ck, 3r + j daje uit, sk^ (gl. § 41.). Na pr. niHTAi iz iskja, nsl. iščem; GAkiUT& iz bhskj^, kor. blbsk, nsl. bliščim, nedoločnik iiAkiin.vni iz blbsketi; toda v V. vrsti iiah-cn,aiA, gahctamv: BAiicu,dTii, BdiiCTdTii iz bliskjati, kjer se je skj pretvoril v čil,, in iz tega je nastal ct (glej § 43. in 49. b, 2).
§ 51. Sičnika c, 3 ~\~j dajeta m, jk; na pr. iutui& iz pisjq: iikCdTii; iioniAt iz nosj^: hociitii; ka« iz v^zj^: ea.idTii; ma-I;>ka; iz plezj^: nd-feSdTii; AidžKd iz mazja; nduid iz pasja.
§ 52. Zobnika t, ^ + J se topita v uit,	na pr.
np-fauiT^ iz pretja: np^THTH; kiok^ iz vidj^: bii^th; A\£JK^d iz medja, nsl. meja; niiuiTd iz pitja, nsl. piča, pitati.
Skupina ct, + i daje tudi uit, Na pr. iio^iiita iz pustj^: iioycTMTH; TkuiTd, nsl. tašča, iz tbstja: TkCTk, nsl. tast;	iz jazdja: ki3^nrn, nsl. jezditi.
Celo OyAlp%IUTBEH!IK, OyAlpXUITBEHa = OyAtpr£UITBKN'A iz umritvjen-b, zraven oy*Atp%TBEtuiK: nedol. oy*AtpxTBHTii.
§ 53. Ustniki n, u, b, a\ + j se pretvarjajo v nA, ga, ba, aia. Na pr. atogakhk iz ljubjens: aioghth; aoa\ahk iz lomja: aoaihth; aobaitR iz lovj^,: aobhtij; KdnAia iz kapja; ^or.-p'A: primernik ^oiidk iz dob-jb, dob-jts; aokak (nsl. lovivši) iz lovjb, lovjis, lovi-ts.
V stsl. spomenikih se takozvani epentetični ali blagoglasni a, ki se j e razvil iz j, ne uporablja jednakomerno, temveč se čestokrat opušča. Mehčanje ustnikov pred j, t. j. pred jotova-nimi samoglasniki se nam predočuje v naših izvirnikih na dveh stopnjah. Na pr.
a)	OCTdKkKHV., O^AOKkKHZ, CAdBkMi namesto OCTdKAKHrA, o^aokakma, cadkai*; .if.nku (tudi 'L nam. k: .3£Aiaa), ,yor,ki(, Kopar.kto namesto 3EAtAr<i, ^obak, i;opdBAio. Večkrat odpade k, in tedaj nastanejo oblike: oct<\ben%, r.Adr0CA0BEN%, O^AOBENIIK, nam. OCTdBkKN'/., OCTdEAKIIA itd. MpHCT&rik, KopdBk, npiiAOAtk, in tudi brez znamenja uopank, npiicr&nk, np^AOAtk.
b)	KoyiiAKH% iz kupjen-B; k%3aicbakh%; npncTAUiAk, fipocAdKAk, KOpdBAk, in tudi brez znamenja": npocAdKAk, KOpdBAk.
OPOMBA. Stsl. rokopisi niso dosledni v pisavi umehčanih ustnikov; ali vendar se stavlja ali opušča v posameznih spomenikih epentetični a po vidnem pravopisnem pravilu. Na pr. zogr. ima vedno a pred 0, k, 10, ia, i* (razun enkratnega npHCTd-kehkk), pred 11 in k pa manjka a prav pogostoma: 3EA\Ah, 3iA\Atxi, a 3Edin, 3EAtn zraven 3EA\AH; i.opar.k, KOpdBk zraven KOpdBAk. Slično pravilo nahajamo tudi v ostalih spomenikih, le da se v teh še rajši a pred 11 in k in povrh tudi že pred drugimi samoglasniki opušča. Le redki so vzgledi z vrinjenim . a v supr. spomeniku.
§ 54. a, H, p + j se mehčajo v a, n, p; na pr. BpdNift == branja: BpdNHTH; keakk: beaH^th; koaki; catbopi«: car Kopirni; K%Hiird; KONk = konj; ho^ctunh, nsl. pustinja.
Umehčani a, h, p se zaznamuje a) z znakom a, h, p; b) s predjotovanjem naslednjega samoglasnika: ari, na, p ti; c) na obojni način: ah, uia, pa; d) umehčanje ostaja nezaznamovano.
a) Pred 11 in k (= jt) se more umehčanje le z " zaznamovati, ker pisava ne izraža jotavanih 11 in k; na pr. KKiliird =
kmjiga; A\opH = morji; eoah = volji; orfik iz ognji; sicer tudi boAa = volja; aaope = morje; roas; bon*; ha Aa = = na nj$; nocaA£TX.
b)	B0yp*k = B0ypia; 4-bcAp-fe = ivfccapia; Aiopio =- morju; boaia (boa-t); noaauuia-fciirt?; = rioaauujaiaittta; tkop-fcaiiu
- TBOpGUUUe.
c)	KOA-b = BOAia; orti-fc = orfiia; TBopi*.; Aiop-fc = Atopia.
Dvojno zaznamovanje: KOAia (boa*b) je češče kakor samo predjotovanje sub b): boaui.
d)	Umehčanje se čestokrat ne zaznamuje; na pr. A\op£ nam. A\opw; ropi nam. ropi«; KSNHrd = ktnjiga; caTBOp*. nam. catbopi*; royn£ = tunje, gratis, nsl. zastonj; moc-aaet-a = postljeU. NajčešC-e se opušča umehčalno znamenje pri p; iz tega sledi, da se je jel mehki p že za dobe naših spomenikov izgubljati.
§ 55. a) Umehčani a, h pretvarja predstoječi c, 3, kakor neposrednji j, v ui, h;; na pr. iioc%ai*; in zraven tudi noiijahk; a\*kiujam\ iz myslj^: mucahtm, muuiae^-s ; baajknkk: ba<i3-hhth; b-avkaiobakr. zraven b%3aioghthj »hc-Afro zraven 113 - rtiro.
b) Mehki p pretvarja t, ,4,, kakor neposrednji j, v mit, a;A, na pr. CSAlOUlTpAi za CSAtOUlTpKR: CBAtOTpHTH j CAAAOUlTpdd^a = CAA\oiiJTpiad\"/,. Včasi ostane r, a; na Pr- c-AMOrpemiK = CSAlOTpKHHK; OyA^APiH'A nam- OyM^iKAP£H'A-
§ M. Za uroehčanim i, JK, iu, uit, 4 (= kj), 3(=gj) se piše v najstarejših spomenikih čestokrat j, t. j namesto a, oy, & stoji (== 0), io, Vk] na pr. \-0tta-fcau« = yo;KAiaauiE, h-Lc-a = mihca, hack; hioa«, iihoava, a\E/KAK>, iaskk, oyniA, OTku,K>, zraven lioyAO, iuov*aa*, AUJKA<>y,	oyiA, orku,oy.
/
Prilikovanje soglasnikov.
§ 57. Prilikovanje soglasnikov se vrši v tem, da se pred-stoječi soglasnik naslednjemu v izgovoru približa ali priliči.
a)	Zveneči 3 se pretvarja pred nemimi soglasniki v c; na pr. rpiucTii nam. rp ki.-iTH: rpu3^; pacisondTH, pa pd3A"fcAHTu; ne- temnhi^a, pa h3-rpor.d. Pred c odpade prilikovani c (.3): uacTdTii nam. esc-ctatm, B»3-CTdTn; beceaiene nam. eec-, g£3-ceaiene. Tako tudi 3 namesto 33: r.E3dh"0HHK nam. EE3-3dK0IIIIK; B%3%KdTH nam. RX3-3XEdTH.
b)	3U, se priliči v cu,, ali ct, ali u,, redkoma v c; na pr. h3-U,-bdHTII: IIClI/lidllTIl, hct-bdHTH (sC — sts — st); II 11,'lilam I It (brez c) in ncfedHTii; uu,p7,h"KBE nam. H3-i^p%K%B£. V pisavi teh skupin se razlikujejo spomeniki med seboj. Dočim rabi spomeniku zogr. in asem. v obče u, in le redkoma cu,, ima marij. navadno cu, in malokdaj 11,; sav. in supr. pišeta cu,inu,; jako redek pa je ct inc.
. c) 3h se pretvarja v ch, ali uit, ali m: na pr. h3-hii-ctiith: hcihctiith, hujthcthth (sč — stš,—štš — št), hhh-cthth; H-Hp*bBd nam. h3-, hc-Hp-fesd.
d)	3ui daje ciu, in iz tega nastane w; na pr. h3zujea7.: II3U1EA'A, IICU1EA7., IIIUEA'A.
e)	3žK se, pretvarja dosledno v HiK^etiai iz ii3%>kehx, ii3žKEHi» (zž — zdž — ždž — žd); h/K^htu iz h3-jkhtii.
OPOMBA. Prilikovanju nasprotno je razlikovanje, ki se kaže v skupini tt in td, ktera se pretvarja v ct ; na pr.ndecth iz plet-ti; fiacrii iz pad-ti; pdCTii iz rast-ti; BddCTk iz vlad-tb.
Izpad soglasnikov.
§ 58. Popolnemu prilikovanju podobna je ona prikazen v jeziku, da se predstoječi soglasnik naslednjemu popolnoma priliči in potem izpade. •
a)' Pred c odpadejo vsi hipni soglasniki: k, r, t, a, 11, g ; na pr. dovršilnik p-fecTE iz rek-ste; (¿■fcca iz ved-si; ^dcu iz dadsi, nsL daš.
Sket, Starostov, čitanka.	6
b)	Pred t odpadejo n, g,e; na pr. rpern iz greb-ti: mohp-feth iz počer-ti, počerp-ti; jkhtii iz živ-ti: ;i;iii:a>.
c)	Pred n izgine t, fl,, n, c; na pr. kan&tii iz kapn^ti; rznaith iz gibnati; k^ah^th iz kr^tn^ti; e%.3-g%h&th iz kor. bid: bz^Iith.
d)	Pred M, k odpade na pr. ^dAik iz dadmb; ^ds-li iz dadvž.
e)	Pred a se izgubi t, na pr. iiaeaz iz plet-lt; dia1/. izsčdb; uika% iz šbdh: iuk^zuih.
f)	Zobnika t, ^ v predponkah odpadeta čestokrat; na pr. o\*O^HTii zraven otz^-oahth; oiuk^-a zraven otkuii^VA-, oup'ki-EdTH zraven OT*AKp'i»itii; ocTAridTii, np-kct&ridTii nam. ot-a-,
np,bA5&"CT;iin'ST"-
Nasprotno odpade početni korenski k v sestavi z ob-a, kakor
oba-felljth iz ob-ka-feluth.
§ 59. Po splošnem glasniškem pravilu, da se vsaka stsl. beseda končuje na samoglasnik, odpahujejo se vsi prvotni končni soglasniki. Zatorej se glasi tožilnik jedn. pdG'A, Borz, gazila, iz rabim itd., a v grškem Myov, v lat. rivum (starejše rivom); hi bo, caobo, a grški j-evoc, lat. genus. Sedanjik v 1. osebi množ.: h6c£A\"A, a grški le-fo/iev, lat. legimus. AidTH, ^'aiutu iz mater, dišter, grški ^fjp, ^'J-fdrrjn. teaa iz telet.
To pravilo velja tudi tedaj, ako pride soglasnik po odpadlem končnem samoglasniku na konec besede; na pr. BEC-b^oV^ zraven becb^ovhta; m zraven kctz; c-fe^h zraven cIj^htk.
Vrinek soglasnikov.
§ 60. a) Soglasnika j in v se včasi vrivata, da se odstrani zev med dvema samoglasnikoma; na pr. p&KdATk in p^iiO-BATh. iz rako-etb, nsl. rokovet, Handvoll; ^hbk-a:	hioh-a:
¡ouvcoc.
V	grških besedah se rada vtikata r, i; na pr. napdCKifik-čhm: jzapaoxEuri; AiEkPHH: Aeut, Levi; AEBkriiT%: Aeuir^, Levita.
b)	Med 3 in p se vriva čestokrat ,4,; na pr. pd.3,4,poy-iiiHTii iz pd:i-poyiunrnj BZ3ApdCTH iz BZ.3-pdCTH; H-S^p^Ku nam. Ii3-p&h"u; G£3,A,pd3oyAtA; H3ApdHAk: 'lapayk.
V	starih tvorbah nahajamo t med c in p; na pr. oCTpa iz kor. os-frt; iikCTp?, iz pts-j-n.; crporia: kor. sn; pri m. grški pevpa, kor. po.
c)	Čestokrat se vtika h v sestavah in za predlogi; na pr. bftn-iith;	ckm-atm; csn-^ctm; cz ¡m,mk = sinjimt; B-AHk = vmj, nsl. vanj; ,4,0 NKro; ha Akaao^; ,1,0 i~ikfv,£>K£ zraven j^o ii,4,£}K£, doneč; B'AN&Tpk.
OPOMBA. Ta h je najbrž prvoten v predlogu e'am-, gršk. ¿v, lat. in, in v can-, gršk. oov, lat. cum, in odtod bi se bil vsled analogije dalje razširjal.
DRUGI DEL.
Oblikoslovje.
A. Sklanja.
§ 61. Staroslovenščina ima sedem sklonov: 1. imenovalnik, 2.rodilnik, 3. dajalnik, 4.tožilnik, 5. zvalnik, 6. mestnik, 7. orodnik.
Število je trojno: jednina, dvojina, množina. Spoli so: moški, ženski, srednji spol.
Sklanja je trojna: a) imenska, b) zaimenska, c) sestavljena.
a) imenska sklanja.
§ 62. Poimenski sklanji se sklanjajo: a) samostalniki, /9) pridevniki in deležniki. Na podlagi debelske končnice razločujemo šestero različnih sklanj. Po končnem debelskem glasniku se delijo imenska debla v sledeče skupine: I. ženska a-debla; II. moška a-debla; III. srednja o-debla; IV. u (s)-debla; V. i (k)-debla; VI. soglasniška debla na g, ii, p, c, t.
a) Samostalniki.
I. Ženska debla na -&.
§ 63. Pred debelsko končnico stoječi soglasniki vplivajo po navadnih glasniških zakonih (§ 48.) na sledeče samoglasnike. Pred a stoji:
a)	trd soglasnik k, r, y; 3, c; t, a; n, g, g, ai; p, a, ii: taaba;
b)	nebnik j: 3MH0 (zmaj);
c) po j umehčan soglasnik h, jk, 111; 3; uit, h;^; p, A, A (rj, lj, nj): 3EA1AB.
		J e d n i n a.	
Im.	TAdEd	3AIH0	3EAIAI3
rod.	TAdKU	3A1MIA	3EA1AIA
daj.	TAdE-li	3 Al HII	3£A\AH
tož.	TAdE^	.'¡.HIIMv	3EA1AKK
zval.	1'AdKO	.3/11H H	3EA1AK
mest.	rAdBrt	3 Al H H	3£A1AH
orod.	TAdEOKR	3A1HKKK	3£AlAKIjfc
		Dvojina.	
Im.tOŽ.ZVal. TAdE-li		3A1HII	3 E Al A H
rod. mest.	TAdBOy	3 Al H10	3 E Al A10
daj. orod.	TAdEdAld	3AlHi3Md	3f AlACIAAd
		Množina.	
Im. zval.	PAdElU	3A1HIA	3EA1AIA
rod.	TAdE%	3 Al MM	3E/MAK
daj.	1'AdKdAl'A	3Allli<IAl%	3EA1AMM1A
tož.	TAdETil	3 Al HIA	3EA1AIA
mest.	rAdEd^-7.		3£AiAra\-a
orod.	TAdEdAtll	3MH0MH	3EAIA0A1H
		Opomlse.	
§ 64. Pred "h se izpreminjajo goltniki po § 42. v sičnike; na pr. p&iyk, H03"fc, eNaefe od p&Kd, NOrd, cna\-a; ^aCKd: ^acu,^ in	gl. § 43. a.
Razlika med sklanjo rAdEd in 3Ainia, 3£AiAia, ^oy*uid (tudi Aoyiirfe = ^oyiuia), niiujTa, oi:kii,a, npHTKid, iA3d, CTk3d itd. obstoji v glasniškem pravilu, da se po j in mehkih soglas-nikih o v t, -h v H izpreminjata, in da stoji namesto u nosnik a (gl.§ 48.). Tedaj radeo: ^oyaif; puG-fe: okku,n; ropu: 11 p h t x h a
Novoslovenska sklanja se zlaga s staroslovensko po mehkih soglasnikih.
§ 65. V orod. jedninskem se nahaja zraven oblike raaiioi*, 3£A\akh\ tudi kratka oblika na raaß&, 3 em a hü, ali le v posameznih vzgledih; v supr. spomeniku na pr. je zraven 274 oblik na -Ol*, -Ei* le 36 na dočim spomenika marij. in euch, ne poznata kratkih oblik.
§ 66. Im. jedn. na -iih in -iüAh. Po § 35. 6 se pretvarjajo ženska debla na -ija v im. jedn. v hh, iih in h, debla na -ynja v -tuiiii; na pr. aa,a,>,h in aa,!," ladija; c/k"11 in cx^11 iz sadija; Atocifif in aioch iz Mosija; r.oruHii iz bogynja; pa-ii'kinii, cxHiA'wnii. V drugih sklonih je sklanja pravilna po 3<vtma in3eaaa0. Rod. jedn. aa^iha, aaociiia, r.orkiiib*.daj. jedn. aa^hii (= ladiji), r.orkiiiii.
Na -im je več moških imen, kakor cx^im, iudex, [¡aahii, medicus, cokahhh, coquus, i;1/,mir/.mihi, scriba, i;p7,a\kMiiii, gu-bernator. Debla na -a so sicer izključno ženskega spola, izvzemši nektera moška imena, kakor raaaiuka, CAOyra, CTajvliiiiiiiina. ionoma, iuvenis, in nekaj drugih.
II. Moška debla" na -!&.
§ 67. Pred debelsko končnico stoječi soglasniki vplivajo po § 48. na sledeče samoglasnike. Pred ä stoji:
a)	trd soglasnik k, r, 3, c; t, a; n, B> E> P> H: paGÄ (rob);
b)	nebnik j, za kterim 7. odpade: KpdH iz kraji;
c)	po j umehčan soglasnik m, jk, hi; u,, 3; uit, >K/k,; p, a, h (rj, lj, nj), za kterimi se % izpremeni v h: i;ouk,
OTkU,k, K7.IIA.'Jk.
		J e d n i n a.	
Im.	pdua	KpdH	KOAk
rod.	pdGd	Kpdia	KONCI
daj.	p<»Goy*	UpdlO	KOHIO
tož.	p d G 7.	KpdH	KOHk
zval.	pdGE ¡UM p*fepifpdK,		KOHIO
mest.	pdG-fe	KpdH	koi)h
orod.	pdGO/V\k	KpdKdtk	KOHKAlk
		Dvojina.	
Im. tož. zval.	p d G d	Kpdia	K0HI3
rod. mest.	pdGOy	KpdlO	kohio
daj. orod.	pdGOAtd	KpdK.Itd	KOHKdtd
		Množina.	
Im. zval.	pdGII	KpdH	KO A h
rod.	p d G 7»	KpdH	KOHk
daj.	pdG0d\7.	KpdKA\%	KONKMS
tož.	pdG-kl	KpdlA	KOHIA
mest.	pdG-t\-a	Kpdll\-'A	Kofinyz
orod.	par.ki	KpdH	K0HII
Opombe,
§ 68. Tož. jedn. je pri imenih živečih in neživečih stvarij jednak imenovalniku; vendar že včasi tudi v staroslovenščini pri imenih živečih stvarij rodilnikova oblika nadomešča prvotni tožilnik.
Orod. jedn. pdGO/V\k se razločuje po končnem pravilnem k (zogr. ima dosledno k) od daj. množ. pdiiOdVA, kjer je a opravičen.
Stsl. rod. množ. p<ir.a, KpdH, KOHk se je ohranil v novo-slovenščini le v nekterih besedah, kakor: otrok, mož, konj, vol, zob, las, voz.
§ 69. Pred zaimenom Ti in Ck se izpremeni včasi končni ■/. v o; na pr. pdG0T7. = pdiia tk; po^oek = poAa Cki OGpasock
= 0Bpd37. Ck.
Orod. jedn. se glasi namesto pa BO/tik redkoma tudi paBAAtk, tedaj z ä nam. o, kakor raacAAik, CAOy\%A\k, TAd^Ä/Hk (po sklanji u-debel).
Po glasniškem zakonu § 40. se pretvarjajo goltniki pred e v zval. jedn. v nebnike, po § 42. pred -t in ii v sičnike; na pr. zval. jedn. 4A0B"fcliE, B05KE, rp-fcuiE; mest. jedn. HA0B-bu,'fc, BO.S-ti, množ. rp-fccfcyz; im. množ. pau,n, p03h, &oycii. — ck prehaja pred -fc in h v cü, in CT, na pr. BaBiiAOiikCU/fc in BaBiiAOiikCT-fc; noraiikcii.ii in noraiikCTii (gl. § 43. a).
§. 70. Razlika med sklanjo paßrA in Kpart, KOHk, nouik, iiAduiTk, plašč, ^AžK^k, dež, itd. izvira iz glasniškega pravila, da se po j in mehkih soglasnikih izpreminja o v E, i. v u, u v ii (v orod. množ.); namesto 'ki v tož. množ. pa stoji nosnik a (gl. § 48.); napr. paBOAlk: i;paKa\k; paB-fc, iiAduiTii; painu: Kpaii; p ar.'M: kohia.
V	zval. jedn. imamo po trdih soglasnikih £: pans, po mehkih pa oy: Kpaio, A\x>K0y, Kouioy, riAaiiJTOy (in sicer po vplivanju u-sklanje). Le pri imenih na -4k in -3 k se glasi zvalnik jedn. na t, kakor OTkHE (= nsl. oče) od 0Tku,k; CTapkHE: CTapkU,k ; HAOB-bKOAlOBkHE: HAOK'tiKOAIOBkU.k; KAIIAŠKE : KAM A3k, a tudi käuA3oy.
V	oröd. jedn. in v daj. množ. nahajamo včasi namesto -EAtk, -EA\a tudi -kd\k, -kav/,; na pr. 0Tku,ka\k namesto in zraven 0Tku,EAtk; u,'(icapka\rA namesto in zraven u/fccapKatA; /H^iiite-AkAlA in At&HHTEAKAtA.
§ 71. Samostalniki, končujoči se na -miihn'a in na -1111%, ki večjidel prebivalce mest in dežel zaznamujejo, sklanjajo se v jednini in dvojini pravilno po samostalniku paBA, v množini pa odpahujejo končnico -hha ter se sklanjajo deloma po i- in po soglasniški sklanji; na pr. piiMAiaiiiiHÄ, cOAOyiiiaNHN'A; apaß-AHiiiiHA, BAArapiiii'A, EroyiiT"fcnnN'A; BOAmpiiHA, princeps, žkii-
AOKMIIK, KAACTEAIIH'/., dominUS, KpKCTHHNHN», rpd/K,d,dmill2, meščan (rpa^'/., mesto).
Množina.
Im. zval. pHMAHNE	tož.	pihHAiciirki (tudi -h)
rod.	piiAtAiair/.	mest.	pHAtAiaNE^K
daj.	piiA\AiaHEA\7. orod.	pHAiAmiu.
§ 72. Imena na -teak in na -apk imajo v množini zraven imenovalnika na -h: AruTdpii tudi oblike na -E in -k po soglas-niški sklanji; kakor AiuTdpE, ii,*fccdpE; ,4,-fcAdTEAE in ^AdTEAE; v rod. ^-feAdTEAK.po^HTEAk in tudi ^-tAdTEATi, po^HTEAa; v orod. zraven siicthteaii tudi po^HTEAiu, AVkirap-ki (po pdu%).
III. Srednja debla na -o.
§ 73. Pred debelsko končnico stoječi soglasniki vplivajo po
S 48.
na sledeče samoglasnike. Pred o stoji:
a)	trd soglasnik k, r, 3, c; t,	r»> k, a\; p, a, m: ceao;
b)	nebnik j, za kterim se o izpremeni v e: KOiiHK;
c)	po j umehčan soglasnik h, jk, ui; u,, .3; uit, jk^,; p, a, ti (rj, Ij, nj), za kterimi se o pretvarja v E: iioak, cp%4,Kii,E.
Sklanja srednjih debel na-o: ceao, KoniiK, iioak, zlaga se popolnoma s sklanjo moških s-debel: pdna, Hpdii, koiik, izvzemši im., tož. in zval., kteri trije skloni so si jednaki v vsakem številu.
		J ednina.	
Im. zval.	CEAO	KOnilK	IIOAK
rod.	CEAd	1.011111.1	IIOAlil
- daj.	CEAOy	K0I1IIIO	noAio
tož.	CEAO	KOIIIIK	IIOAK
mest.	CEA-fe	Konuii	noAii
orod.	CEAOAtk (l ■ v	liOIUIKA\h.	nOAKAlk
Im.tož.zval. ctrti; rod. mest. c£aoy* daj. orod. ceaoaui
Im. zval.
rod.
daj.
tož.
mest.
orod.
ceaa
ceaa
ceaoava
ceaa
CEA-b\-!i
CEA'kl
Dvojina. KOnilH KOflHIO i.omiKAta
Mno žina. norima
liOllHH KOlltlKAVA
Konnui
KOnilH^-A
KOnnii
iio ali
noAio flOAKAM
iioaui
riOAh.
iioakava
noAia
H0Aiiy%
nOAH
Opom.be.
§ 74. Pred 'b se pretvarjajo goltniki po § 42. v sičnike;
h* Mi ko
na pr. K-fcuHi, H.s-fe, poyd., od im. B-fciiO, palpebra, uro, lugum, pov-\*o, panus.
Razlika med sklanjo ceao in i.ofihk, iioak, AiopK. cp"/v\h.u,6, aovke, lectus, m aeiiite, humerus, itd. izvira iz glasniškega pravila, da se po j in mehkih soglasnikih o v £, -fc v n, nu v h izpre-minja (gl. § 48.); na pr. ceao: fiaelute; cea-fe: 3Naaiehhh;
ceaki: f10ai1.
§ 75. Imena na -iik: koiiiik imajo v orod. jedn. in v daj. množ. zraven KomiKAtk in KOiniKAfA tudi prilikovano obliko: oyHEiiiiiiA\it in AtHA0Cp'AAl,H'H'A? skrčeno: gaiicu,ahiiaiIv nam. GAMCU,AHHHAiK (-hkaik). Tako tudi v mest. jedn. namesto hm skrčeni n: i^-feCdpkCTEH nam. t^-fccdpkCTBiiH; o^hehh nam. oy**jehhii (gl. § 35. 3).
Zraven koiihk se nahaja starejša oblika na -kk, na pr. 3H<\M£Hke = BHAAi£HkK (gl. § 27.); zraven rod. množ. 3HAAUNkH in 3NdAt£limi tudi 3HdAl£N£H po § 28.
IV. Debla na -u (a). § 76. Debla na -ti (a) so moškega spola, na pr. CMiia; AOAta, prim. lat. domu-s; A\tfi,'A, prim. gršk. ¡dtiu.
	Jednin a.	Dvojina.	Množina.
Im.	ChlHK	C-MICKI	CMHOBE
rod.	CMHOy	CMIIOBOl* C«^	CMII0B7.
daj.	CMIIOBH - 2 ^	CUNKAld	CM HO Al a
tož.	cuua	C'Mll'kl	CMIIM
zval.	CMtioy	CMH'M	CMHOBE
mest.	CMN0y	CMIIOBOl"	CMH0\"7.
orod.	C'MIIOA\k	CMiiaata	CMliaAUI
(cM ki&e™ ^tluTC^i
S ¿h k
Opombe.
§ 7 7. A. Po M-sklanji se sklanjajo sledeči samostalniki: hhn%, ordo, la/k,'/., venenum, ^ua, arbor, AiE^a, A\np%, mundus, o a'/., iioa'/., latus, CTana, firmitas, CMiia, hoa'/,, Bpaya; deloma tudi upara (na pr. Hpa-nu), A^P®' CdAx> P0A,A> pAA%>
a a 7. r 71, l"aac7.,
Zraven jedn. orod. CMHOA\k, množ. daj. CMHOAta in množ. mest. CMiioya se nahajajo le redkoma prvotne oblike: CMNaaik, ChllfZ/ttK, CUNK\'K.
b. Jednaka končnica pri deblih na -m (a) in na-a je povzročila, da prehajajo u-debla v a-sklanjo. Tako nahajamo v rod. jedn. cunoy in cmiia, v daj. cmijobii in cutio^, v zval. cmhoy" in cmme, v mest. ctuho^ in cmn-I; itd. V večini naših «spomenikov so oblike po a-sklanji številnejše od onih po u-sklanji. Najbolj so se prvotne oblike po M-sklanji ohranile v množ. im., rod., mest. in orod.: cmhobe, CMHOBa, C'MHoya, CMiiaAUi.
Oblike z -ob- so se ukoreninile v jeziku in se razširile celo v moško a-sklanjo, in sicer zlasti:
a) v daj. jedn.; po obliki cmiiobh se nastale oblike: gotobii, A0y*y0Bii, par.oKii; M<fwKEKH, u.+.cap£BH, BpaTapEBH, Bpaw£Bii, rocno^ftiH, nam. noroy, ji,oy\oy itd. Posebno lastna in tuja
imena tvarjajo rada daj. jedn. na -oeh, kakor riETpoBH: nETpa: /7sr/>ec; d^dMOEH, dilApEOBH, HKpEOBll: IIKpEII. espeiic (tu ne vpliva j na sledeči o), ncov-coi:n, noaiiocii.
b)	v rod. množ.; po obliki ckihouz imamo vsled analogije rp'fcYOBx, B-bcoEZ, rpa^oez, nAO^OBa, Tpo^oBz, i^B-bTOBZ, rp03^0EZ, rd^OEZ; BpdHEKK, 3a\IIKE7>, 3 H 0 K B %.
c)	včasi tudi v im. množ.:	oi%\oee, 3a\hkee, 3iiokbe.
V. Debla na -i (h).
§ 78. Debla na -i (k) so moškega, večinoma pa ženskega spola: a) hxtk, b) KOCTk. Razlika med moškimi in ženskimi debli se nahaja le v orod. jedninskem in v im. (zval.) množinskem.
Jedn ina.
Im.	ll&Tk	KOCTK
rod.	n^Tii	KOCTH
daj.	n&TH	KOCTH
tož.	ll&Tk	KOCTk
zval.	IliRTII	KOCTH
mest.	n^Tii	KOCTH
orod.	11 AvTk.Uk	KOCTlItK
Dvojina.
Im.tož.zval. Ji/Vi li rod. mest. /iathio daj. orod. n^TKAtd
Množina.
Im. zval.
rod.
daj.
tož.
mest.
orod.
II&TIIK
H&THII
n^Tkma
R/iiTH
HATk^lft
IliKTkAUI
KOCTH
KOCTHIO
KOCTk/Hd
KOCTH
KOCTHH
KOCTkAtZ
KOCTH
KOCTk^K
KOCTkMH
Oporo. "be.
§ 79. Moška debla na -k so maloštevilna, osobito sledeča: BOAk, homo aegrotus, rß03Ak, clavus, rAAAk, rOA^Bk, rocnoAk, rocTk, prim. lat. hosti-s, rpxxaNk, AP^KOAk, fustis, žkea^a1»? }Ke" pabk (nsl. žerjav), ae-fcpk (v nsl. žen. spola), 3ATk, aakätk, ae-ue^k, cygnus, ak>A"K (le v množ. od ak>ak), avaaoavoiutk, pauper, AtE^BisAh»- »orxTk (nsl. nohet), onik, prim. lat. igni-s (tudi po HOHk: OPNk), nEHATk (tudi Žen. spola), IIÄTk, TATk, TkCTk, oyuiHAk, fugax, MpxKk, ^TAk, carbo.
Ženska debla na -k so mnogoštevilna; na pr.
s končnico -k: BkCk, 37. Ak, malitia, iirpk zraven nrpa, dt'kil II k, AA-fc^k, aes, nA(\k, p+.llk, verbum, CKpKBk, TKApk, ciAk, jed;
s končnico -Ak, --tiAk: AtnuCAk, t^caii množ., laCAii množ., r kir.i.AK, interitus, KAin+.Ak, riEMAAk, cura (nsl. pečati se);
s končnico -lik, -3Nk, -ciik: aa,,k> vectigal (nsl. danj), i;o-A'li.'Jllk, BO03Hk, KA3Hk, ll'l'.CIIk;
S končnico -Tk: 3dRHCTk, BAACTk, GAArOA'feTk in BAArO-AATk, donum, KOCTk, A\ACTk, AAOliITk, IIAAlATk, C7.AlpÄTk;
in povrh še mnogo drugih na -0CTk, -ECTk: AiiiAOCTk, AAxrotTk. Kp-ünocTk, AOBAKCTk, fortitudo, GoyKCTk, arrogantia.
§ 80. Namesto iiäthk, iiätiih (kocthh), kocthbk, in n&Tiiio (kocthk?) se nahajajo v najstarejših spomenikih tudi prvotnejše oblike z k: IIÄTkK (llXTkE), ll&TkH, KOCTkk* in ll^TklO (gl. § 27.).
Namesto k v oblikah na -kA\k, -kAA7., -k\-7. imajo vsi spomeniki, in sicer nekteri prav čestokrat, tudi mlajši e: nx-TE Atk, K0CTEA\7,, nÄTE\'Ä (gl. § 26.).
Zraven rod. množ. n&TkH, nxTiiii se nahaja po § 28. tudi n&TEH, KOCTEH.
§ 81. Več moških imen na -k prestopa že v najstarejših spomenikih v a-sklanjo po KOiik in pAua; na pr. v rod. jedn. zraven rocno^h tudi rocnoa-fc (= rocnoAia, j ne vpliva na a)
in rocno^a; v daj. zraven rociio,4,n tudi rocuo^i« in rocno^o^, celo rocno^tEH (po ««-sklanji, gl. § 77. a). Tako orma, su-kp-b (== .SK-tpci) nam. ormi, .SK+.ptt; v rod. množ. AdKXTX (/idKOTfc) nam. AdKratiiii, v orod. množ. nor*.T-u nam. norATkMH. — V nsl. jeziku se je ohranila ¿-sklanja. -le še v besedah ljudje, zver in pot (zadnja dva samostalnika v ženskem spolu); sicer je prodrla '¿-sklanja, izvzemši nekaj ostankov pri starejših pisateljih.
VI. Soglasniška debla.
§ 82. Soglasniška debla se končujejo na k, h, p, c, t. Prvotna sklanja se je pri soglasniških deblih le deloma ohranila, in sicer v jedninskem im., rod., tož. in mest., v možinskem im. in rod., v dvojinskem rod. in mest. Druge oblike se tvarjajo po i-sklanji, v ktero pa tudi prehajajo navedeni skloni. Pri ne-kterih deblih še nahajamo vrh tega oblike po a- in o- sklanji; na pr. daj. množ. u,p%KrAEdd\z; im. množ. imuna ; orod. množ. hauhu; im. dvoj. ha\£h*b. Pri vzgledih se navajajo oblike po soglasniški in i-sklanji, kakor se rabijo vzporedno v stsl. spomenikih.
1. Debla na g.
§ 83. Debla na k, ktera so vsa ženskega spola, končujejo se v im. jedn. na rki, L j. prvotni u, ki se pred sklonilnim samoglasnikom razveže v-zk-. Na pr. im. CBEiipu = lat. socru-s, a rod. CBEKp%i:-e; u,p7.BTij, rod. u,p7.h"ZB£; aior.ki: aiobzbe, amor; c.uocki: CiHOKKKf; M;p7,H hj: >K p kh ■/,(:£ (nsl. žrnov, žrmlje); bo^ku: BOyKZK£; ;kka ki: >KkA%B£ (nsl. želva). Namesto -7.E- stoji včasi tudi -ob-, na pr. AlOBOEk, aioi.okiiia. (gl. § 26.). V nsl. se je ohranil imenovalnik na -tu (i) le v besedi hi = upu; toda v stsl. se glasi vedno KpzBk in se sklanja (izvzemši rod. jedn. Kp7.BE zraven Kp7,Bif) le po i-sklanji.
	Jednina.	Dvojina.	Množina.
Im. zval.		U,p'AK%HH	l^pKKZKH
rod.	ll,p'/,l."/.H£ (-H)	Hp%l{%BHW	l^pZKZHK
daj.	U,p*/.K'ACII	U,p7.UXBAA\A	U,p%KZBAAA'A
tož.	U,p'AK%KE, U,p7.K7il!k	U,prAK7.Rlt	U,p7.K7%KII
mest.	U,p7.K7.H£ (-ll)	Up'ah'A mi iv	U,pKKXKAyX
orod.	U,p7.KZBHIiR	U,p%K%KAAAA	tl,p7iK,ABAA\H
2. Debla na h.
§ 84. Debla na n so moška in srednja. Pri moških deblih se končuje im. jedn. na u, t. j. prvotni u: kaaiu iz *kamun, *kamon (n odpade po § 37.), prim. gršk. S.k-[kuv; rod. kaa\eh-£. Im. na -u se je ohranil le pri nekterih deblih, kakor KdAiiu, MAAAVki, KpEAtu, »AMkAi-ki; sicer se končuje jedn. im. po i-sklanji na - E H k : KAA\EHk, IIAdAtEHk, KpEAUHk, lAHkAUIIk, KAEHk, KOpEHk, pEAUflk, CTElIEHk, gradus, ¿bNk.
Pri deblih srednjega spola se pretvarja dolg -en v im. in tož. jedn. v nosnik a: im. haia, rod. haaehe; Gp-LuA: np+i-aaehe; Bp+.a\A, iiiicata, i1aema, clla\a, hhcaia, numerus.
Jednina.
Im.	KAA1U, KAAlElIk	HAIA
rod.	KAAIEHE (-H)	HAAEHE (-H
daj.	KAA\£HII	HAAEIIH
tož.	KAAIEHE, KAAAEHk	HAIA
zval.	KAAAEHH	HAIA
mest.	KAA\EHE (-H)	HA\EHE (H)
orod.	KAAtEHkAAk	IIAtEHkAlk
Dvojina.
Im.tož.zval. h'AA\£NH	HAAEHH, HAAEH-fc
me
rod. mest. kaaaeh©^, ^kiuno	haaeho^
daj. orod. KAAtEHkAAA	HAAEHkAAA
	Množina.	
lm. zval.	KAAAEHH, ak,ICr akhhk	HAAEHA
rod.	KAAAEHA, r\KH'/,, ,\kHllfl	HAAEH'A
daj.-	KAAAEHkAtK	HA\EllkA\'A
tož.	KAAAEHH	HAAEHA
mest.	KAA\Ellk\"%	llAAEHky'A
orod.	KAAUHkAlH, ,i,kirkl	IIAAEH1Ü
OPOMBA. V sklonih na -k,»k, -kAA%, -kya stoji	namesto
k kakor v i-sklanji tudi e: KdAiEiiEAik, haaeheaak,	akh£\"7' (gl. § 26.).
3.	Debla na p.
§ 85. V staroslovenščini sta se ohranili le dve debli na p: AWiTÉp- in AKUiTtp-, ki se glasita v im. jedn. matii iz mater in AftiUTH iz dišter (po § 37.), prim. gršk. pr¡zr¡p, ttuyáryp.
Jednina.	Dvojina.	Množina.
im. zval. A\ATH	AlATEpH	AtdTipU.
rod. AAATEpE (-h) AtATEpOy*	A\ATEp'A
daj. AlATEpll	A\ATEpkiWA	AAATEpkAA'A
tOŽ. AAATEpE, AAATEpk AAATEpll	AlATEpll
mest. AlATCpy	AAATEpOy	A\ATEpk\"A
orod. AAATEpH	AtATEpkAtA	AAATEpkAJH
OPOMBA. Zraven AtdTEpkAA'A, A\ATEpk\-a imamo tudi A\AT£pEAArA, AAATÍpEyS (gl. § 26.).
4.	Debla na c.
§ 86. Debla na c so srednjega spola. Y im. in tož. se glasé na -o, v drugih sklonih pa dobivajo prirastek -te-; na pr. im. jedn. caoko, rod. caokec-e, prim. gršk. x\éu<; (= xMfoz), rod. xkéouc (iz xXsfst-oz); ahk0'	ahbecf? miraculum; Ap-liKO:
ap"teece; a^o:	opus; iicteca (le v množ.\ renes; iíoao,
koaece; ahu,e (namesto pričakovanega liko\ rod. aiimece; aioto,
rod. aiotece, labor; in tako tudi hego, oko, t-bao, oy\o,
Dvojina. CAOBECH (--t) CAOBECO^ CAOBECkAM CAOBECH (-"fe) CAOBECO^ CAORECkAld
Jednina. Im. zval. caobo rod. caobece (-h)
CAOBECH CAOBO
CAOBECE (-h) CAOBECkAVk
daj. tož. mest. orod.
Množina.
CAOBECd
CAOBECK
CAOBECkAVA
CAOBECd
CAOBECk\*%
CAOBECkl
OPOMBA. Namesto -kAtk,-kAi7.,-k\*a stoji tudi -EAik, -E,\r/., -E\*a; na pr. CAOBECEAik, HEGECE\-a (gl. § 26.).
§ 87. oko in oi"\*o se sklanja v jednini in množini pravilno kot deblo na c, kakor oko: ciece, oy\o : o^ujece, v dvojini pa kot žensko deblo na-k; tedaj im. tož. zval. omii, oyuiH, rod. mest. ohhw, oyumio, daj. orod. ohham, oyuniAtd. Iz stsl. dvojine je postala nsl. množina: dobre oči, dobrih očij itd.
§ S!3. Jednaka končnica o v jedn. im. pri deblih na c in na -o je povzročila, da so jela debla na C zgodaj prehajati v sklanjo srednjih o-debel (ceao, ceaa). Tako nahajamo zraven prvotnega jedn. rod. caobece tudi obliko caob<i brez debelskega prirastka -EC-, v daj. CAOBECH in CAOBOy, v orod. CAOBECkAlk in CAOBOAtk itd. Naši spomeniki so ohranili večinoma oblike s prirastkom -EC-, in sicer med vsemi najbolj zogr., najmanj pa supr. Najtrdnejše se drže prvotnega -EC- besede iiego in caobo, najmanj pa T-bAO.
5. Debla na t.
§ 89. Debla s prirastkom -at- so srednjega spola; im. in tož. jedn. se glasi po § 59. na nosnik a; na pr. teaa, rod. te-aate; ŽKp-bGA: JKp"bGate; OCkAA, KAIOCA, OTpOHA.
Sket, Staroslov. čitanka.	'
Jednina. Im. zval. teaa rod. TEAATE (-11) daj. TEA/ATII tož. TEAA mest. TEAATE (-h) orod. TEAATkAik
Dvojina.
TEAATH (--fe)
TEAATOy
TEAATkAM
TEAATII (-"fc)
TEAATOy
TEAATkAld
Množina.
TEAATd
TEAATK
TEAATkAtK
TEAATd
TEAATk\"%
TEAATTil.
/9) Pridevniki in deležniki.
§ 90. Staroslovenščina nima člena spolnika kakor grški ali nemški jezik, vendar razločuje na pridevnikih in deležnikih določno in nedoločno obliko. Nedoločne oblike se tvorijo po imenski, določne po sestavljeni sklanji.
Pridevniška debla so moška na -a, ženska na -d, in srednja na -0; kakor: m. GAdr%, ž. Udara, sr. GAdro, gršk. ypy<TToz, yprj-azrj, ypijazov. Sklanja nedoločnih pridevnikov in deležnikov je jednaka samostalniški sklanji. Na samoglasnike v sklonilih vplivajo tudi tu trdi in mehki soglasniki (gl. § 63., 67., 73.).
a)	po trdih soglasnikih: ^OGpa, ,\oi;pa, ,1,01:po, kakor pdG'/., raded, ceao; rod. ^ogpd, aobpu, polipa; daj. aorP°V"' A0GP"k> ^,or.poy itd.
b)	po nebniku j: eeaiih, beaiih, eeaiik (magnus), kakor Kpdll, 3aah0, koiiiik; rod. keaiiui, beaiiia, eealllil ; daj. keaiiio, eeaiiii, eeaiiio itd.
c)	po umehčanih soglasnikih: TauiTk, T7.iiiTd, tkuite (vacuus, nsl. tešč), kakor KOHk, 3Ea\am, noAK; rod. TauiTd, tkuita, TKUITd; daj. TZUIT0y, T&ULITH, TXUlT0y itd.
Zval. jedn. je navadno jednak imenovalniku; vendar se nahaja oblika na «E, na pr. <f>dpnc£io CA+.nE; ,a,or.p7, h E-bpziiE.
§ 91. Pridevniškim deblom na -a, -d,-o se prištevajo tudi:
1. trpno-sedanji .deležnik na -a\v. : hecoa\7., HEC0Atd,iiEC0At0;
2.	tvorno-pretekli deležnik II. na -aa: necaa, iiECAa, necao;
3.	trpno-pretekli deležnik na -na, -ta: iiecena, necehd, heceho; ghta, ruta, giito.
Prvotna pridevniška M-debla so prestopila v a- in o- sklanjo, večjidel podaljšana s priponko -ka; na pr. AkrA-KA, AkrA-Ka, akpa-ko, prim. gršk. éka^ijc; ta&goha iz gl^bi-kt, prim. gršk. Y^atpu-pór; CAa,a,aka, raii3aka, k-kicoka.
Pridevniki na -h. se ne sklanjajo, na pr. ABOroyfik, coy royGk, duplex, iicriAAHk, plenus, np-fenpocTk, simplex, paaanik, pa3H0AHHk, varius, ci:or.or\k, liber, c&Epa'/Kk, inimicus, ca-up'ACTk, aequalis.
P r i m e r n i k.
§. 92. Primernik (komparativ) se tvori s priponko -jxs, kteri odgovarja grški -cov, lat. -ior (iz -ios); prim. ¡SsXr-ícov, fteXr-tov-oz; lat. mel-ior, mel-ius. Priponka -jts se pritika a) na soglasniško deblo po odpadlem končnem a, ali b) na deblo s končnim ■!; pomnoženo; na pr. mošk. ,\paM;k iz drag-jis (po § 49.), sr. Apa>KE od /k,parA; mošk. ^OGp-bil iz dobre-jss, sr. ^OGp-bw od ^OGpA. Namesto ^P^k stoji v moškem imenovalniku ApaiKkii (Apa'/KHH) po sestavljeni sklanji.
a) Na prvi način, kjer nebnik j na predstoječe soglasnike (po § 49. in si.) vpliva, tvori le malo pridevnikov primerno stopnjo, kakor goahii (nam. GOÁk), goak, maior; r.pAžKiiii (nam. BpAttk), GpA/KE od r. p A3 A; blüujhh (nam. EUllIk), uuijlie od bucoka po odpadlem -ka; bauithh (nam. EAiiiTk), baujte, maior; taagaiih (nam. ra&eák), ta^bak (po § 53.) od raa-goka; rp&eahh (nam. rpXEÁk), rp&gak od rp^GA, indoctas; ropiiM (nam. ropk), ropK (deterior) od ropkKA; ^paiKHH (nam. ApavKk), APdJKE APdrxi Kp-fenami (nam. Kp-fenAk), Kp-ünAK od Kp-fcriaka; ahuiiih (nam. AHUJk), ahuie (uberior) od aii^a; AtkHiiH (nam. a\kHk), AtkiiK, minor; CAa>K/k,iiM (nam. CAajK^k),
CAd/K^E od CAa/k,AKA; TA2KI1H (nam. T A/Kk), TAVKE od TAJKkKA;
7*
yoy*"/k,4,hh (nam. yoy*5KAk)> \"°ty"'KA£ 0(i \"°V*Aa; uihjJhh (nam. ujupk), ni ii p k od uiHpOKK, in še nekteri drugi.
b) Ostali pridevniki se stopnjujejo na--bil (iz -ejis): mošk. IIOK*twi, sr. H0K'liK od HOKa; CMAKirllll. CIIAKirl.K od CIIAkHZ.
Goltniki se pred "t izpreminjajo v nebnike in nato ■!; v a ; na pr. kpotkhah iz krottkejis; aiknoškaii iz minogejts.
Goli -jis se pritika deblu le v jedn. imenovalniku moškega in srednjega spola:	A^P^K? aakAhh (nam. A\kNk),
Atkim; v vseh ostalih sklonih se pa podaljšuje primernikova priponka z nastavkom -ji; na pr. jedn. rod. A°llp,fc,,m<1 iz dobre-j%s-fja (po § 51.), A\kHkiiiA iz nibn+jts+ja; daj. iip'fcnAkUioy iz krep+jis-f ju itd.
§ 93. Primerniki se sklanjajo v nedoločni obliki po imenski sklanji: KONk, .3EA\ai;i, iioak.
moški	srednji	ženski
Jedn. im. zval.	a01'^" A0liP"'1K	A^P^"1""
rod.	aobP'I;"iim	(\0,1P^,lllJA
daj.	AO^piiHiLio^-	Aor,P'';,ilim
tož.	r\oi. p-hnniK AOBp^K ■ A0liP'^"llj;ik
mest.	A01^"111"	A0BP'k"llJ"
orod.	A0BP,'1"llie'Uk
Dvoj. im.tož.zval. AOGpliHUJA a01^"111" A0BP'k"llJH rod. mest.	A0BP'^"UJ0V*	A°BP'k"moy'
daj. orod.	A0BP'k"uldnu
Množ. im. zval.	A0EP'kNlu£ ("'0 A0BP^"md("H) A0BP"fc,lllJA
rod.	A01^^"11^ A<>GP,t»UJK
. daj.	A0BP^,U1J£'VV,A A0BP"t"Uja'MX
tož.	a^P^"111^ ^oiip-JiHiiia(-h) A°BP"k"lilA
mest.	A0LP''il,mMV'A A0BP'fe"IJIJ'1X,z
orod.	A0BP'k|UnJJ" A0GP-fc"UJ<1/UH
§ 94. Tako se sklanja tudi rojili h, ropK, ropkiun; rod. rojJkiua, ropkiiJA; tož. ropkuik, ropK, rojSkiu*, itd. Jedn. moški imenovalnik ima trojno obliko: ropkii, ropmi, ropeii; Kp-fanAkii, Kp-fenAiiii in Kp-fenAEH. Jedn. moški tožilnik je tudi jednak imeno-valniku BoAiiii zraven aoy*Hkiiik (meliorem).
Množ. im. na -E je posnet po soglasniški sklanji, kakor KdA\ene; zraven so tudi oblike na -h: GoAkimi, e-kiuikiiiH.
V	srednjem spolu se nahaja zraven eoak tudi r.oAkint; zraven ^ogp-fck tudi ^oep-bhiue, aiknokahuie.
Srednji im. in tož. množ. se glasita namesto na -d včasi tudi na -h: EoAkUJH, ropkinn zraven EoAkiud, ropkuid.
V	žensk. im. jedn. imamo -m: ^CGp-liHiiiii iz dobrejisja, kakor EornuHii iz bogynja (gl. §. 66.).
Deležniki.
§ 95. Tvorno - sedanji deležnik se tvori s priponko -nt, ki se pritika na sedanjikovo deblo, kakor n£cxt- iz neso-nt; prim. gršk. Xsyo-vz-o<:, lat. lege-nt-is. Deležnikovo deblo se končuje pri vseh glagolih na -sit: hec^t-, giikrt-; le pri glagolih III. 2. in IV. vrste, kterih sedanjikovo deblo se glasi na H, imamo deblo na -et: TpaiiAT-, yedAAT- iz trtpi-nt, hvali-nt. V sklanji ostaja golo deblo le v jedn. imenovalniku moškega in srednjega spola, v ostalih sklonih pa se podaljšuje z nastavkom -ji; jedn. rod. hecai-uiTd iz nesat-ja (po § 52.); EHtKiiJTd iz bij^t-ja,	YL
hval^t-ja; dat. hec^uito^ itd.
Jedn. imenovalnik moškega in srednjega spola se glasi pri deblih na -et\ \-BdAA, pri deblih na -qt: HECki (iz nesu, nesont; prim. lijojv, ter KdAVhJ in ux-fuov); po mehkih soglasnikih stoji v imenovalniku namesto 'ki nosnik a: ehia, v ostalih sklonih pa ostaja EiibKiiJTd, BiiiifciiiTOy itd.
Sklanja je jednaka primernikovi sklanji. Im. mošk. in sr. necu, ž. hecauutii; rod. hec^uitd, hecauita; daj. iiecaiiito^,
necmujth; tož. mošk. nec^iutk, sr. nec^iute (različno od im.), ž. nec&iijta* itd. Tako tudi mošk. in sr. giiia, ^-bdda, ž. eiihuijtii,
^EdAAUJTH itd.
§ 96. Jedn. im. se glasi namesto na -tu tudi po trdih so-glasnikih včasi na -a, kakor heca, rpa^a, JKhba, "fc^a (= I3,a,a). Na te oblike je vplival im. na -a po mehkih soglasnikih: giiia, 3ndia. (V nsl. jeziku živi le oblika na -e (e): grede, nese.) Izjemoma se nahaja tudi im. na >kmb^,	CTp-brx, po vplivu nosnika & v ostalih sklonih: VKHKAUiiTd, rpAAXUiTOy itd.
Srednji imenovalnik jedn. se glasi zraven necu izjemoma hec&ujte kakor tož.; v sestavljeni sklanji je oblika na -ujte tudi v imenovalniku navadna: nec^uite-k. Isto velja o tvorno-pretek-lem deležniku: heczuje-k.
§ 97. Tvorno-pretekli deležnik I. se tvori pri soglasniških deblih s priponko -Zs, pri samoglasniških s priponko -vZs: heca iz nes-is, i;he'a iz bi-vis. Pri glagolih IV. vrste se pritika deblu pred kterim se i v j izpremeni, ali pa tudi -tr3s; na pr. \*Kddk iz hvaljis, hvali-is; TBOpk iz tvorji.s, tvori-is; MAduiTk izmlatjis, mlati-is (od \-BddH-TH, TKOpH-TH,dlAdTH-TIl}, Zraven \-EdAHBlA, TBOpHBa, AirtdTHBZ iz hvali-vss itd. Zadnja oblika je v najstarejših spomenikih jako redka, toda pozneje se je razširila in prvo malo da ne izpodrinila; tako na pr. so v supr. spomeniku oblike na -heft (\-BdAHBiA) zraven kračjih (j^Eddk) že mnogoštevilne, dočim jih cloz., marij., asem. in psalt. nimajo.
Kakor pri tvorno-sedanjem deležniku se podaljšuje tudi to deblo razun v jedn. imenovalniku moškega in srednjega spola v vseh sklonih z nastavkom -j7>\ jedn. rod. HECRUid iz nes^s-ja; GHBKiiid iz bivts-ja; \-KddMiid iz hvaljT>s-ja.
Sklanja je jednaka tvorno-sedanjemu deležniku ali primerniku. Im. mošk. in sr. heck, ehbx, ^KdAk, ž. iiecAinii, ghe:Aii]h,\-EdAk-iuh; rod. heczuid, hecxwa; daj. hecaujoy, hecxujh; tož. mošk. necalub, sr. hecki11e, Ž. hecfcujjk, itd.
Š t e v n i k.
§ 98. Števniki kahhk (KAkHi&), A^Bd, m. rrpiiK, ž. insr. TpH; m. metrwpiiK, ž. in sr. het wpH, so pridevniki in se vežejo s samostalniki. KAHiiainAZEd se sklanjata po zaimenski sklanji (§ 101.), TpHK, Tpii, met 'KipHK, het "Kip h po i-sklanji (§ 78.) razun rodil-nika hetiiipa (po soglasniški sklanji namesto hettuphh). Ime-novalnik se glasi tudi na -t : HETTupE.
Števniki tlATk, UJECTk, CEAAlk, OCdtk, A£KATk> A£CATk so samostalniki, in sicer ženska «-debla (prim. gršk. Trevrac, ¿¡trde, dexaz), ter zahtevajo množinski rodilnik za seboj; na pr. cea<v\k TA YA"tGa = ¿urada. 77]v upza)v, rob? stczu. afjTOus. Sklanjajo se kakor koctk ; le A£C^Tk ima nektere sklone tudi po soglasniški sklanji, na pr. v jedn. mest. pri štetvi od 11 — 19: AaEd h d a£CAT£ (iz tega nsl. dvanajst), sicer a£C^th; množ. im. a£-cate zraven a£cath; rod. aecatx in a*cathh; orod. a£catt»i. V dvojini je a£catk navadno moškega spola: a'aka a£CATH5 včasi tudi v množini: hettiipe a£cat£ zraven hetuph A£cath.
cxto, rod. caTd, je srednje o-deblo po ceao; Tiuc^uiTd (tisoč) je žensko a-deblo.	: mi' •" "" r.*,w
§ 99. Vrstilni števniki: np%B%, k'/.rop'/» (prim. nsl. vtorek), TpETkll (TpETHIl), HETBpXTX, nATi, UlECTft, tifk,t\\%, OC A\8, AEBatz, aecat'a> so pridevniki, ki se sklanjajo po imenski, več-jidel pa po sestavljeni sklanji. Oblika TpETHii, TpETina, TpE-thk, je najbrž skrčena iz TpETkini (t. j. tretbjij), TpETinaia (TpE-th-fc-fe), TpiTHMK.
Pri vrstilcih od 11—19 dobiva jednojka vrstilno obliko, na pr. ocmtuh (ocmz-h) Hd a£cate (18.), ali pa se vsa skupina kot sestava pretvori v pridevnik na -kna: nATk Hd AECATkiiz (15.). Tako tudi vrstilci od 20—90: A^Rd AECATkHa; cstkiis in tu-
C&liJTkHK.
b) Zaimenska sklanja.
a) Osebno in povratno zaime.			
im.	d.3K	t'ki	—■ .
rod.	aieiie	tege	cege
daj.	alzirfe, aui	teg"fc, th	ceg"fc, cm
tož.	al a	ta	ca
mest.	ai 7.i h;	teg^fe	ceg-fc
orod.	a17.m0ia\	t0g0i*	cogoift
im.	B"fe, tOŽ. Hd	im. tož. Rd	
rod. mest.	naio	haio	
daj. orod.	Ha ai a	EaAld	
. im.	al'ki	p.'ki	
rod.	nacra	kac7,	
daj.	haava, iiu	EdAl7>, t!'ki	
tož.	h'ki	ETU	
mest.	iiac%	EdCrA	
orod.	iiA Al ii	e a ai h	
Naslonjene (enklitične) oblike so v daj. aih, th, cir, v daj. množ. iiu, eu. V tož. jedn. se rabijo enklitično aia, ta, ca, v tož. množ. nu, ku; ako pa se zaime naglasa, nadomešča jih rodilnikova oblika: aieiie, tege, cege; nacz, Edcz.
p) Spolno zaime. § 101. Vsa spolna zaimena so stara a- in o-debla; po spolu se končujejo na -z, -a, -o
a) Pred k, d, o stoji trd soglasnik: tx, Ta, to.
J edn.
lm.
rod.
daj.
tož.
mest.
orod.
moški
Ti
t 7.
srednji TO
Toro
T0Al0y*
TO
TO Al h. T-fedlK
ženski
Td
TOIA
TOH
TX
TOH
TOI«
moški	srednji	ženski
Dvoj. im. tož.	Td T-fe	T"fe
rod. mest.	tok)
daj. orod.	T-fcma
Množ. im.	th t d	tu
rod.	t-fcyx
daj.	T-fems
tož.	t tu Td	tu
mest.	T-fe^a
orod.	t "ti/m h
Tako se sklanjajo: ob% hic, ona ille, m m 7. alius, kx^to quis, nhk7.T0 nemo, iH;k7.to aliquis, K7.-}KK4,o quivis, KTÉp7, quidam (prav redke so sestavljene oblike), takx, i.'dux, rah'x qualis (neââlki»r-vpîas.), c hi; 7. talis, bkcdk% (ekctika) quivis (goltniki se izpreminjajo v sičnike po § 42.: TdU,H, Tdiyfeya), CAA\l, K4,1111%, A^Ed, OEd.
Pridevna zaimena toahkx, koaiikz, if a iii: 7. quantus {»edek in vpraš.)s ceahk7, tantus, Apoyry., /\\7.nory,, sklanjajo se le v sklonih, imajočih ii v sklonilu, po zaimenski sklanji: toahivfcdtk, TOAiiu.'bya itd.; a zraven se nahajajo tudi imenske in sestavljene oblike; tako na pr. daj. množ. AtfcNOS'feAtx, pa tudi MXH0r0MrA, Aiznord/v\a in A\znoruHAia.
kxto, hhkkto, iffeh'xto imajo členico -to le v im.; tedaj rod. Koro, hhkoto, daj. K0A\0y, h-feKOAioy-, tož. (= rod.) Koro, mest. koavk, orod. u,-ha\k.
§ 102. b) Pred d, o stoji nebnik j: il, ci, k (gl. §48.).
Zaime h, ki je po § 36. 4 nastalo iz j b, ji,, j t,s (prim. gršk. (k, 7j, o), izgovarja se v jedn. im. in tož. kot i, sicer pa kot ji: h ai k = jimt itd. Imenovalniki se rabijo le v zvezi z oziralno členico -Ait: h/tif, ij'/ke. k/ki, v pomenu: qui, quae, quod; v kazalnem pomenu služi v imenovalniku namesto h, ta, k zaime ohz, ona,
ono. V jedn. tož. se je prvotni jb po predlogih ohranil in še dandanes živi; na pr. natih. iz na-n-ji, a i, h k iz vt-n-js, nsl. nanj, vanj itd.
Sklanja je jednaka kakor pri zaimenu t», td, to; razlika obstoji le v glasniškem pravilu, po kterem se za j izpremeni o v t, -t v h, namesto 'ki pa nastopi nosnik a (gl. § 48.)
Moški			srednji	ženski
im.	H		K	ta
rod.		Kro		KIA
daj.		HMOy		v Kil
tož.	H		K	
mest.		KAV k		V Kil
orod.		II,Vi k		
im. tož.	ca		II	II
rod. mest.			KIO	
daj. orod.			IlAVd	
im.	H		ta	IA
rod.				
daj.			II Al X	
tož. ,	IA		a	IA
mest.				
orod.			MAMI	
Tako se sklanjajo: aaoiI, Avora, avok (rod. avokto, aiokia; daj. mokmov, aaokh itd.), tkoh, cbom; itduik, Hduid, Hduie, (rod. iiduiero, NdiiJEiA; daj. ndiuedioy, iidineil itd.), Rduik, hhh (h k h) cuius;	oboh, tpoh; cnu,k tališ, toy>k,a> in uito^a^ =
nsl. tuj (zadnja beseda tudi po imenski in sestavljeni sklanji).
OPOMBA. Namesto kia, kh, ki^ in kio se nahajajo (red-koma samostalno) tudi kračje oblike ia, ii, i* in 10, ktere se je-dine pritikajo pridevniku v sestavljeni sklanji. Zraven t bo kia,
cbokia, tbokh, cbokh, atoki*, alokk) Čitamo tudi teoia, ckobtt, teoh, cboii, a\omti, a\ok).
§ 103. Zaime Ck, ch, CE, hie, haec, hoc, sklanja se kakor h, la, K v vseh sklonih, izvzemši imenovalnike in tožilnike, kjer se navadno podstavlja deblo sbfi (siji). Ženski tož. jedn. ctvhK (chbr) namesto cx;množ. im. m. chh, ž. ckia (chia), sr. ch; množ. tož. m. in ž. ckia, sr. ch; dvoj. im. m. Ckia (chh), žen. in sr. chh (ch). Tudi namesto Ck, ce se nahaja (čestokrat v supr.) chh (tudi ceh iz c k h), chk. V nsl. jeziku živi to zaime v stalnih zvezah; na pr. po si dobi, stnoči = ch (nam. ceh) hohith, hac nocte, do sih dob, do se dobe, do sega mal; danes = ,A,MU»-Ck, let°s = aiito-ce.
§ 104. Zaime MkTO quid, H-feHkTO aliquid, obdrži členico -to le v im.in tož.; rod. Hkco in Hkcoro; daj. HEA\oy* in iikC0A\0y*; mest. he At k in HkC0A\k; orod. miAtk. Namesto k v Hkco itd. stoji tudi e: hecoto itd.
§ 105. Zaime kzh ali navadno k-uh (po § 27.) qui, k&h-ii;kr\o in lizn-aik^e quivis, hhkkh, ihik%h>ke nullus, nemo, ii'fekxh aliquis, sklanja se po zaimenski in sestavljeni sklanji.
kxh, KAia, kok je sestavljeno iz ~kZ-\-jZ, hx-\-ja, Jco-{-je. V nekterih sklonih se sklanjata obadva dela, na pr. v množ. im. u,hh, v drugih je podstava deblo J;oj7j, na pr. rod. Koitro, v sklonih z -h- pa deblo /cS/3, na pr. KZHAlk (kuhatk) = kijimt, kxii\"7., K'aiiaui. Namesto zadnjih oblik nahajamo tudi h'0ha\k, koh\*x itd.
Jedn. im.
Moški

srednji kok
ženski
KAia
rod.
daj.
tož.
mest.
orod.
KZH
KOKAVk
kokto kokaloy*
K7«IIA\k
kok
k /k tt , ko
kokh
kokkk
ko k »a kokh
Moški
Dvoj. im. tož. Kara rod. mest. daj. orod.
srednji KOM KOKK)
KKHMd
ženski K 0 H
Množ. im.	11,1111
Iv a lil
K'ki IA
rod. daj. tož.
mest. orod,

KKiiyK KXHiVAÄ
Kara
KSHya
i;v.ii,un
K kl hA
OPOMBA. V spomeniku supr. se nahajajo tudi oblike Kora, H-feKora, Kra, KOKra (kakor v nsl.) zraven Koro itd.
§ 106. BkCk, Bkca (BkC-fc = Ekcra), Ekce se sklanja po 11, ra, k, izvzemši one sklone, ki imajo h v sklonilu; tu stoji na njegovem mestu -b po zaimenu t«. Rod. BkCEro, EkceiA, daj. Bkcea\oy*, Ekceil itd.; v jedn. orod. m. in sr. Kkcbrnk, v množ. rod. in mest. Ekcis^a, daj. EkcLua, orod. Bkc-Lmi. Tako tudi v nsl. vseh, vsem, vsemi.
§ 107. Sestavljena sklanja obstoji iz imenske in zaimenske sklanje. Sestavljene oblike nastajajo na dva načina:
a)	pridevnik in zaime H, ra, K se sklanjata drug zraven drugega; na pr. rod. ^ospa-Kro, in iz tega nastane po § 35.
A0Gpa-ar0, A0BPdr°;
b)	pridevnikovemu deblu se pritika zaime h, ra, K v do-tičnem sklonu; na pr. jedn. orod. ^,0F.px-natk, iz tega po §. 27. sn 35. AOBpiuM/itk, A<JBP'w'vl,,i> dobrim. Tako se tvorijo oni kloni, ki imajo v imenski sklanji soglasniška sklonila; tedaj jedn. orod. moški in srednji; dvoj. daj. ter orod., ter množ. daj. mest. in tudi orod.
c) Sestavljena sklanja.

Zaime h, ta, K, ki se pritika pridevniku, zastopa člen spolnik v drugih jezikih. Grškemu o ajabos, rj a-fatirj, to djaftov, in nemškemu der, die, das gute — odgovarja stsl. /k,oi;p7.-n, ^or.p<\-id, ^OBpo-K. V stsl. jeziku se loči natanko določna (sestavljena) od nedoločne (imenske) oblike. V novoslovenščini se je od imenske sklanje ohranil le moški im. in tož. jedn. (lep) ter še nekaj drugih ostankov, kakor: do dobra, za rana, zdavna, dosta = do sita; kmalu, blizu; slovenski (orod. množ.) itd.
Po sestavljeni sklanji se sklanjajo lahko vsi pridevniki razun svojilnih, primerniki ter deležniki tvorno- in trpno-sedanji, tvorno-pretekli I. in trpno-pretekli.
1. Pridevnik.
§ 108. a)	d-j-atioc, ^OGpail (= AOGpz-H), A0Gp'WH,
6 dya&(k.
Moški	srednji	ženski
Jedn. im.
rod.
daj.
tož.
mest.
orod,
Aonpsiii aobPom A0RPdia AOiipaKro	AogP'1u,a
AOGpzii aobPok
Aoep-feKMk	,a,0KP'fc"
AOGpZHAlk	A^P^1*'
Dvoj. im. tož. A0GPdli' rod. mest. daj. orod.
AOGp-fcll
AOGpO^IO
AOGpZIl/Vld
M nož. im.
AOGpilll AoePd,a 14,0GP'KnA
rod.
daj.
tož.
mest.
orod.
AOUpidlA A0KPd,il A^P1^
,A,0Gp7,H\-a A0Gp%HA\%
A0GpXII/V\ll
Tako se sklanjajo v določni obliki tudi trpno-sedanji in trpno-pretekli deležniki: iiiCOMK, -a, -o; n tetiv/,, - a, -0.
b) aogak, fzvvaioi! ,\or.akii (= ^oeak-h), aobaiih, o fevvatoz.
Moški	srednji	ženski
Jedn. im.	^ocAkii aogakk Arabci
AOBAHKrO	^OBAIAIA
,4lOEAK>KAtOy	^OBAIIH
AOGAkH	AOEAKK
im.
rod.
daj.
tož.
mest.
orod.
Dvoj.
M n o ž. im.
rod.
daj.
tož.
mest.
orod.
^OBAHKAik, -AHHAlk ^OBAIIII AOEAHHAtk	AOBABRI*, -AKKK
im. tož. rod. mest. daj. orod.
AOEACIia
OI'. A1111
,\OI'.Ah.Mr.\
¿OBAIIH
^obaioio
^OBAHIIAta
\or. Aiiii.i
AOBAHII\-fc
^0baii»<h7.
AOEAklM
AOBAiiii^-a
AOEAIIIIAUI
^OBAIIII
^OBAhMA
^OBAlAtA
srednji	ženski
Jtt*tic/ft
AOBp-feH	^OBp^Klf AOBp-BHlUllia
2. Primer ni k. § 109. A0BP+.H, pelriaiv, A0Ep+,H = dobreji, o /JeAntov. Moški
Jedn. im.
rod.	^OBp-feiiuiaKro	^osp-fenujAiA
daj.	ij|0Gp'feMiii0yKiH0y" ^OBp-fciiuiHH itd.
Tako tudi Atkflkii (MkflHW), pt*porspo<;; AlkNkH (mkAhh), atkHKK, AtkNkUilira, o paporepoc; rod. /HkNkuiaKro, AikNkuiAiA itd.; tož. m. A\kNkUikH (AAkMkUJMii), sr. AikiiKK m_mkhLkLUiK,
ž. Alkllklll/">\ia>.
Moški im. jedn. se glasi včasi f\0llP'';ilLmm, Atkrtkiimii, kakor tožilnik; im. in tož. sred. spola pa večjidel ^oup^iliiiCK, ,\\MiMii£K namesto AOBp-fcKK, AtkNKK.
3. Tvorno-sedanji deležnik.
§ 110. Hecu, ipepcov, uec knL 6 ipipcuv.
Moški	srednji	ženski
Jedn. im. NECkiii	hec^iijtek (§ 96.) iieo.iiniiu
rod.	HECiiiiiTdKro	hec^uitaia
daj.	HfCAiujToyKAioy*	iiec^uirmi
tož. necauutkh(-llli) nec&lutek . iiecaiiitai^ itd. Tako tudi m. r.iib.\w, y-e<ja/mi, sr. bhkkiiitek, y baaauitek,
Ž. KlIKSUlTIlia, YEAAAUITHia; rod. GlltifiUJTAKrO, \-EAAAIXlTd-
KTO itd.
4. Tvorno-pretekli deležnik L
§ 111. TBOpk, 7TO£)yff«C, TEOpkM (TBOpillI), O .TVOirjOas.
Moški	srednji	ženski
Jedn. im. TEOpkll	TEOpkUJEK (§ 96.) TBOpkUJHH
rod.	TBOpkUlAKTO	TEOpkUlAlA
daj.	TK0^klll0y*KAA0y	TBOplUlIH
tož. TEOpklJJkll(-HH) TEOpkUJEK	TEOpkUJAKR. itd.
Tako HECKH (hECTUh), IIECAIUEK, IIEC7.Illllkl.
Opombe.
§ 112. Že v najstarejših spomenikih se krepi pred j po § 27. a v -ki, k v h; na pr. aogPx»> A0GAkH: aogP'w"> AOGpaiiAik: a0BP'k,IIAlk ™ (P° krčenju § 35. 5) a0BP'u'uk' *aor>akii\'z: aobahh^-s; in a<>gam\-x itd.
Vse tri oblike: aogp%hy%; a(jgp'k'hyx' a0gp,k1\"x se nahajajo čestokrat v jednoistem spomeniku; v obče so najčešče oblike z -UH-, ktere pa se zopet v nekterih spomenikih (sav. le -i»!-) prav rade krčijo v -tj-.
Oblike s prvotnim -kil nahajamo le v moškem im. in tož. jedn.: hp-fcnAkn (in Kp-fenAiiii), v drugih sklonih pa le oblike z -hh- in -h-: kp*fciiahhy* in Kp-fcnAii^a; aohAhhaui in A h ai h itd.
Oblike z —iih— so mnogo češče od onih s skrčenim -h-.
§ 113. V jedn. im. in tož. stoji po § 28. namesto k in k večkrat o in t; na pr. cbatoh, Gaaroii, a&k<igoh namesto
CBATKH itd.
CkllllkHEH, \-B<\ACH, lipiillAfn, Ol"KpAUI£ll (oy-KpacnTii) namesto GTUuikHkii (rrkiiukHHH), yi:aAku (\* na A h h) itd.
m
Namesto -hh- stoji —en- tudi v drugih sklonih, kakor v jedn. mest. i{affi\wt£ha\k ca (od kahtii ca, paenitere); v množ. rod. g-kibai^uitiii^k namesto -hh\*x; v množ. daj. hec%iueiiaiz, iiai&iuteiiaiz namesto -iiiia\z.
§ 114. V jedn. rod. in daj. moškega in srednjega spola se nahajajo v spomenikih tri oblike druga zraven druge: ^oi.paKro, Aocpaaro, AOGparo^n ^OGpoyKAioy, ^,OGporoy*AAoy, fl,oupoy-aioy*. Razmerje med oblikami je pri raznih spomenikih različno. Dočim je pri nekterih (marij., asem., euch.) v rod. navadna oblika na -aaro in v daj. na -oyA\oy, imajo drugi spomeniki (cloz. in sav.) skoro le-aro in -oy/noy. Prvotne oblike na -aKro in-0y*KM0y* se nahajajo le v zogr., psalt. in deloma tudi v marij. Jako redka je oblika na -oyoyMoy.
V jedn. mest. poznajo ^oiip-tKmi». skoro vsi spomeniki, prilikovani ,4,0 g p-t-t ai k pa le supr., kjer je ta oblika navadna; sicer še nahajamo AOGp-faiaatk (^OGp-baavk) in skrčeni AOGp-baik po naših spomenikih. V euch. in v sav. imamo skoro izključno le skrčeni -■feAik.
Namesto ,i,oi'.AiiK,nk v jedn. mest. se nahaja le prilikovani AOGAHHAtk.
§ 115. V ženskem orod. jedn. se glasi prvotna sestavljena oblika: ¿t^P^1** kračjega orod. (§ 65.)	V spo-
menikih se nahaja redkoma, izvzemši supr. (okoli 20 krat). Na njeno mesto je zgodaj stopila oblika AOEpOKR, t. j. imenska in sestavljena sklanja sta se izjednačili.
OPOMBA. Redkoma imajo zaimena sestavljene oblike; napr. t h h zraven th; trma zraven tu; taktuia zraven tak-hi; k a mr/. se sklanja v pomenu unus po zaimenski, k,yunvim, uni-cus, po sestavljeni sklanji.

Sket, Starojlov. čitanka.
8
B. Sprega.
L O tvorbi glagolskih oblik.
§ 116. Pri glagolskih oblikah razločujemo sedanjikovo in nedoločnikovo deblo. V obliki hece-aix, ^burne-ie je hece-, ^biirhe- sedanjikovo, v nec-th, ¿bitrnk-th je iiec-, aehrnä"
nedoločnikovo deblo. Sedanjikovo deblo se tvori z nastavkom e (o), ki se navadno pritika na nedoločnikovo deblo in se osnovni samoglasnik (thematischer Vocal) imenuje. Sedanjikovo deblo brez nastavka e imajo le še glagoli k cm k (sem), ^dAth, cliAik, laAAk (jem, jesti).
Na podlagi nedoločnikovega debla se deli slovanski glagol v šest vrst.
I. korenska vrsta brez vrstne spone: nec-th, gm-th;
II. nedol. deblo z vrstno spono H*: AKHrH*-TH; ffl. „	„ „	„	"t: oy-M-t-TH; rpairh-TH;
Nedoločnikovo deblo je ali glagolski koren sam, na pr. v I. vrsti, ali pa se izvaja z vrstnimi sponami iz korena ali iz imenskega in glagolskega debla. Glagole iz korena izvedene imenujemo prvotne, izimenske in izglagolske pa drugotne glagole.
Vse glagolske oblike se tvorijo a) iz sedanjikovega, in b) iz nedoločnikovega debla. Na deblo se pritikajo priponke, ki izražajo osebe, značijo naklon, ali zaznamujejo čas in deležja.
Iz sedanjikovega debla imamo 1. sedanjik, 2. velevnik, 3. ne-dovršilnik (imperfekt), 4. deležnik tvorno-sedanji, f>. deležnik trpno-sedanji.
H
n
ii: ybaah-TH; a: A-feAd-Tii; Gkpd-Tii; OBA: KOyilOBd-TH.
Iz nedoločnikovega debla se tvorijo 1. dovršilnik (aorist), 2. deležnik tvorno-pretekli L, 3. deležnik tvorn o-pretekli II., 4. deležnik trpno-pretekli, 5. nedoločnik, 6. namenilnik.
Prve imenujemo sedanjikove, druge pa nedoločnikove oblike.
a) Oblike is sedanjikovega debla.
1. Sedanjik.
§ 117. Sedanjik se tvori iz sed. debla in polnih osebnih končnic. Sed. deblo se glasi v 1. jedn. in 3. množ. osebi na o: neco-, v drugih na t: hece; prim. lifo), Xiyoi)(rt (iz Ae^om), in leje-Te, lat. lego, legunt, in legi-tis.
Osebne končnice so polne in tope, t. j. prvotne in drugotne. Polne imamo v sedanjiku, tope v velevniku in dovršilniku Razlika med polnimi in topimi osebnimi končnicami se nahaja le v jednini in v 3. množ. osebi.
Jedn. 1. -Alk	-»?, Dvoj. -B-fc Množ. -A\%
2.	-cii (-ujh), -s,	-ta	-te
3.	- t 'a	-t,	-te	-nt.
Jedn. 1. kc-Aik: nec* Dvoj. nece-e-fe Množ. nece-aua
2.	k-ch: nece-lilll	nece-ta	nece-te
3.	kc-tra: nece-t»	nece-te	hec^t7,
OPOMBA. Polna končnica 1. jedn. osebe -Aik se je ohranila pri glagolih KCAik, AMik, B-fcAtk, iaA»k. Pri drugih glagolih se je m s predstoječim o stopil v nosnik iiecm iz neso-m, neso-mb. — Končnica 2. jedn. osebe je pri navedenih štirih glagolih -ch, pri ostalih -uni (iz hi po § 40., to pa iz si, ker prehaja s med samoglasnikoma v h). — Končnica 3. jedn. osebe je -t'a namesto prvotnega -Tk (-ti). Pred zaimenom h (eum) se krepi včasi ra v u, ali pa pretvori v o; na pr. npocAAEHTiij-H; H3-baehto-h (gl. § 26. in 27.). Končnica -t-a tudi večkrat odpade,
zlasti v supr.; na pr. r^^e namesto g^et-a (gl. § 22. b.).
8*
V dvojini je končnica -K-b za 1. in -Ta za 2. osebo v vseh naših spomenikih; v 3. osebi imamo zraven prvotnega -te tudi -Ta (iz 2. osebe) in nekekrati celo -T'l; (po vplivu dvoj. im. žensk, in sred. spola: raab-fe, a'Iit'1;, kakor v nsl.). Med panonskimi spomeniki imajo le -te marij., cloz., psalt., zogr. in asem. (v zadnjih dveh so redke izjeme na-Ta); -te in -ta rabita euch. in sav.; izključno -Ta pa ima supr. (jako redko -te in nekekrati -t'h).
Končnica 1. množ. osebe-Ata se krepi včasi v-Atu: HAta-mu, pred zaimenom n (eum) pa se tudi pretvarja v -A\o: oyBH-ciAto-ii. — V 2. množ. osebi je -te, v 3. -ntt (namesto prvotnega -ntb), ki se s predstoječim o veže v	iiec^t1/. = neso-ntt.
Redkoma odpade končni -tk: im-imia» namesto naniih^ta; c* namesto c;ktx, kakor v nsl.
§ 118. Stsl. velevnik, ki odgovarja optativu sorodnih jezikov, tvori se iz sed. debla, naklonila i in osebnih končnic v topi obliki; na pr. neso-i-te = hfc-fetf, nsl. nesite, prim. <pspo t-T£. V 2. in 3. jedn. osebi odpade po § 59. topa končnica s, t, in končni ■h se izpremeni v h. V dvojini in množini stoji 2. oseba tudi za 3.
Jedn. 1. —	Dvoj. iiect-E-fe Množ. necfe-Aifc
§ 119. Nedovršilnik (imperfekt) se tvori iz sedanjikovega (z nastavkom -t ojačenega), pri nekterih glagolih (vrsta III., V., VI.) iz nedoločnikovega debla, kteremu se pritika časovno zna-nilo	(-ayx) z osebno končnico v topi obliki, -lakaje naj-
brž nedovršilnikova oblika pomožnega glagola KCAVk: ("fe^fc) = jeh-6, iz esi, esom (s prehaja med samoglasnikoma v h). Tope končnice v jednini m, s, t odpadejo; .tako tudi v 3. osebi
2. Velevnik.
2.	iieci1
3.	hech
HECfc-ta	HECfc-te
(ll£Cfe-Ta)	(NECfc-TE)
3. Nedovršilnik.

množ. t od -nt, n pa se zveze z o v nosnik Na pr. 1. NEcfc-ia\-x (HEcfc-fe^a), navadno brez j: HEC-fca^a, 'z nese-jahom; 2. neeLuiie iz nese-jahes (h pred e v ui, končni s pa odpade); rie*iaa\-7>, movkdd^"/. od pek-, mog-, ker se goltniki pred ■fc po § 40. izpremenijo v nebnike, in pri tem prestopi i; v a. Iz nedol. debla rop"fe-, A^a- (rop-fcTH, a^mth) se-glasi nedo-vršilnik rop-fc-a^z, A"kAd-dYa-
Jednina.	Dvojina.	Množina.
1.	NECfca\"%	NEC-fea^-OB-b	NEC-fea^OdAK
2.	IlECtaillE	HECfe-aUJETa, -aCTa HECfc-aillETE, -aCTE
8. HEcbaillE	HECfe-aUlETE, -aCTE Htcfed\-^
Skupina --fed in -dd se lahko skrči v "fc in d: HEC-fc^a, rop-h\-z; nEH.a^a, A^^V*- Zogr., marij. in asem. imajo večji-del neskrčene, cloz., psalt., euch. in supr. rabijo obojne, sav. pa samo skrčene oblike.
V 2. in 3. dvoj. in 2. množ. osebi imamo oblike na -auiETa, -duiETE in na -acTa, -dCTE; zadnje so brez veznega samoglasnika, kakor v dovršilniku (aoristu). Daljša oblika na -dUJETd, -duiETE je navadna le v zogr. in marij.; v asem., supr. in cloz. je jako redka, psalt., euch. in sav. pa je ne poznajo.
4.	Tvorno-sedanji deležnik.
§ 120. Priponka tvorno-sedanjega deležnika je -nt, ki se pritika na deblo z nastavkom o: heco-, pri glagolih III. 2 in IV. vrste na deblo TpxriH-, ^-BdrtH-. Iz neso-nt, Ujo-nt, hvali-nt postane po odpadlem t jedninski imenovalnik iierki, po mehkih soglasnikih BHIA, in ^¿AA, r°d- nec&llITd, BIIKKUITa, YB<SAAU,Ta fe^j
§ 95. in 96.).
5.	Trpno-sedanji deležnik.
§ 121. Priponka trpno-sedanjega deležnika je ki se pritika na deblo heco-, pri glagolih III. 2 in IV. vrste na deblo
tpanii-, ykjah-. Na pr.: heco-ava, heco-au, heco-a\o; mik-at»; Tp%nn-AtK, ^baah-aua; prim. /ej-o-^evoc, lat. alumnus.
b) Oblike is nedoloSnikovega debla. 1. Dovršilnik. § 122. Dovršilnik (aorist) je dvojen, a) prosti, in sestavljeni.
a) Prosti dovršilnik. Oblike prostega dovršilnika se tvorijo iz debla z nastavkom e (o): hece- (heco-) in iz topih osebnih končnic. Deblo heco-stoji pred m, v, n, t. j. v 1. osebi vseh števil in v 3. osebi množ.; prim. grški krepki dovršilnik: i-htno-v iz e-hno-p, efono-fiev, iforzo-v iz ikrno-vr. Isto razmerje med nastavkoma e in o je bilo prvotno tudi v sedanjiku; a v razloček dovršilnikove in sedanji-kove oblike se je v 1. dvoj. in množ. osebi sedanjikovi utrdila oblika: hece-bHj, hece-ava, Prosti dovršilnik imajo le glagoli I.
in II. vrste, kterih koren se končuje na soglasnik.
i
Jednina.	Dvojina.	Množina.
1.	iieca (iz neso-m) hec^-b+i,	heco-aiia
2.	meče („ nese-s)	hece-ta	hece-te
3.	hece (» nese-t)	hece-te	hecx (iz neso-nt).
¡3) Sestavljeni dovršilnik. § 123. Sestavljeni dovršilnik se tvori iz korena ali nedoloč-nikovega debla in iz časovnega znanila s topimi osebnimi končnicami. Časovno znanilo, ki je sorodno pomožnemu glagolu kca\k, glasi se z osebnimi končnicami v starejši in mlajši obliki tako-le:
Jedn. 1. -cz,	Dvoj. -cOB-fc, -^ob^ Množ. -co-yoata
2.	-SS, —	-cta	-cte
3.	-St, — -cte	-ca, -hja (§ 40.) V stsl. jeziku	se prvotni s rad izpreminja v h, zlasti med
samoglasnikoma. Tako se tudi časovno znanilo -c - v dovršilniku
med samoglasnikoma rado pretvarja v -y-, pred soglasniki pa ostaja neizpremenjeno.
Sestavljeni dovršilnik je tedaj dvojen: I. dovršilnik s priponko -CA, II. dovršilnik s priponko -\*x.
1.	Sest. dov. s priponko -ca tvorijo glagoli s korenom, na soglasnik se končujočim. Končni soglasnik se priliči naslednjemu -ca in odpade (§ 58. a); ob jednem se podaljša korenski samoglasnik, in sicer e v -fc, o v a, k v h (§ 33. 2); na pr. h-hcx iz nes-si (nes-som); Gacx iz bod-st; »ihca iz čit-si. Soglasnik »i, n se veže s korenskim samoglasnikom v nosnik: ha ca iz ptn-si. Prim. ¿ttuoa, rjfj-eda.
Jedn. 1. h-fcca	Dvoj. h-bcOK-fe Množ. h-fccoarA
2.	flA (nATi)	h-tCTd	h-tiCTi
3.	flA (ilATSt)	H*tiCTi	h+.CA •
Jedn. 2. in 3. oseba se nahaja le pri korenih na w, m; na ha, ia se rada pritika sedanjikova končnica -t*a. Tako tudi catz v pomenu tprjaiv, inquit (v cloz., psalt. in supr.).
II. Sest. dov. s priponko imajo glagoli, kterih nedo-ločnikovo deblo se končuje na samoglasnik (tudi pa); na pr. gh^k, no/Kp^a ali nožKp-fe^A, .a/haa^iA od gh-th, noacpa-TH, ^■fcaa-TH.
Jedn. 1. GHya	Dvoj. GH^OK-fc Množ. GHyoMrA
2.	GH (GHT!&)	GIICTa	GHCTi
3.	GH (GHTx)	GIICTi	GHUIA
V 2. in 3. jedn. osebi se nahaja zraven bh, no/Kpa, noJKpHi tudi ghtz, nojkpktk, noxp"tta s sedanjikovo končnico -tk.
Cestokrat se menjavajo v naših spomenikih oblike na -ca in na pr. nack inna^a; shca inmhuia odikC-TH; e-feca in g'bul a (iz ved-sg) od B£C-tii; npHiACA in npHiAUiA od npH-iatii. Vedno pa p"fcy!A, a ne p-fecx, (iz rek-st) od ptuiTH, in tako sploh pri korenih na goltnike.
Sest. dov. na tvorijo tudi glagoli I. in II. vrste, kterih koren se končuje na soglasnik, izvzemši one na m, n. Časovno znanilo -yv. se pritika korenu z veznim samoglasnikom o. Jed-ninska 2. in 3. oseba se nadomešča s prostim dovršilnikom.
Jedn. 1. NEC0\*a Dvoj. NEC0y0E"fc Množ. NEC0y0Ata
2.	(nece)	necocta	hecocte
3.	(hece)	hecocte	hecouia
Na mesto starejših dovršilnikovih oblik: Kifi,'/., nI.c/. ali E-fcya je stopil dovršilnik EE,a,oya, kteri je naposled prve oblike popolnoma izpodrinil. V panonskih spomenikih je razmerje različno. Dočim marij. in psalt, ne poznata oblike EEAoya, je v supr. skoro ta jedina v rabi; ostali spomeniki imajo vse dovršilni-kove oblike drugo zraven druge; vendar so oblike be^o^s v sav., B^feca v asem. najbolj priljubljene.
2.	Tvorno-pretekli deležnik I.
§ 124. Tvorno-pret. del. I. se tvori iz nedoločnikovega debla s priponko -ac po soglasnikih, s priponko -Bac po samoglasnikih; na pr. nsca iz nes-^s; EHEa iz bi-vis. Pri glagolih IV. vrste se pritika -ac in -Bac; na pr. yEdAh iz hvali-is, h valj is, in yBAAHBa iz hvali-vis (§ 97.).
3.	Tvorno-pretekli deležnik II.
§ 125. Tvorno-pret. del. II. se tvori s priponko -Aa,	-aa,
-ao, ki se priklepa nedoločnikovemu deblu; na pr. hec-Aa,	hec-
aa, hec-ao. Ta deležnik izraža s pomožnim glagolom kcavk	pretekli čas.
4. Trpno-pretekli deležnik.
§ 126. Priponka trpno-pret. deležnika je -Na ali -Ta, ki se pritika nedoločnikovemu deblu, a) Pri deblih na samoglasnik a in *b se priklepa-Ha brez veznika: a^a-na, Tpan-fe-Na. Pri

deblih na soglasnik ali na 11 in u se pritika -nx z veznim samoglasnikom e; na pr. nec-e-nk; giiknk (eh-th); kpxkeh7, (Kpu-th); ^ediikha (yb<iah-th).
b) Priponka -t1/, se pritika deblom, ki se končujejo na h, p, ali na h, -k; na pr. iiatk iz pbn-ti; ght%, n-fers; TpfcT7. zraven ca-TSp-e-Ha.
OPOMBA. Iz trpno-pret. deležnika se tvori s priponko -kk, -hk glagolnik: A^AdHkK, Tpan-tinhk, pacnATKK.
5. in 6. Nedoločnik in namenilnik.
§ 127. Nedoločnikova priponka je -th, namenilnikova -tv., ki se pritikata neposrednje na koren, ali pa z vrstnimi sponami (gl. § 116.) na koren ali na imensko in glagolsko deblo; na pr. HEC-TH, N£C-TX; pEUlTIl (§ 46.), pEUJTk (§ 48.); A8"™*"™'
II. Sprega po glagolskih. vrstah.
I. Korenska vrsta.
§ 128. Nedoločnikovo deblo je v I. vrsti jednako glagol-skemu korenu. Po končnem korenskem glasniku se deli I. vrsta v sedem razredov. Koren se končuje na soglasnik: 1. c, 3; 2. a» t; 3. g, n, k; 4. k, r, 5. m, h; 6. p, a; in 7. na samoglasnik a, 1;, n, u, oy.
1. Sičniški razred.
a) Sed. deblo nece-, heco-.
Sedanjik.
Jedn. 1. necx Dvoj. necek-fc Množ. neceava
2.	HECEUIH	HECETd	HECETE
3.	hecet%	hecete	necjut»
Velevnik.
Jedn. 1. — Dvoj. hecte-fe Množ. iiecIiav/.
2.	NfCH HECilTd	HiCfeTE
3.	HECH HECfcTd	HECtiTE
Nedovršilnik. Jedn. 1. HEcbd^a Dvoj. HEC-fed^OB-fc Množ. HEcfed^OAta
2.	IJECfcdlllE	HECiidlllETA	NECbdUlETE
3.	HECf.AUIE	HECtidlUETE	HEC-fcd\"&
OPOMBA. Zraven HEcfcduiETd in HEC-bdiiiETE imamo tudi oblike HEC-fcdCTd in HEC-fcdCTE (glej § 119.).
Deležnik tvorno-sedanji hecki, rod. nec&uJTd; trpno-sed. heco-/hk, -mi, -a\0. b) Nedol. deblo hec-.
Prosti dovršilnik. Jedn. 1. lisca	Dvoj. HEcos-fc Množ. hecoai»
2.	HECE	HECETd	HECETE
3.	NECE	HECETE	HECA
v
Sestav, d o v. I. Jedn. 1. u'hc/.	Dvoj. «'bcOB-b Množ. ij-fccoAta
2.	—	H-tlCTd	H+.CTE
<r>r'i.
3.	--N-fcCTE	N-tlCA
Sestav, dov. II.
Jedn. 1. NECOjfK Dvoj. HECO^OB-fc	Množ. hec0y0ata
2.	(HECE) IlECOCTd	HECOCTE
3.	(MEČE) HECOCTE	HECOU1A
Deležnik tvorno-pret. I. heck, rod. NECzuid; II. hecax, -d, -o; trpno-pret. neceh-a, -d, -o. Nedol. hecth; nam. hectk.
Taki koreni so v glagolih ndcx, ndCTii; TpACA, TpACTH; be3x, becth (po § 57. namesto b£3-th) veho; rp'hi3^, rpuCTH itd. Zlogotvorni pa, a a se jači v nedol. v p-fc, a*fc: OTiEp-tCTH
iz 0txepx3-th aperio; ata-bcTii iz aia»3-th. Del. trpno-pret. or%Bp%3Eii% in OTiKpacTa.
2.	Zobniški razred.
§ 129. Na pr.	becth iz ved-ti (po § 57.. op.); go,4,x,
gocth; rpAA^. rpACTii; aiet&, aaecth verro; imetji», iiaecth; hbktai, u,biictii (po § 33. 4.); hktx, hhcth ; ca^a., v nedol. c+.cth (deblo ch^-).
Sprega je navadna po vzgledu nec&, hecth.
a)	Sed. bea^, be^eiuii itd.; vel. be,4,ii; nedov. be^av»; del. sed. be^tu, rod. be^iuta; be^oaik.
b)	Prosti dov. be,a,'a; sest. dov. I. b-fccx (iz ved-sx, § 123.); sest. dov. II. b£^oy»; del. pret. I. Mftk, rod. be^-aiiia; II. bea-a, iiaea'a (iz kea~ara, maet-aa po § 58. e); trpno-pret. be^ehk.
OPOMBA. Nedol. deblo rpA,4,- tvori samo nedol. rpACTH; druge oblike so od debla h^- in HJk^-. Glagol ha*, n,4,eiHii, glasi se v nedol. htii od korena i; prosti dov. 11,4,%, sest. dov. II. HAO\'rA. Del. tvorno-pret. I. uik^%, rod. uik^'Auid; II. uikA%, uikAd, uikAO (iz šbd-lt). — Koren 0,4,-, vehi, tvori sed. 0,4,*, vel. 0,4,11, nedov. o^^a^a; dov. 0,4,» in 0,4,o\"x; del. tvorno-pret. I. np"fe-0BX in o^dBa od 0- in 0^4-; nedol. 0ydTH.
3.	Ustniški razred.
§ 130. Na pr. rp£g&, rpETH (po § 58. b) fodio; aakgk, 4,A7,bcth (v poznejših spomenikih se vriva c); 3ai;&, 3agcth; tem*, teth; žkhb&, /khth; IInA"flth; ujiib*, uiiitli; spanci, Hp-bni iz Hpan-Tii (p"A se je ojačil v p+,).
Sprega je navadna: a) rp£G&; rpfr.11: rpEG-fcd^»; rp£G'ki, rod. rpEG^uiTd; rpEGOAiz; — b) rper.'/., rp-fccrA (iz greb-sx) in rpEG0\*x; rpEG%, rod. rpEGZuud; rpEGAK (pred -ak odpade b: tedaj >KiiA%, na-bak, whax); rpEGEir/..
4.	Goltniški razred.
§ 131. Na pr. iieka, iieiiitii po § 46., nsl. pečem, peči; pEKX, pEuiTii; teka, TEUiTH; aak&, aaluth flecto (prim. nsl. slok); ctKx, c-hliJTH; JKEr^, vk£ 11 ir m uro; a\oi\&, a\ouith; CAr*, caimtii; eakka, ea-feiuth (px, a» se krepita t nedol. v p-fc, a-fc), tudi npHEA-faK^, npHEAt.UITli; TAXKX, TA-feuiTH; Bp%rX, Bp t-UITH, nsl. vržem, vreči; Ep%y&, Bp-feuiTii trituro (prim. nsl. vršaj); aata, AEuiTii (s prostim t).
Pri spregi je pomniti, da se goltniki pred e in pred -i; (=e) v nedov. pretvarjajo v nebnike (po § 40.), pred h in -I; (= oi) v vel. pa v sičnike (po § 42.). Za nebniki se -I;d izpreminjav iad (dd); fiEidd^a, At0JKddya, Bpauiddy«, iz pekeahi itd. Pri korenih i7ek, pek, tek, jket se slabi v vel. e v k: nkivi. V sest. dov. stoji -yx nam. -cx pri korenih na goltnike; tedaj p1;yy., T*feys,
EA-fcyx, cfcya, AAya; >Kdy».
a)	Sed. jedn. 1. iieka, 2. rieheuiii, 3. nemeta; dvoj. 1. ns-hee-b itd., množ. 3. iiek&tk.
Vel. jedn. 2. 3. nkiyi; dvoj. 1. nki^K-fe itd.
Nedov. 1. nEiddya, 2. 3. iiEMddiuE itd.
Del. sed. n£K-ki, rod. nek&uitd; iiekoai%.
b)	Prosti dov. jedn. 1. nEKa, 2. 3. n£i£; dvoj. riekok-fe, ns-HETd, iiehete; množ. iiskoa»x, hemete, nEK».
Sest. dov. 1. p-feyx, dvoj. p^-OB-fe, p-bcTd, -e; množ. pikoma, p*fcCTE, p-fellla.
Sest. dov. D. jedn. nEK0ya, (iieiie); dvoj. riEKO\-OE,fe itd.
Del. pret. I. iiek7>, rod. nEKAiiid; II. iiekak; rifsEHA.
Nedol. nEiuTH; nam. nEiiiTk.
5.	Nosniški razred.
§ 132. Na pr. >kkat&, ¿katii (iz JKkAi-Tii §3<">.),nsl.o-žmem, o-žeti; iidta. iath, nsl. jamem, jeti; b%3-km&, r%3Ath ; KAkN&, kaath; nkiix, nath; t k na. tath scindo (prim. nsl. tnalo);
A*™ Aare (nsl. nadut, aufgeblasen); žkatii se glasi v sed. /KkNffii, nsl. žanjem, žeti.
Deblo HiH- iz jun, tm (po § 36, 4) se glasi v sestavi kAt : bz3-kAt&, brAH-kAl&, CXH-kAI/K, OG-kA\/&, h3-kAt%, pa tudi hm: nohatx, npHHAi^; v nedol. b23ath, upu atii itd. Korenski k odpade včasi, ali se pa v t izpremeni; na pr. vel. b%3ahi in bz3emh. Del. tvorno-pret. I. b&3kAi%, b%3Eaua in iipHHAVA.
Sprega je navadna: a) nkHAi, iikiuuiii; nkHH, nkH-fcB-fe; nkN-fcd^K.; nkHu, rod. rikH&uiTd; nkiiOAtz.
b) Sest. dov. L nAca in nA^fc, ha (nATX gl. § 123.); hacob^ in na^ob^, nacta, -e; nacoaia in na^oaia, iiacte, iiaca in nAUJA. Del. pret. I. nhnx, rod. nkiiziua; II. naa%; trpno-pret. nat'a. Nedol. iiath, nam. iiatk.
6. Jezikovski razred.
§ 133. Na pr. Bkp<t;, Ep-hth zraven Bp%Tii (p?, in a'a se krepita v nedol. čestokrat v p-I;, a'L) claudo;	acp-feTH
(Hikp-tth) in /KpZTH sacrifico; AlkpAi, A\p'bth (Atkp-bth) in AtpKTii; iikp/V>. np-bth fulcio; CTkp^, ctp-bth sterno, extendo;
TkpAi, Tp-feTII.
AiA"t>th se glasi v sed. aieakr., aieakiuh; nedov. AtEAiaayz; AO-ba-bth, v sed. AO-KbAKK, 3. os. A0"KliAKTa (AOEkAETz)
sufficit.
Zraven pisave Bkpx, AtkpK, >Kkp^ se nahaja tudi Epx, Alp», "/Kpx itd., kakor zraven a; p'h t n čestokrat mlajši %kp-bth.
Sprega je navadna: a) /Kkp» (žKpx), JKkpEiuii; >KkpH (jKpn); /Kkp-fea^a (jKp-fca^a.); Hikpu (iKp-ki), rod. jKkp^uiTa; }KkpOA\a
(žKpOA\x).
b) Sest. dov. od nedol. debla ttp-fc- in >Kp'a- (jKp-fe-tm, •Aipa-th): 1. JKp-t^z, 2. 3. JKp-fc (/Kp-litz, § 123.); dvoj. ttp-fc-\-ob1;, iKp-bcTd, -te; množ. JKp-fc^o^®» JKp-bcTE, JKp^uiA; ali Hipx\-z, >Kpa; JKpa^08^» JKpacTd itd. Del. pret. L HCkpa (tudi
e nam. k: oy*A«pa), rod. 2Kkp%Hia; II. >KpxAa; trpno-pret.}KkpEHra (jKpfHz) in jKpara.
Prosti dov. se je ohranil v 3. osebi jedn.: OTkpE, CXTkp£.
7. Samoglasniški razred.
§ 134. Na pr.	3hath; rp-bus», rp-bth; A"!11*: A"fc™
in a"fe'3th po V. 4; 3p*bi%, 3p"bth maturesco; cfeiai, cfeni in cfcMTii po V. 4; n-lith, v sed. noi*; ghi* in liki* (§ 27.), ghth; B%riHi* in R%nkMv, ivankth; i;p'Kiw.. Kpuni; avuik, mtuth; koy*iiR (in kobx), ko^tii; iiAoyiK (in naoR&), nAoy*Tii; pK>i* (in p£EX, iz rjov^), pioTH; ho^-hr, ho^-th intelligo; 0G-0ywi,
OG-Oy*-TH.
Sprega je navadna: a) Sed. ghkr, ghkuih itd. Nedov. i'.iii<iay/. (iz bijeaht § 48. 2), i;nuianiE itd. Del. sed. gii A, rod. gihkiuta; i.iikava. — b) Dov. ghyx, gii (ghtk, § 123.). Del. preti. ghbx, rod. giibkuia; II. gha%; trpno-pret. gii km 7» in giitk.
Velevnik ima v dvojini in množini dvojno obliko:
Jednina. Dvojina.	Množina.
1.	--GHiaB-fe, GHIIB-fa	GIIHAIK, GlIHAVA
2.	G H M	GIlEITd, GHHTA	GHIdTE, GlIHTE
3.	GiiH	GllklTA, GMIITA	biii.ITf, GHHTE
Vel. g h h, ki se piše v naših spomenikih vedno giiii, je iz starejšega ghh = biji. V dvoj. in množ. so bhhb-fc, ghhava prvotne oblike iz bijeve, bijemi; r.nni:,l;, giihava (v spom. pisano ghhb"ti, r.niiiH/. ) so skrčene po vplivu jedninske oblike ghh.
OPOMBA. V sedanjiku se prilikuje a k v aa (§ 35. 2); na pr. 3haatz iz 3haktk; 3haate iz 3hakte. Namesto A^K1"56' c-Iiktk, oycnHiKTra imamo tudi	c-fcdta, oycniiAT'a
(razvitek "I;k-, -fe-fe-, "tia-, -ha, kakor v mestniku sestavljene sklanje § 114.).
Nedovr. Ginaay%, noiaa\-x, Kpkiiiiayy., Hoyiadyx, krči se v noia^K, Kpuia^K, H0^*ia\*7.; le skrčene oblike imamo pri

3h4-th, cfc-th: 3hdd\-x, cfcd\-z (kakor od nedol. debla 3na-, c-fc-). Dov. je 3Hd\-x, cfe\-x, Kp-hi^a,
V oblikah z -kj- se krepi h. v h: i.kia^ in bhhk; k7.iikui<»\"a in b%rihiady%; bkknk in ghkijk.
Del. trpno-pret. se tvori na -nra in -rs; na pr. 3hd-ha; u h k n *a in ghtr; ouoy k£ii'a (z veznim sogl. k); CAKpAKEir/. (tj se je razvezal v xb) in cakptut*; oyatabfnx; oa^n»; kmts, aht-a, n+.'i x (priponka -tx je navadna pri deblih na 11 in ii).
Koren A"k tvori oblike od nedol. debla A"k- in sedanjiko-vega A^*-:	A^kiuh itd.; razun tega se nahajajo oblike od
podvojenega debla a^A*- ('z dedje-) po V. 2: ^ejka*, Af^'AflllH itd. Namesto Astopi v npdnlnčnikovih oblikah ±idi deblo ,\'hkir po V- 4, kakor cfcia- namesto C'b~.
Koren cta (ctatm) tvori sedanjikove oblike od debla CTdiii- po II. vrsti: ct<inx, CTantiun itd.
Koren i:"i; (otke^tk responsum, prim. nsl. svet) ima v dov. otxe-fe, respondit, in ot%e*faiiia ; sicer se rabi otkb-feuitdth po V. vrsti.
II. vrsta s spono ia.
§ 135. Glagoli II. ali na;-vrste so prvotni in drugotni (izi-menski); na pr.
a)	G'bniAi, G-bniATH;	AaX"H;RTH' raCH^> raCNXTn; no<\\aii&, noman&th memini (kor. mtn); eukna;, bukn&tii disco (kor. tk § 36. 5); kahkn&, kahkn^th.
b)	oyrAXYN^Tii: rrtoy\-%; o^pamu^, o\*p?im-nxtii: ypo/v\z.
Sprega je pravilna: a) Sed. deblo ^BHrNt-, Ažurno-.
Sed. ^Kiini/iv. /^¡urnemu, aehtnetk itd.
Vel. abhtnh, AB,irH"'1E'^ ^d.
Nedov. AEurN-ba^fc, ABHrH,fedlJLIi itd.
Del. sed. akutnu, rod. ARHr,N;iiUJ,rii; AB,,rN0A4X-
b) Nedol. deblo AKHr~ (brez vrstne spone kakor po 1.4) in
AKUTNA-.
Prosti dov. AGHra, abhke; ABHroK-fc itd., kakor nčKa I. 4. Sest. dov. II. akm^oV®' (AEH}Ki)> AEHrOYOB'^
Sestav, dovršilnik.
Jedn. 1. aEHrN;i\YK Dvoj. ABHrHA^ocb	Množ. aku^h^V0'"^
2. ABHrnK ABHrNZiCTd	¿KHrH&cre
2. akiinik AKliril;*CT£	aklirn;fill,a
Del. pret. I. ABI<r%' AEHrxm<1? in	roc'-
AKnrns.K7.uia.
Del. pret II.	in a^htn^ak.
Del. trpno-pret. AKI,''K£"'A in ABHrNOf!£Na-
Nedol. abhth&th (ne akhujth); nam. akhrh^t-a.
OPOMBA. Pri glagolih, kterih koren se končuje na samoglasnik (/hh-hx-th), je možna le oblika dovršilnikova na	; na pr. aahn^z, auihs itd. Tako tudi le: aihhab7., mhh&ak.
Pri korenih, na soglasnik se končujočih, so nedoločnikove oblike s priponko -nx- v najstarejših spomenikih sploh jako redke, naj-češče v supr.
III. vrsta s spono -b. 1. razred.
§ 136. V 1. razred III. ali -fe-vrste spadajo glagoli, kteri vrstno spono 'h v sedanjikovem deblu ohranijo: oywfeix, oy*affeth. Glagoli 1. razreda so večjidel izimenski; na pr. uo-raT-fcKK, BoraT-feTii; baaa^i*, kaaa^tii dominor; >K£A'I;iav, a»£-a-feth; žkhb-feiik, jkhb-feth. Za nebniki stoji a nam. "fc (§ 48., 2): KO^iaiiR, GO^iarn stulte ago (go^-h stultus); Berzuiai», BiTzuiarH antiquor (bett.^z antiquus); b%3/hk%aik, h % .3 aa i. h> a t h (a\ au;k); ogov"go>kahs\, 0g0y*g0jkath5 uai-felir, hafflth (od glagola i1a\s», (atil).
Sprega je pravilna; le nedovršilnik se tvori od nedol. debla.
a)	Sed. deblo o^Ai-fe«-, umejo-.
Sed. oy*/M"fei*, oy"A\'tiKiiJH, oy*Ai"feKTX itd.
Vel. 2. 3. o^Mffcii; v dvoj. in množ. o^Ai^HB-fe, oy-Affctf/Ma.
Del. sed. o^-AA-fciA, rod. o^Ai^KiiiuTd; oy*AffeKAtz..
b)	Nedol. deblo o^Ai-fe-.
Nedov. o^Ai-fea^a, ordH.diiiE itd.
Sest. dov. o^Ai-fe^a, oyA\-t; o^Ai-fe^OK-fc itd., kakor bh\*z (§ 123. in 134.)
Del. pret. I. oy*AfbBfc, rod. oy-AvbEauu; II. oy\wfeAX ; trpno-pret. o^ui.H'/.,
Nedol. o^AiiiTH; nam. o^-Ai-feTa.
OPOMBA. Namesto -i.K- imamo v marij. tudi --bd-; na pr. pd.3oy-A\'bdi,a, pd3oydi+.dT£ namesto pd30y\ifbKTa, pd3oy-AffcKTE (glej § 134. op.).
Zraven pravilnih sedanjikovih in nedoločnikovih oblik od HAA-bkk, HAvtiTH nahajamo sedanjik: HMd-Atk, -lun, -ts; iiAU-e-fe, -Td, -TE; HA\d-A\a, -TE, HAV^Ta, in tudi: HAldAAtk, IIAtddIJLIll itd. (iz imaje-nib). Del. tvorno-sed. ii.nt.i,?», rod. HAffctftiiiTd, in ha\ ki, rod. HM&uuTd.
2. razred.
§ 137. V 2. razred III. vrste spadajo glagoli, ki imajo v sedanjikovem deblu h nam. -b. Deblo Tparm- služi za vse sedanjikove oblike; le v 1. jedn. osebi sedanjikovi je deblo ta-dio-, kjer se i v j izpremeni in predstoječe soglasnike umehčuje. Iz prvotnega tripi^ nastane trapj^, in iz tega TpKriAKfi; vidia — vidjžj, — EiOK^žfv. p, a, n se mehča v p, a, fi; t, ^ v wt, n, b, e, m v riA, ba, ea, aia ; 3, c v >K, ui (§ 49. si.). Nedovršilnik se tvori iz nedol. debla.
a) Sed. deblo TpfcHH-, in tnpljo- (iz trtpio-).
Sket, Staroslov. čitanka.	9
Sed. Jedn. 1. Tpanai^ Dvoj. TpaniiR-fe Množ. TpxnH,u%
2.	TjV/.miUlll	VpZflHTd	TpXfiIIT£
3.	TpznHTa	Tpainm	TpxriATa
Vel. Jedn. 1. — Dvoj. TpamiK-fe Množ. TpxniiA\a
2. TpZflH	TpantiTd	TpzniiTf
. 3. Tp7,mi	TpanHTd	Tpan»T£
Del. tvorno-sed. TpariA, rod. TpanAiiiTa;
Del. trpno-sed. Tparmmz.
b) Nedol. deblo TpAii-fc-.
Nedov. Tpan-td^a, Tp-aii-fcaiiiE itd.
Sest. dov. Tpy»ii,l'.\*,A, jp'/.ni.; Tpan-fe^oc-fe itd.
Del. pret. I. Tpan-tea, rod. Tpan-bBAiiia; II. Tpan-feAa; trpno-pret. TprAn"fena.
Nedol. Tp7iniiTn; nam. Tp-AH-tiTK.
Glagoli 2. razreda so prvotni; na pr. goah;, eoahujh, eoa-feth; ekjka^i, e7.^1111111,	nsl- bedim, bedeti; ehika^,
BH^hiiih, KHA^TH; Kii lil BHCIlUiH, KHC-feTH; EpAlUT», Epz-TH111H, BpKT-tTli; UITA/KA^, lUTA^HUlH, UJTA^-feTH, llOVOslOV. štediti.
Za nebniki stoji v nedoločniku a namesto -b; na pr. gak-U1TS, EAkUJTIlUlIi, EAkllJTATH, nsl. bliŠČim, bliŠČati; EOfcft, EOlllliM, goicith ca, nsl. bojim, bati (iz bojati) se; Ap^», AP'a>khi1j"> AP^/KATH; KAAH*, KAAHHUIH, KAAHATH; CAUUJ^, CA-KIIIIHIIIH, ca miuath; ctobr, ctohuih, ct0i3th, nsl. stojim, stati (iz stojati); stanem, stati = ctaiu., ctath).
OPOMBA. Koren C 7.11 ima nedol. deblo C7.na-. Nedovrš. canaa^a, CTUiaaiiie itd. Dov. cana\-A, czna itd. Del. pret. I. C7.naB£-, II. canaaz. Nedol. canaTH; nam. C7.riATa.
Sed. canAKR, caiihiiih, cxihita itd. Vel. cann. Del. sed. canA, rod. caiiAiiiTa.
Koren \-ot, ima nedol. oblike od yot"fe-th (\-zr-b-tii), sedanjikove pa tvori po V. 2. vrsti od debla youm- (iz hotje-,

"* hotie-). Sed. \*ouit^, ^ouiteuuh itd., a v 3. množ. osebi \*otat'a (ne \-oiutxtx). Vel. \-oiijtii itd. Del. sed. \-ota, rod. yoTAiiiTa.
ropKR, rop-fctii ima v sed. del. pravilno rop a, rod. ro-p aluta, a tudi rop^uira.
IV. vrsta s spono h.
§ 138. Sedanjikove oblike nastajajo na isti način kakor pri glagolih III. vrste 2. razreda. Deblo ybaaii- služi v vseh seda-njikovih oblikah; le v 1. jedn. osebi sedanjikovi je deblo hvalio-, kjer se i v j izpremeni in predstoječe soglasnike umehčuje (gl. §. 137.).
Glagoli IV. vrste so drugotni (izimenski); na pr. .ukmiiaia (mehki soglasniki mehčajo predstoječe trde) — .umcaiiiiiii, a\m-cahtii, nsl. mislim, misliti; r.opi%, i.opiiiiui, iiopiiTii; moiiJTp»;, A\OTpHUJM, MOTpHTH? AtKKApIft, Al.*v\pillUH, m^ApHTH, nsl. iz-modriti; KpouiT^i, KpOTiiujii, KpOTHTH; noyniTX, noyCTHWH, flO^CTHTH; TOnAKR, TOIIIIUIH, TOIIIITII; rp-fclli^, rpi.llllllllll, rptuihth; rpoJK*, rpo.miiiii, rpo.siitii; i.poiA., r.poniuii, EpOIITH.
Sprega je ista kakor pri glagolih III. vrste 2. razreda; nedo-vršilnik se tvori iz sedanjikovega debla.
a)	Sed. \-eaabk, \-KAAHUiii, \-eaahtz itd., 3. množ. \"ka-aatz,. Vel. yeaah, ^bdahr-fe itd.
Nedov. \-EAAi3A\*a (iz hvalieaht, hvaljeahi, hvaljaahi, z istimi soglasniškimi izpremembami, kakor v 1. jedn. osebi sedanjikovi), \-baaiaaide itd.
Tako KpouiTAAyx, ToriAraa\*z, rpo>kaa\*x itd. Včasi nahajamo tudi: rOTOBMa\-a namesto r0T0Eia\*x, rOTOEAiaa\-&.
Del. sed. \'eaaa, rod. \-kaaauita; \*raahaix.
b)	Sest. dov. \-eaah\'%, \*eaaii itd., kakor EH\-a (§ 123. in 134.)
Del. pret. I. yBdAk, rod. \-BdAkiiid (¡z hvali-ss, hvaljts, z istimi soglasniškimi izpremembami, kakor v 1. sed. osebi), in \-BdAHBA, rod. \-BdAiiKAiud (gl. § 97. in 124.)
Del. pret. II. ^BdAHAA; del. trpno-pret. y-r<.i\AKHA (iz hva-liens), KpoiUTEHA, nsl. u-kročen; pOžK^etrz, nsl. rojen.
OPOMBA. Umehčanje soglasnikov izostane redkoma; na pr. nedov. C7.A\0Tp<\d\*rA namesto CAAtoiiiTpiad^-A; del. oyA\s»ApEHA namesto oyA\A>KApKHx; nocTdBkKiiA namesto nocTdEAKHA; CAAtOTpemiK namesto CAA\ou]TpKNiiK; H.SBdBEHiiK namesto 113-gdbakhlik: CABAKOyilkKIIIIK namesto CAEAKOy 11aknhk, in tako češče v supr.
Največjo izpremembo kažejo glagoli IV. vrste v del. tvorno-pret. I.; na pr. BA3AWEAk, HdCTdBAk, noToriAk (tudi BA3AK>Bk, udCTdBk, noTonk, § 58.), oympAuiTEk, oyKpauLik, oTAnoyuiTk, al-kllllAk, EpdUJTk itd. od BA3AIOBHTH, HdCTdEHTH itd. Redke so v naših starih spomenikih oblike na -kba: k a ah k a, iiov-ctiika. Spomeniki cloz., marij., asem., psalt. in sav. ne poznajo deležnikov na -kba (izvzemši noroyEHGA v sav.); jako redki so v zogr. in euch.; še le v supr. spomeniku so oblike na -hea zraven kračjih mnogoštevilne.
V. vrsta s spono a.
1. razred.
§ 139. V 1. razred spadajo glagoli, kteri imajo d tudi v se-danjikovem deblu:	a^m™- Glagoli so drugotni (izi-
menski in izglagolski); na pr. eahckdhr, bahckatm; btvikdkk,
BklBATli; EA3AKR, BA3dTH; TN^TAbR, rH-feTdTH; A-ferdBR, A"tlTdTH.
Sprega se zlaga s 1. razredom III. vrste: «^Ai-feKR, oyA\itiTH.
a) Sed. a^m^» A"tA<SKUiH' A"liAAKT7i Vel- A"kA<1">
A^AdHB^ itd.
Del. sed. A"fcAA»A> rod. A^Mi^uiTd;
b) Nedov. A^aa^-z, A"liAdllulE itd.
Sest. dov.	A^Aa; A^Aa^OB-b itd.
Del. pret. A^Aasz, rod. A^AaBzuia; A^Aaaz; a^mnz.
Nedol. A"feAaTii; nam. A^AaTZ.
OPOMBA. Kakor v sestavljeni sklanji se prilikuje in krči tudi v spregi skupina a« v aa in celo v a; na pr. np-feii-kiBaaiiiii namesto np-faaitiBaKUiH,- np-fcGiuBdTE namesto np-feE-MKaaTE, np-fcBUEaKTe. Zlasti spomenik marij. ima čestokrat -aa- namesto -aK-.
2. razred.
§ 140. Glagoli 2. razreda imajo ii namesto a pred sedanji-kovim nastavkom, na pr. kazie-, iz tega kazje-, KažKE-; kazio-, kazjo-, Ka>K0-. Sed. ka%x, nedol. Kasarn; niiui^ (iz pisifj, pisja), iiii-cani. Soglasniki pred i stoječi se umehčujejo kakor v III. 2. in IV. vrsti. Umehčani soglasnik ostaja v vseh sedanjikovih oblikah.
Sprega je jednaka kakor v 7. razredu I. vrste: ghia;. Nedo-vršilnik se tvori od nedoločnikovega debla.
a)	Sed. deblo KažKE-, Kanio-.
Sed kdžka*, kd»cfumi, kajketz itd., v 3. osebi množinski
KdK&TZ.
Vel. KažKH; v dvoj. in množ. KaJKdB-fc in KavKinH; itd.
Del. sed. Ka>ka, rod. Ka>k&ujta; ka>keaiz.
b)	Nedol. deblo na.sa-.
Nedov. Ka3aay v Ka.saauiE; Ka.saa^OB-fc itd.
Sest. dov. Ka3ayz, Kd3a; Ka3a\*0B'fc itd.
Del. pret. Ka3aEZ, rod. Ka.saBzuia; Ka.saaz; Ka3anz.
Nedol. Ka3aTii; nam. Ka3aTZ.
Glagoli 2. razreda so a) prvotni in b) drugotni (izimenski in izglagolski); na pr. a) aAZHs», aa-AKani (aas^, AaKarn) esurio;	EA3aTii; raiu^, racam; ap^mai*, AP^auth;
iiuit& (§ 50.), tudi iicka; po I. 4., hckatii; azvk», AzraTii;
AIEIHT&, AtETdTII ; CKAb«. (UJAHK, UIAKUJIl), CZAdTH, nsl. pO-Šljem, po-slati.
b) TAArOAKR, TAArOAATH (rAdrOAz); KAEBEIUTA, KAEEETdTII (kaeeeta) calumnior; CTpA^A^, CTpd,4,dTii (ctpa^a) patior; — AEII/KA, ABH3ATII (^EHrHATu); KAHHA, KAHl^ATH (KAHKN&TH); IIApHHS, HdpHU,ATI1 (pEKA, pEUlTIl); CKdlIX, CKAKATH (cKOHIITh).
Pri nekterih glagolih se krepi korenski samoglasnik v seda-njikovem deblu; na pr. cteaitR, ctkaatii (ctzaath § 23. in ctaath § 24.); KAtAlift, HAtdTH (iz jtmati) ;	3ki4,<»TH
(3zaath); nnuia, nkcath, večkrat n cath, ncdTH, in po vplivu se-danjikovem tudi: nncaTH (prim. češki: pišu, psati, in nsl. pišem, pisati). — koakjr se glasi v nedol. kaath (iz kol-ti § 33. 3), krivo kzaath; GOpKfi, cpATH (iz bor-ti), krivo GzpdTH pugno (nsl. boriti se).
OPOMBA. V vel. nahajamo v jednoistem spomeniku vzporedne oblike: nOKd/KdTE (nOKdJK-tiTE), 3dK0A-tiT£ = 3AKOA0TE, BZ3HllJTdTE, OTZAlEUJTdTE in F10Kd<KHTE, KOAHTE, rAdTOAHTE, HAAHHTE itd.
Nedovršilnik se tvori navadno od nedoločnikovega debla; napr. HCKdd\*z, Kdiidd\-z, AH3dd\'z, m£Tdd\*x, iincddyz; redkoma od sedanjikovega debla: AtEiUTdd^z, KOAHdyz, BOpradyz.
koaijk, kaath se glasi v del. trpno-pret. kaahz in koakhz.
Koren p*tT (oGp-fecTH invenire, czpHiCTH convenire) tvori nedoločnikove oblike pravilno po I. 2. vrsti (prosti dov. OGp-feTK, sestav, dovrš. OGp-fcTO^z itd.), sedanjikove oblike pa od debla 0 gpAUJTE- (iz obr^tje-), CZpAUITi-.
Sed. OGpAinTA, OGpAUiTEUJH itd. Vel. OGpAUJTH. Nedovrš. OGpAUJTdd^z; prim. nsl. srečam, srečati.
3. razred.
§ 141. Glagoli 3. razreda imajo pred sedanjikovim nastavkom e (o) goli koren brez vrstne spone d. Sed. deblo GEpE-,
r.epo-, nedol. deblo Gkpd- (z oslabljenim) in Epa- (z izpadlim korenskim samoglasnikom). Glagoli 3. razreda so prvotni; na pr. GEpX, GkpdTH (GfcpdTII § 23., GpdTH § 24.); ^EpA, AkpdTH; JKiHX, rzHdTH (rNaTH); nepx, nkpdTH (npdTH); 30ba, 3XBdTii (3BdTn);
(redkoma JKkA*), »Sk^TH cunctor (nsl. zdim, zdeti); tudi pxEX, pzEdTH evello; cxca, cxcdrw sugo; txkx, täkath; kobä (in h-oyiä § 134.), kobath; chobx (in cno^er), chobath; ■/KkEX (in žko^kk), /KkEdTii mando (prim. nsl. žvali in preživati, wiederkäuen); kakbx (in kaiobr), kakbath, nsl. klevati; eak>i*, BAkBATH vomo; flAJOKK, riAbKdTH spuo.
Sprega je pravilna po I. vrsti.
a)	Sed. GipA, GEpEuiii, GEpETX itd. Vel. nepii, GEp-feß-fe itd.
Nedov. GEp-fea^x, GEp'hdiiiE itd.
Del. sed. GEp-ki, rod. GEpÄUiTd; EEpoavx.
b)	Sest. dov. Bkpap; (Bxpdyx, Gpdyx), Gkpd; GkpdyoE-fe itd.
Del. pret. r.kpdBX, rod. GkpdBXWd; BkpdAX; Gkpdiix.
Nedol. GkpdTii; nam. KkpdTX.
OPOMBA. Zraven nedov. 30E-feayx, MiEH-fcayx se tudi nahaja nedovrs. od nedoločnikovega debla: 3XBddyx, xk^ddyx (zraven -/KkA-feayx), TXKaayx.
4. razred.
§ 142. Glagoli 4. razreda imajo pred sedanjikovim nastavkom goli koren na samoglasnik brez vrstne spone d. Sed. deblo	nedol. deblo 4,-fcia-. Sed.	nedol. ^-fciaTH.
Glagoli 4. razreda so prvotni ali drugotni; na pr. ga'I;i*, g a "biči t h balo; B-biiR, g-feiaTii spiro;	AdiaTH; A"^» A^13™;
KdBR, Kdiiirii ca paenitere; Adix; Adiarn; c-fciai, c-feiarn; Cratae, CTdiaTH; TdHR, TdiaTH; HdiiK, idiaTH exspecto.
Pri nekterih glagolih se krepi korenski samoglasnik v sed. deblu; na pr. a-fets, akiam (aiihtii § 27.), cai-fei*, CAikiaTM (caih-idtii) ca; .ii.iai, 3kiaTii (.SHiaTH), nsl. zijam, zijati.
Sprega je ista kakor pri I. vrsti 7: ghkr (gl. § 134.).
a)	Sed. fr-iuK.,	(tucli A"kdTa> § °P-)itcl-Vel. v dvoj. in množ. le: A^HE-fe, A'l;"<,lx (ne^^idfH;). Nedov. A"t;radVx skrčeno a^1^»), A^,a<iuie ^d.
Del. sed. a^^j r°d- A"^1"™' A"kK'HX-
b)	Sest. dov. A-fen^ A"k|a; A^V08^
Del. pret. A"braBX> ro(i- A'b|aEZ,im)	A"k|aNX-
Nedol. A^113™) nam- A"'liaTX-
VI. vrsta s spono oka.
§. 143. Sed. deblo h"oynoyK-, nedol. deblo K0yn0Ba- (iz kupu-a).
Sprega je pravilna po V. vrsti 1: A'l,,A'lhSi-
a)	Sed.	uoynoyKwn, noynoyKTZ itd. Vel. K0yri0yii, K0yn0yHB-fc, noynoyiiA\z.
Nedov. noynoyiadya (tudi skrčeno Koynoyiayx), h"oynoy-uidiiiE itd.; toda tudi iz nedol. debla: K0yn0EAAya, A<»pOEddyx. Del. sed. K0yn0y»A, rod. K0yn0yKRUJT<\; noynoyKA\x.
b)	Sest. dov. KoynoRAyx, K0yn0EA; K0yn0Edy0R,fc itd. Del. pret. K0yn0BdBX, rod. K0yn0RABxuid; K0yn0RdAz;
KOynOBAHX.
Nedol. KoynoBdTH; nam. KoynoRATX. Glagoli so drugotni (izimenski in izglagolski); na pr. E-fe-poyiiii, b-fepOBATH; rokji*, rokrath (za nebniki stoji era nam. ora § 48.); GEC-kA0^' kec+.aorath; AHKOyKft, ahkorath salto; u,-tiA0yi7R, u^aoratm osculor; — noKd3oyi*, n0ka30bath.
OPOMBA. V spomeniku marij. nahajamo včasi -oyoy- nam. -oyK-; na pr. Tp-fcBoyoyTX nam. Tp+.r.oyKTx; e-fcpoyoyTE nam. E"fepOyKTE.
III. Sprega brez osnovnega samoglasnika.
§ 144. Prvotno so se osebne končnice v sedanjikovih oblikah neposrednje pritikale prostemu ali podvojenemu korenu (prim. grški glagol na -¡it). Od te sprege so se ohranili v stsl. jeziku le skromni ostanki, in sicer sedanjikova debla 1. KC-, 2. 3. B-fcA-, 4. ra^-.
1. KCiUk, B kITH.
Pomožni glagol KCAtk se dopolnjuje po deblih cu- in b^A"-
a)	Sed. Jedn. 1. kcmk Dvoj. KCE-fc Množ. KCd\7,
2.	KCII	KCTd	KCTE
3.	kctfc	kcte	cžktvi Vel. b^a1«; baia^-e-b, -td; e^a^-aiz, -te. Nedov. GA^-ta^-z, E^-bdiiiE itd.
Del. sed. cu in ca, rod. c^uita; tudi eaiau, rod. ga;-
A'fiUJTd.
Sed. ea^a;, ea^^eiuii itd. po I. 2. ima prihodnji pomen: ero.
b)	Od debla eu- se tvorijo dvojne dovršilnikove in nedovr-šilnikove oblike.
Sest. dov. Jedn. 1. gu\*x Dvoj. i;uyot."l; Množ. etu\-0rtt7.
2.	CU (fiUCTz) EUCTd	EUCTf
3.	gu (euctk) eucte	gulija
Pogojni dov. Jedn. 1. eh/Hk Dvoj. ehe-b Množ. ehaik, eh\'0/HK
2.	Eli	EIICTd	EI1CTE
3.	Eli	EIICTE	GIIIUA, EAi
Nedov. I. e-fcdyx, G'l;aujE; G-fedyoE-fe, G-feauiETa itd. (§ 119.) Nedov. II.	e-fe; G-fc^OE-fc, e-bcTd,-E; e-fc\-omx, e-fccTE,
E-tiilA (§ 123.).
Del. pret. I. eubz, rod. eue%uid; II. g-kiaz ; trpno-pret. 3d-E7.behx (od 3d-EUTIl).
Nedol. buth ; nam. eutz.
t
Nedov. I. se tvori iz sed. debla gge- (bu-e-), kakor hic-fed^a iz iiece-; nedov. II. pa se naslanja v svoji tvorbi na dovršil-nikove oblike.
OPOMBA. Jedini naklon, za kterega ima stsl. jezik posebno obliko, je pogojnik (condicijonal), ki se izraža z dovršilnikom r.himk v zvezi z del. tvorno-pret. II.; na pr. k7.3aa7. ghaih, sxo[iiodfi7jv «v, nsl. vzel bi (bil); ^OKp+.K KAioy gh gkiao, auite ne gii po^hak ca, xalbv rjv ai>zqi, ei [irj ej-evvi^, nsl. boljše njemu bi bilo, če ne bi (bil) rodil se. Brizinski (korotansko-slov.) spomeniki iz X. stol. poznajo tudi dovršilnik bim = ghaik; na pr. da bim čisto izpoved storil (ut puram confessionem faciam).
Dov. gha\k je jezikovna posebnost, ki je lastna samo pa-nonsko-slovenskim spomenikom. Namesto GHA\h služi v istem pomenu tudi dov. r.ki\-7,, in to skoro izključno v sav. in supr., jako redko v ostalih spomenikih; na pr. sav. aobpiik g kiao ii kj KAtOy, A lil TE CA G Ivi NE pO^HAK ; pEKAft GTUyX RAAtK. V nsl. je bi = g tu v istem pomenu za vse osebe in števila. V Ziljski dolini na Koroškem še dandanes govorijo: besem, besi, be; bčsva, besta, besta; besmo, beste, beso, kar služi za pogojnik in tudi za predpretekli čas.
2. AMtk, a«1™-
§ 145. a) Sed. deblo AM~-
Sed. Jedn. 1.
2.	aac»
3.
Vel. Jedn. 1. —
2.	AAKAit
3.	a^A1*
Množ. A
aacte AAAATK
Dvoj. A<iE-fe Aacta aacte
Dvoj. aaahe+, Množ. aMm<"%
aaaiita	adahte
aaanta	amhte
Nedov. AM^JC®' AaA"fedUI£ itd. (od sed. debla AW-)-Del. sed. AM™» A<1A;simTd j AM0'"® (od sed. debla AdA0")-
b) Nedol. deblo a*»" po I. vrsti 7. Sest. dov.	Aa'(AdCTX)i A^V0^1 itd.
Del. pret. a^ba, rod. adeku|d;	ad,,k-
Nedol. A'iT»; nam. a^t^.
OPOMBA. Končni a v deblu AM~ izpade pred sledečim a\ in b:	iz dad-mt, A<*E,b iz dad-ve, pred c in t se izpremeni v
C: a^cii iz dad-si, das-si, a^ctz iz dad-tt (gl. § 57. op. in 58.). Vel. A'l>iv\k (v euch. le A M*'A") je nastal iz dad-jb, dad-ji, skrčeno iz prvotnega dad-j&s (prim. grški optativ en;v, enjc iz ia-irj-v, ¿o-iij-t:).
3. b-fcmk, b"fea+,t"'
§ 146. a) Sed. deblo E-tiA*-
Sed. 1. B"b,t»k (iz ved-mb), 2. B-feCH (iz ved-si) itd., kakor A^tk (§ 145.).
Vel. B-feiKAfc, BiiAtiE-fc itd.
Del. sed. B-bAu in E*bAA? rod. E'feA;f'UITd i E-feA°'H1&-
b) Nedol. deblo B-bA^1- P° M- vrsti-
Nedov. B-bA^dV®? B'bA'fe<lll,£ M-
Sest. dov. E-bA^V^» E-liA^; E-bA^V08^ itcl-
Del. pret. B-bA"^2» rod. B-bA-feBauia; B-tA^^i B-bA"bNa.
Nedol. E-bA^™? nam. E,bA't1T7i-
OPOMBA. Namesto E-bmk se nahaja v istem pomenu čestokrat e^a^ (prim. grški oida), noB-bA^, iicnoB-bA^b; tudi v brizinskih spomenikih čitamo: izpovede namesto izpovem.
4. Hi»k, lilCTH, nsl. jem, jesti. § 14-7. a) Sed. deblo ha-.
Sed. i3atk, licu, racta itd., kakor ^aa\w (§ 145.).
Vel. ra>k'ak, liahh; itd.
Nedov. iaA"bayz, gia^aiue itd.
Del. sed. eiau, rod. iči^^uuTd; HAOatfc.
b) Nedol. deblo ria--
Sestav, d o v. I. Jedn. 1. raca, ia\-z Dvoj. racoE-fe, ia\-0e-fc Množ. iacoA\z, ia\-0aiz
2.	h3-*b, lacrz iactd	gicte
3.	h3--fe, hctz iacte	kiča, rauia
Del. pret. hez, rod. laezuid; raaz; i<t,\eii7,.
Nedol. racTH, nam. lacrz.
OPOMBA. Namesto dovršilnikov g-ki, t\i\, ra (ii3-i.) imamo po vplivu 3. jedn. osebe sedanjikove tudi oblike guctz, A<act,/-> lacrz. V pogojnem pomenu se rabi le cu, ne guctz. Kratke oblike g'ki, Aa so razun v sestavah (iioa<», np^Eu) jako redke; nam. ra stoji vedno le laCTZ. Prim. dov. ghtz, hhtz, n atz, ca t a (gl. § 123.).
IY. Opisane glagolske oblike.
§ 148. 1. Pretekli čas se izraža s tvorno-pret. del. II. in s pomožnim glagolom KCAlk; na pr. iipmiikAZ KCAtk, elrjlufta, nsl. prišel sem.
2.	Predpretekli čas se izraža s tvorno-pret. del. II. in z ne-dovršilnikom I. ali II. pomožnega glagola kcaiz; na pr. noczadaz B-fed\-z ali E-fc^z; iipiiuikAil G-fed^Ai ali G-feuiA, ijaav ilrjlutidTSs; nsl. poslal sem bil; prišli so bili. Predpretekli čas se nadomešča tudi z dovršilnikom, kakor v grškem.
3.	Prihodnji čas se izraža a) s sedanjikom dovršnih glagolov; na pr. A^Atk TH, §wau) aor, HdO^HTZ, didaŠec; CZGEpETZ llkllieilMII,,>», 0l>V(l£ei T(IV otzov.
b) z nedoločnikom v zvezi s sedanjikom HMdAik, iidlikiix, EZSkN^, \"0UJT^; na pr. HA\-tTH HA\dlllH CZKpOEHUJTE lld HE-GECE, eleif ftrjoaopov ¿v odpavcp; EZHkHETZ HE HAlilTH, non habebit.
4.	Predprihodnji čas se izraža s tvorno-pret. del. II. in s pomožnim glagolom g^a^; na Pr- KrAd	npHUikAZ, quando advenerit.
5. Pogojnik se izraža s tvorno-pret. del. II. v zvezi z dovršil- • nikom gumi», in gtu^z (gl. § 144. op.); na pr. d hite me bhaik npiiMJkAK, rp-fe^-d me iiavhaii, si ¡irj	(IpapTiav OUX
efyov; d mite g "ki b-fe^-trta K7.ma.3k, si princeps nosset.
§ 149. Trpna doba se izraža a) s tvorno dobo v zvezi s povratnim zaimenom ca; na pr. d.3& Tp-hgo^bfc otx tege KpkCTHTH CA, ¿fo) ^psiav i^co bnb aou ^anzia^fjVai; MdpEHETZ ca, vocabitur.
b) s trpno-sedanjim ali s trpno-preteklim deležnikom v zvezi s pomožnim glagolom kca\k,	gutii, giubatm; na pr.
oc^/k^eiia kcta, xexpizou; ^dNO G&aetk, doD-rjasrat; g+. Nd-MMCdMO, rjv fSfpappBVov; roiiMAta GiUKddHiE, ijlaovsro.
TRETJI DEL.
Nektere posebnosti iz stsl. skladnje.
§ 150. Staroslovenska skladnja se strinja z novoslovensko in odgovarja v obče skladnji drugih slovanskih in staroklasičnih jezikov. Zlasti pa se ujema z grško skladnjo in se včasi celo pretesno naslanja na njo, zato ker so stsl. spomenikom za podlago služili grški izvirniki. Najglavnejše točke, v kterih se razlikuje stsl. skladnja od drugih jezikov, so na kratko sledeče:
§ 151. Neodvisni dajalnïk. Latinskemu absolutnemu ablativu in grškemu absolutnemu genitivu odgovarja v staroslovenščini neodvisni dajalnik kakega imena v zvezi z deležnikom v imenski obliki. Na pr. ce >ke KAtoy raaroai*;iijtoy ckictx obaak», zavra ôs aùzoU lèyovzoç èyévszo veipé^vj, ko pa on to govori, nastane oblak. — bhc-fcatz "A\t ioy3,auiteat£ ca 0 ekcbyx (nâvzwv ès tiautia^ovToiv hù nd.oiv, ko se pa vsi čudijo o vsem), m'Ait tbo-
piïALUE licoycz, pEHE OyHEIIHKOAtft CEOIIAIX. -
KMOy CL ropu (xarafiàvroç ôk aùzoô âno zoo opouç, ko je bil prišel z gore), ex CA-fe^x *ro h^ouia napoju aino3h.
§ 152. Dajalnïk s nedoločnikom. Dajalnik znači osebek pri ne-določniku in odgovarja v tem slučaju grškemu in latinskemu to-žilniku. Na pr. a\no3h A\0aiaa\-x h npimi KA\oy ek A0'U hJ H,\"x' mnogi so ga prosili, da pride v njih hiše. —• ne /k,0GP° kctk aanoroaia e0r0a\x guth, non convenit multos esse deos. — MAMiliiTE KAtoy îKHBOy g ut h , exspectantes eum vivum fore. Prim. novosl.: Moč vam dâ, močnim biti. Zategavoljo je treba, pokornim biti.
§ 153. Mestnik brez predloga. V stsl. jeziku se rabi mestnik brez predlogov, zlasti pri lastnih imenih, ter znači:
a)	kraj, kjer se kaj nahaja ali kako dejanje vrši; na pr. ckkonkha 11 h ciin OycopoB-fc, cbokií KAioy BkCH, umrl je Nisij v Usorovu, lastni svoji vasi. — c&MOMOy csuitoy Miikakoiik-
ct-fe-fe/mk rp<\A"fc, ko je sam bil v Niceejskem mestu. — cxtx cxYpdiiKNiu KOCTii nauja ceAik M'feCT'fe, hoc loco, shranjene so kosti naše na tem mestu. — V nsl. imamo ostanke, kakor predi, vrhu, gori, doli, sredi, vne (= stsl. uxirl;); tudi nemška pozna-menovanja slovenskih krajev na -ach kažejo ostanke slovenskega mestnika brez predloga pri krajevnih imenih, na pr. Ferlach = Borovljah; Pórtschach = Porečah, Svetschach = Svečah, Frie-sach = Brežah, Ossiach == Osojah, t. j. v Borovljah, v Porečah itd.
V sličnem pomenu stoji mestnik brez predloga pri mnogih * prostih in sestavljenih glagolih; na pr. kočnik ca
dotaknil sem se durij. — kocha ca k at k, dotaknil se ga je. — naaejkath ka\k, £7T>x£tat)at abrqj, nadlegovati (obsuti) ga.
b)	čas, kdaj se dejanje vrši; na pr. t o m k Liiiel;, v tem času. a-tiT-fe h 3 h m-h, po letu in po zimi. ceii houith = nsl. sinoči; tako tudi nsl. jutri (jutre), davi, drevi, pomladi, jeseni, lani.
c)	način, kako se dejanje vrši, zlasti pri pridevnikih; na pr. npabka'fc, iuste. kpotzivfc ii th\*o, krotko in tiho. etu-cou,'fe, Kp-tnzu1];.
§ 154. Orodnik brez predloga. V staroslovenščini služi orodnik čestokrat brez predloga in znači med drugim zlasti:
a) prostor, po kterem ali skoz kteri se kdo ali kaj premika; na pr. AUIN&TH flXTíAtk T4iA»k, napehtieTv dia rr¡<; óSoü exsívvjc, po tem potu (tem potem) mimo iti. — npoii^E t'I.Vk-huhahi akkpkaui, prošel je skoz tesne duri. — Nsl. na pr. križem svetá, istim potem, ravnim potem.
b)	čas, kdaj, kako dolgo ali kolikokrat se dejanje vrši; na pr. iioumit^, voxroc, po noči. AkHiihft, faepac, po dne. a\no-3+>aui ^kukaih TpoyAHY0iMa CA' mn°g° dnij smo se trudili. kaiimoi^, enkrat, ttucäuitaaui oywip-fcTH, tisočkrat umreti. — Nsl. mahom je došel domu. Začetkom, tekom, koncem leta.
c)	orodje ali sredstvo, s kterim se kaj dovrši ali doseže; tudi ime, s kterim se kaj imenuje, cena, za ktero se kaj kupi ali proda, itd. Na pr. n^ai bx noycro ai-Jicto uopAEAKAik, d.nfjl^ov sit spvjpov vozov t (p nlolcp, odšli so v samoten kraj z ladijo (na ladiji). — BkCd M&ApocTHKK CKOKfcK oyroTOBH, vse je s svojo modrostjo dovršil.— hjke napHU,aktx ca HAtENEAtk t*feA\k, kteri se kliče s tem imenom. — 3AAT0Aik oyKpdWENZ. — V nsl. jeziku se še ta orodnik brez predloga ni popolnoma izgubil; nahaja se tu pa tam zlasti pri starejših pisateljih; na pr. Si nas srdom obdal (Dalmatin). — Bo cvetjem in sadjem cesarstvo obdal (Vodnik). — Sokol perjem leti, a ne mesom (Nar. preg.) — Bog bo nas šib o j mahnil težkoj svoj o j. (Aškerc).
d)	način, kako se dejanje vrši; na pr. Kp%Bk TEHddiuE p-fcKdAtH, kri je tekla v potokih (potokoma, in Strömen). — BEAHROAik TAdCOAtk RznHTH — V nsl. na pr. Tu zvoni tako lepo milim.glasom. Krohotom se smeje. Očesom gleda vprašuj očim me.
e)	vzrok, kteri naše dejanje določuje ali ovira; na pr. H.SA'ti.SOlilA 3 B'h p IIK RXIIZ U,p%K£BE HOBE A+,IIIIKA\k npAi:k,A,HIIKd.
iussu hominis iusti, vsled povelja. — iie aio/kdd\"& bechaoedth k'/. hkaioy- hdpo^o/vik, olk töv ö%\ov, niso mogli z njim govoriti zaradi ljudstva.
f)	o z i r, glede kterega se o pre dmetu ali osebi kaj dopoveduje; na pr. Kdrid^OKHCd po^OAAk, po rodu Kapadočanka. — i'i'hduiE AOr.Ak B^poisi, bil je trden v veri (z ozirom, glede na vero). — HA\EiiEA4k Ad.Sdpk, po imenu Lazar. — TXn» 0yM0M%, top na umu. —- upopOKK ciiakii'/.	" CAOBOMk. V nsl. na pr. On je rodom Hrvat.

§ 155. Dopovedni orodnih, a) Orodnik brez predloga služi kot dopovedkov sklon pri glagolih imenovati, izvoliti, storiti, spoznati itd. Na pr. paROAtk MO.TkiRaKT'a RAd^n^K^, servum ap-pellat dominum, hlapca imenuje gospoda. — iie ho kct'a u,'I.capi«/H h Toro MdpEiiiTii, non enim liceteum imperatorem appellare. —-3%ratii ek CECTpora*. Vnsl.: Imenovali so ga kraljem, županom.
Isto velja tudi v trpni dobi; na pr. ciipOTOKR ^■''""'Tk ne gx^etz, sirota dete ne bode. V nsl.: Biti kraljem.
b) Orodnik stoji kot dopovedni pristavek pri osebku, ali dajalniku; na pr. ^O'îp'fcK ™ kctz g-hakiiiikoaik r% >kii-eot*a R'/.mhtii, boljše ti je okrnjenemu vniti v življenje. — CAOy-JKii Hn0AiH3K0N0Ath, služil je kot poddijakon.
§ 156. Sedanjih, a) Takozvanega historičnega ali pripovednega sedanjika, kakor se nahaja v grškem, latinskem in tudi v slovenskem jeziku, staroslovenščina ne pozna. Namesto njega ji služi navadno dovršilnik (aorist). Na pr. an%teak idiim ca iociiijioy", (paierai, angelj se je prikazal (se prikaže) Jožefu. — CftGkpdlUA ca k'a HKAtOy, auvàyovzat nphc; aùrôv.— ah'ateaii nphct^nhuia h caoyîkaay^ ka\oy, angelji pristopijo in njemu služijo.
b) v zvezi s sedanjikom izraža velevnik in želevnik ter služi za grški prihodnjik ali konjunktiv brez veznika; na pr. js^a	boaia teoia, bôdi (zgodi se) volja tvoja. —
CXTRopnA\x, no'.ycjcopev, naredimo.
§. 157. Nedovršilnih stsl. odgovarja grškemu in latinskemu imperfektu ter zaznamuje dejanje, ki se je v preteklosti godilo ponavljalo ali poskušalo. V nsl. se nedovršilnik izraža z zloženim preteklim časom nedovršnih glagolov. Na pr. RXCTpxsadyx oyHENiiu,ii Kro KAACki h	trgali s0 učenci njegovi klasje
in jedli. — Iio^a, h>ke ii np-fcaaauje, 'Ioûâaç, o napaSidobç
Sket, Staroslov. iitanka.
aurov, qui eum traditurus erat, ki ga je hotel predati. — ocra-n-feay* ca ctu/^octh, abstinebant a dedecore.
§. 158. DavrSilnih stsl. izraža dejanje, ki se je v preteklosti zgodilo ali nastopilo, ter odgovarja grškemu aoristu. V nsl. služi namesto njega zloženi pretekli čas do vršni h glagolov, ali včasi tudi pripovedni sedanjik (gl. § 156.). Na pr. kr^a b-kictk nplirAdCH oyntNHKU CBOIA, ore lyeveTO faepa, Tcpooetfib^oiv z obi: fia^raz abzoo, ko se je zdanilo, poklical je učence svoje (ali: ko se zdani, pokliče učence svoje). — CAGkpauiA BkCA, IA<ke OilpilTOUlA, auvrjYayov xavraz, oaouz eupov, zbrali so vse, ktere so našli (ali: zbero vse, ktere najdejo). — kii^-I; rov* maoe'Iika, sISsv exec avftpwnov, ugledal je (ugleda) tam človeka.
§ 159. a) Deležnih tvorno-sedanji služi včasi za dopovedek v zvezi s pomožnim glagolom KCA\k, gtutii. Na pr. CBAraia G+.cra yBaaAuiTa Gora, laudabant, sta hvalila. — r,+. oy*4A IA, rjv dtdaaxcov adrobc, učil jih je.
b) Deležnih tvorno-sedanji in deležnih tvorno-pretekli I. stojita včasi kot dopovedek po vprašalnili in oziralnih zaimkih; na pr. ne b-feCTa ca meco npoCAUiTa, oi>x ol'daze, ri atzsiatte, ne vesta, česa prosita. — ,t;kiiKmii, ktohje ne cI;i<ik-a , dep&cz, d ojx eoTZEipac, žanješ, česar nisi sejal.
§ 160. Deležniki se skladajo s svojim imenom, kakor pravi pridevniki, in določujejo osebe in reči (kot pridevni deležniki), ali pa dejanje glavnega reka (kot prislovni deležniki). Ako se pa zamolči ime osebe, ki izvršuje dejanje v deležniku izraženo, tedaj stoji nepregibna deležnikova oblika na -uite in —uit (hecauite, necauie) ter se rabi kakor latinski gerundij. Na pr. nOBEA-fc c%ba.3aTii ia ii Baasauite bectii ia ex TEAtk-iihu,^, iussit ligari eos et trahendo eos duci in carcerem. — A\0AHTBa CABAa1!aiiite ca, Gebet beim Auskleiden.
A. Glagolski spomeniki.
I. Iz zografskega evangelija.
1. Lukež V. 1—11.
1. C-e^gOD-S 563 -P+A336€llJm)JF 3<3?-8 -P+b3A», <fb+ Bib-STUl+AS 8<fb31P3 C35683, 9 OU-8 CA 800336 fbS 3fc3bA
AOfss+bsuuegVA, 2. 9 vs.n.Av-8 ¿bip+ f-sb+es^-i- aoo33ewoo+
Pb8 3ft>3bA, bS<PC+b8 563 9UJ-8A°8U13 300-8 -P3 fP mA<56€. 3. IPflcftA&fl 563 1P-8 3<ftS-P-8 3TO«8 ¡■3b+£8W, «"563 CA assmsii-s, ^sas <p suv-ssuu^epsovs x+<n>3, s sa^-s ®#++w3 «a !"3b+ticfl>A -P+bSrfbOT. 4. A!-3 563 FbA800+ 9><fb+S>3<iV€, b3#3 as^s-p®- 1P856<Sb-8, AJo+<P 1P-8 5b<ft#et;8-P3e, 9 IP-S^SOOA003 mA56€ S?+UJ€ 1P-8 <a>3W8001i>3e. 5. 9 SOO-SVAUJOO+IM BS^SP-S b3#3 SSS'»-
jm-soo+ip-s-pb^s, se f3imro-8 ip-saae oob®56rfv8uj3 a« i>3 se^s^-s
■P8#«83563, P3 5bfl>+5b3<a>® 563 (roV33W» V-8<U>b-8563'3g,'8 ?g,bA56€.
6. 'S as a-SOOVSbflUJS SCCUl« ^356-88^3 b-STC-S Wf3%3.
rb3OIIb-80o++fc3€ 563 8€ ,Sg'bA55€ Slo-8, 7. « fS^+f36UI€ Pb8-^CaOO-S-PSf-S^-S, «563 £A+lo3€	<n>b&&AW-8 ¡-3b+t;<ft>8, <ft>+
FbSlii-e.fo-eUJS F3W3Sb3€P0-8 9^8, 9 fb8<d31Il« 9 BBFJbtf-PSlllG 3tL'+ ¡■Sb+CAA, Ai-3 P35bb3€56+008 8€	8. VSMV-8 563 88SS>3P-8
F300b-8 f bSF+ibS .""8 !'3<fl>A-P3®'+ «8®a31P+X+ %Sb+9>9Jb<€ • 9&8<Sb8 300-8 X3-P3, A!>3 ,3g,3€56-8 %bAW-8-P-8 38W-8, 5b38P3<n>8. 9. »56i-a-8 C3 3iifcb-856++LlJ3 <P 9 "i?8€ . 83€11JOO<€3€ 8-8 -PS^e 3 ASVBOOIPA b-STC-S, 3€563 3€UI€. 10. 0U+^356(!b3 563 9 Ai-31?+ 9 3+-P'-P+, 8-8<Fi'+ e»3V3<ib33,»?+, A563 CA80U3 3C-8UJ0U-8P8!-+ SB^SfSVB- 9 b3#3 ¡<-8 88W3-PS 8a»8-8- C3« 8«, 305-8 83<ft>A ^ASVAh-Sf C3€¿1)31118 A3H?<e. 11, S «a,W3&-8UI3 ■'■Sb+C-B 8»fc3 9 3800+SP-8U13 SP83 1P-8 aAArfk-8 3%3 «ASUJC,
2. Lukež VI. 27—38.
27. Hä iuí.u'/, radroákr CAuuiAiüTiiid\%' âiobhte ßpdru BAHIA, ^OBpO TBOpHTE HEUdEH^AUlTHIAiX BACA, 28. GAdTOCAO-blite KAXIIAIUTAIA bu, moahte CA 3d TEOpAWTAIA bda\7, obiia.a. 29. BkhSilllTIOAlOy TA b7,	AdHIlTX H0,4,dl
Apoyr^l*, i OTEAÍAláfcUlTIOAlOy TEB-fc pll3X i CpdHHU,A lie
b%3bpdnii. 30. BcfciiOAioy npocalutioa\oy oy tebe ^di, i ot-
EAlÂKRUITddrO TBO-t HE ICTA3dl. 31. I "lïKO/KE yOWTETE, TBOpAT'A BdAI'A HAOEilU,!!, I BU TBOpHTE lAtA TdKOH^E. 32. I dWTE ÂIOBIITE AIOBAHITAIA BU, Kd"fe BdAIA \"BdAA ECTA ; IGO I rp-fctllM4IIU,ll AIOBAHITAIA AWBATA. 33. I d lil TE BAdTOTBOpllTE BAdPOTBOpAlilTlilA\7> BdAtA, K d "fe BdAA A \'BdAd ECTA ; IGO I rp'l;illkllliu,ll TO'/K^E TBOpATA.
34. I d HITE k 7. 3aiaí7. AdíTÉ» 0tx ñh\*aíké «IdETE B'ACíipil-lATii, lid-)'. baava \-BdAd ecta; igo i rp*bUIKMiiii rp'tilllklllll.OAlA BÄ 3 d MI 7.	BÄCiipHAlATÄ pdBAIIO. 35. OBdHE ÁlOBIITf
Bpdru BdlilA I BAdrOTKOpilTE I BA 3dlAtA ,A,alTE HHMECOJKé Md-KK.UITE' i bx^ETA	BdUld AlHOrd, i BAJETE CUIIOBE BUUJk-
H'tidrO, "tliO tï BAdTA ECTA lid heba.SEAdrO^iiTAHUlA i 3aauia.
36.	BA^-flTE OyBO AtHAOCpA^II, "liKOiKE 0Tkll,k AIIIAOCpA^a ECTZ.
37.	I HE CANUTE, AA HE CA^ATÄ BdAÍA, I I1E OCA/K^dlTE, J\,A HE OČARATA BdCA' OT Z llOy CT H TE, I OTAnOyCTATA bu. 38. AdlTE' i ^dCTA CA BdAIA' Al'bpx ^OBpA HdTAKdlIA i nOTpACAHX i np*tîAII*tilj&lilT<f\ CA ^d/^ATA Hd AOHO BdlllE" TOI» bo A\1ipoiä, ÉIAwKE AVfcpHTE, KX3At"fep ATA BdAtA.
3. Lukež VI. 39—45.
39. PEHE >KE npHTZHA IAAA' E,4,d AIOŽKETA CA'l'.llkll,k CA-Üll-U,d KO^HTH; NE OBd AH BÄ "tAl* BAnd^ETd CA; 40. H-fcCTÄ OyHEHHBA Ild^'Ä OyHHTEÄEA\k CBOIAtk' CABpAILIENA >KE BCfch'A BACETA "feliOHÎE I OyHHTEAk ETO. 41. MkTO JKE BII^HUIII CAAIkll,k, l/KE ECTA EX OMECE BpdTpd TBOETO, d BpkBAIId, £>KE ECTA BA
011ECE TEOííMk, HE 'IIOÉIllll ; 42. All KAKO AtOsKEllIH pEUJTIl EpA-TpOy TBOEAtOy EpdTpE, OCTdBH, A«* I3XA\% CAi'lkH.k, l/KE ECTX BX OU,-ll TEOEAtk, CdAlX BpXEXIIA EX OU.'fe TBOEAtk IIS EHAA ; AIIHE.W'l'.pf, 13 X Al II II p X E i> E EpkEXHO 13-OHECE TEOETO, I TXrAd llp03kplNIIN I3ATII CXMkl^k, l/KE ECTX EX OlIECE BpdTpd TBOETO.
43. H-fcCTX EO AP^KO AobP° TBOpA ndO^d 3Xdd,HH AP"'1-BO 3XAO TBOpA IlAOAd A^P*1- 44. liC'llKO O y Ii O AP"^0 0TÄ nAOAd ceoeto n03HdETX ca* HE OTX Tpkllk'l; EO IEUIAvTX ca\o-KXEII, Nil OTX KA^nilNItl rpO.SAd OEEdlAMÜTX. 45. BAAr"kl EO MAOB-bliX OTX GAdrddrO CXKpOBIIUJTd CpXAkll,d CEOErO I3NOCHTX EAdTOE, I 3ZAT)J MAOB'hli'A OTX 3XAddrO CXKpOBHUlTd CpXAkN,d CEOETO I3NOCHTX 3XAOE' WTX l3l',rklTXKd BO CpXAkU,d TAd-rOAKRTX OyCTd Ero.
4. Lukež VII. 2—10.
2. GxTkNHKOy "/KE ETEpOy pdEX BOAA 3kA+i OyAllfpddWE, IÍKE IJ'li EA\Oy MkCTkHX. 3. CA'kllildEX /KE ICOyCd IIOCXAd KX NEA\Oy CTdpkU,A IIOAEICKTU, d\OA A I, Ad CXndCETX pdEX ETO.
4.	ONII A\E nplllUkAXÜJE KX ICOyCOBH A\OÀ4sd\-Ai i TXUJTkllO, TAdrOAlAilllTE EAlOy, "IlKO A^CTOINX ECTX, E/KE d INTE AdC" EAiOy
5.	ÂIOBNTX eo IA3"klKX NdIUk I CXIIXAWIINTE TX cx3zad NdAlX.
6.	icoycx /ke ia"fediiie cx hiiaui. eiiite jke eaioy iie a^aeme
caujjtk) OTX AOA\Oy, IIOCXAd KX NE ai Oy Apoyr-kl CXTkN IIKX, TAdrOAA EAioy rOCNOA», HE Abii'KI1 N+iCA4k eo AOCOINX, Ad HOAX KpORX a\OI BkNIIAEIllll. 7. t-fcdlk '/KE iui CEBE AOCTOINd CXTEOpH\-X npHTH KX TEßii, 117, pkU,H CAOBOAlk, i hll,"bA"fcTX OTpOKX a\ON. 8. IEO d.'ix MAOK'ÜKX ECAlk HOAX BAACTEAU Oy- f MNNENX, iahíIA HOAX COBOüfi. boia, i TAAPOAItr CEAIOy IAH, i HAETX, i Apoyroy/Hoy npiiA", i npiiAETx, i pdBoy AtOEAioy CXTROpH CE, i CXTEOpIITX. 9. i CATUHIdBX CE NCOyCX "IIOAH CA EAioy, i OB p A IN T k CA HOCA^A^y KRUITIOAíOy IldpOAOy pEHE-d Ai NN k rAdrOÂHv eaaix, NI ex l3ApdHAII TOA II KO (a G'liprkl HE
OGp-bTX. 10. I GX.SBpdHITkUIE CA EX	nOCXAAHIIl OGp'fiTX
GOAAIHTAdrO pAGd IH.'tlA'feEXUIA.
5.	Lukez VII. 11—17.
11. i GTUCTX EX npOHII, t^'haiUE EX rpd^X lli\pllU/\£i\\'hl HdlHX, I CX HHA\k lA'fedyX OyHEHHU,!! ETO I HdpO^X AlHOrX. 12. -bKO >k£ npHGAH/KH ca KX epdt0a\x TpA^a, I CE l3N0llJAd\-.si OyAlkpXlHk CUHX, IHOHA^x AlATEpH CEOEI, I td G^fe EX^OBd, I HdpO^X OTX rpd^A AtMOrX G"fc CX rtEKK. 13. I EH^HiBX KR TOC-no^lv AUIAOCpXAOEd KK. I pEME El" NE IIAAHH CA. 14. I HpHCTXnAk KOCH* KX O^pX, H0CAU1TEI iKE CTAUIA, I pEHE' IOIIOUK, T£G"fe TAdrOAl*, EXCTAHH. 15. I ctae AtpXTR'kl I HAH ATX TAATOAATH. 16. npillATX -/KE CTpA\-X RCA, I CAAKA"feAyS\ EOTA rA'ATOAWiUlTE, "liKO npOpOGX REAIIKX RXCTA RX HACX, I -fcno HOCfeTH rOCHOAk GOrX AW^HI CR0I\-X. 17. I h3hae CAORO CE no RCEI HO^E' 0 HEAtk I HO EkCf 1 CTpdH"fe.
6.	Lukez IX. 10—22.
10. i KX3KpdlUTkHJ£ CA AHOCTOAII nOB^A'tUIA EAlOy, EAH CXTROpllHIA* I IIOIAAX IA OTII^i E^HN'Z. HA Al'feCTO IIOyCTO TpA^A HdpHU,dEA\drO KHAXCAIAA. 11. HdpO^H >KE pd30yAffcBXHlE no H£A\k l/k,*' 1 npHIAAX IA TAArOAAAUIE IA1X 0 U,'faCdpkCTRIII GO/KIH, I Tp-fegoyiirhltaia IM,' li A E11 k' !'■ U,'hA+,AUI£. 12. ^kHk JKE HAH atx llp+jkaah-tlTII CA- llpllCTAvllAklLIA >KE OGA HA AiCAT£ \p^CTE EAtOy otxnoycth HdpOATU, Ad OHJkAXIHE EX okpxct&HAIA ECH I CEAA EHTAIiRTX I OEpAlHTXTX GpAlllkHO, "fcliO Ck^E HA
noycT-b ai'tcT't ECAix. 13. piie xe kx Ahaix- AMHTe
EU -feCTH. OHH JKE p'felHA- HE IAAAAIX Ck^E EAIHTE nATII \'A-feGX
i puGoy A^EOIO, AUITE 0yG0 HE MU uikAxuiE KX RCA AK>AH CkIA KOynHAlX GpAUIkHA. 14. G'tiAlilE GO AlSiVKk "tKO nATk T'klC/SVUlTk. pEHE '/KE KX OyHEHHKOAtX CKOIAtX- HOCdAHTE IA HA
cnoAu no hath a^atx. 15. i cxTEOpiiuiA tako i nocAAiiuiA
ECA.
16. Il p II Ai 7. ÏKE nATk YA+.G7» I OG'ti pUG-fc, BZ3kp-fcBZ HA HE GO GAdrOCAOBH IA I CZAOAtH I A^WE OyMEHllKOAiZ CBOIAiZ,
iip-ÜA'ÄAO'/Kirrii HApoAoy*. 17. i -feuiA i hacuthiua CA BCH I
BZ3AU1A I3GUBZ Ui AIA lAiZ, Oyh'pOyyZ KOUIA A'AEA HA RECATE. 18. I GUCTZ, ET^A AiOÂ"tdlllE CA EAHII7», CZ ÛHAik B-fedy* Oy-HflllllJ,!! Eró, I EZIIpOCH IA rAArOAA' Koro Ai A HEnkUITIOliiiTZ
iiapo^H buth; 19. ohii íke otxeí.uitaezuje p-üuiA- ioanna
KpkCTHTEÄ-h, mil JKE lAHKK, OBII JKE, "fcliO lipOpOKZ ETEpX APE~ BAklllH\*Z EKCKp7.CE. 20. p£ll£ >K£ IAIZ' EU 5KE KOrO AiA rAdrO-âete GUTli; 0TZB+.U1TAB7. /KE HETpZ pEHE' ypkCTd GO/Kh/b. 21.WHZ <K£ 3dnp+.UITk IAÍ7. nOEEA-fe NHKOAlOyîKE HE rAdrOAdTH CErO, 22. p£KZ, ilKO HOAOGddTÄ CUNOy MAOE-feHkCKOyAiOy AillOrO nOCTpdAdTH I HCKOy*UIEHOy GUT II OTZ CTdpkll,k I dpyilE-p£l i KZIllKKkllHKZ I OyGkEHOy GUTH I TpETHI	BZCKpZC-
HXTH. t
7. Lukež X. 25—42.
25. I CE 3AKONNHKZ ETfpZ BZCTd ICKOyiildIA I I rAdTOAA" OyiHTEÂlO, HkTO CZTBOpk KHKOTZ K'll'lklIU IldCA-feA^y1* j 26. 011% "/KE pEME KZ HEAtOy E7» 3AKOH'fe M h TO ECTZ n'CdHO; KdKO HkTElHH; 27. OHZ îke OTZB-tuiTdEZ pEME" Ek.3ÂlOBHlllH rocnoAd GOrd cEOEro otz BCEro cpzAkii,d tboeto i b'cekr /k^y11"^ I EkCEKSi Kp-lillOCTHKR. TBOEtffc I ßVliAik nOAiUUlÂEHkEAik TEOIAik,
i noApoyrd ceoîto imo cam% ca. 28. p£HE ike EAvoy ncoycz' llpdE'ti OTZE-liUlTd, CE TEOpH, i 5KHEÄ E^ÍUIH. 29. OHZ >K£ yOTA OnpdEkAHTH CA CdAiZ p£HE KZ ICOyCOKH* I KZTO ECT7. ICI.pklîlll Ai H ;
30. OTZB-felUTABZ 5KÍ HCOyCZ p£H£' M AO B'il K Z ETEpZ CZ-yOJKAddillE OTZ lEpOyCdAHAiA EZ EpH\*S I BZ pd3GOINHKU BZ-lld^E, IVKE i czea7.K7.I11E I I -li3EU e7.3AOVKKLUE OTHAOUIA, OCTdBklilE i EA-fc ŽKIIEZ CSUHTk. 31. nO npllKÂWMAlO /KE lEp-fel ETEpz czyoîh'AdaiHE n^ThAih t-fcAik, i bha^bz i a\ha\o iaí-32. TdKOJKA® >K£ i AfrfelITZ GUBZ lid TOAIk Ai"fcCT-fe, HplllilkAZ
I Ell^^lEX I AUIAtO I^E. 33. CdAldp-tiHIIHÄ Ki E T E p 7» rpA/yu npH^f Hd,4,rA Hk i BHA+'ß* ' AÍHrtOCpa^OBd, 34. I npHCTJRIlÁh OI. A-la CTpOyn-KI Ero, Bh3AIIBdlA AAdCAO I KHHO, B'ÄCaVK^h îKE I Hd CKOI CKOTÄ, lipilBE^E VKE i BZ rOCTHHUll,» i llpllAEVKd EAtkJ 35. i lid OyTpkli llllh/V'A, I3hd\7, yk, Bd nÍ,IIA3d y^dCT?, rOCTHHHII-HOy 1 pEHE íMOy' npHAEJKII EMb, I EVKE dUITE lipill>K,A,li;EUJII, d.'iX Er^d BK3BpdlUTX CA, EX3,A,dd\h TU. 36. KÄTO OyEO t4í\"/. Tplll ICHpkHIII A\kllHT7, TH CA GUTH BÄIId/k,ÄllllOA\Oy E7. pd3" BOIHHKU; 37. 011% /KE pEME' C7.TB0pkl dlllAOCT'klllKíi C'¿ HHMK. pEHE ;ke íMoy iicoycx- i^ii i ttü TBOpii TdKon:^-
38. BTUCTÄ JKE \-OAAUITK> EAlOy, I TX Ekllll^E EX EbCk ETEpjR. JKENd >KE ETEpd IA\ENEA\h AldpTA llpIHATX I K7. frOAIX CEOII. 39. I CE El G'ti CECTpd IA\EHEAlk AldpH-fa, -feîKE I C+.A^BIII rip» noroy icoycoEOy CATuiuaauiE caobo Ero. 40. i Aiap'ra A\A7.BA'hdUIE 0 AMI03^1 CA0y5KhG-fc. CTdEklLIII H>E pEME' rOCIIO^"» HE pO,A,HUIH All, +.K0 CECTpd AtO"fe E^HH«. rti A OCTdBH CAOyîKIITH; pkll,ll OyGO El, A\H nOAlO>KETX. 41. OTÄE'tllllTdB'Ä "ACE pE'IE El HCOyCX- Aiap'Td, Aldp'Ta, HEHEHJH CA l AIAKEMLLIU o AlHOSli, 42. Evinió xe ECT7» Hd noTp-tiGs.' avapirli go BAarxra. mactk l3EXpa, -tiiKE HE 0TXIA1ET7« CA OTX ÍIEIA.
8. Lukež XI. 1—10.
1. I i'.uctï cäuuto EAioy na arhct-b ETEp'íi AtOAAiuToy CA, I -feno lip+.CTd, pEHE ETEpX OTX OyHEIIHKX ErO KX HEAlOy rocno^ii, HdoyHH hu aioahtii ca, "bnoJKE lOdiix naoynn oysE-IIH IC'kl CEOIA. 2. pEHE "ACE lAtX* Er^d A10AHTE CA, rAdrOÂHTE" WTkHE liaiUk, 1hce ECU lia HEGECE\"X, CEATHTX CA IA1A TEOE, frA npH^ETÄ U('hcapkCTEIIE TEOE, j\,A EÄ^iT7. B0Â1; TBO'h -tiio na iiEGECE i na 3 £ ax ir 3. \-A'I;g7. naujk iiaAkiiEGXiiki ^ai Haa\7. na bcI'.kx	4. i ocTaEii naaix rp'tyu iiaiuA,
IGO i CdAlH OCTdEÄf.EAtX BCfcuOAlOy ,A,rtX>KkHHKOy Hd|UíA\Oy, i HE EKBE^H lldCX IÍ7. ICKOyiUEIIkE, 117. 131. d K11 H TO 0T7, IIEllpH-*fc3HH.
5. I pEME Ii7. NII/VV7.' K'¿TO OTX BACA IAIAT7, ap°yrk' I H^iTK K'A HEAlOy IlOAOyHOliiTH I p£HET7» EAlOy' AAiKAlv AHI K 7» 3AEA17. Tpll yA-liUTU, 6. IVh'AE APOy1"* Al H npil^E C7> H/KTII i;y> Av'irh, i HE laiaAih MKCO iioaokhtii np^A'7' HHAIK. 7. I t7.	OI'hli'blUTAI"/. pEHETX' HE TEOpH Allí
TpOyA,a, w}Ke ABkPH 3dTBOpEN'hl CXT8, I A^™' AIOIA CA AVA-NOIX NA AO/KII UTÍ, HE AlOr^ B7.CTATII AdTX TEB-fe. 8. TAA-rOAKÜ EAA17,, AHITE HE AdCTX EAlOy B7»CTAES1, 3A HE ÉCTX
Apoyra EAioy, na 3a be.sowrctbo Ero bkctabk AaCTa EAioy,
EAIIKO Tp+,BOy£T7,j9. I A3X rAArOAKÜ BdAIK' IipOCIITE, I AílCT7, CA EAAlfc. IHITATE, I OBpAHITETE, TAZU,+.TE, I OTBpX3ETX CA BAAIX. 10. B C-liliT. BO HpOCAI IlpHEAAÁETK, I IIUITAI OEp"fc TAE T7. I TA7,KXIIJTIOA\0y OTBp%3ETrA CA.
9. Lukež XIV. 16—24.
16. on» 5KE pEHE' haob-bka ETEpX CZTBOpil BEMEp^ beak ür I k7.3ZEA AÍHOriU, 17.1 flOCXAA pAli kl CI.'ofa H'A rOA"H;Si KEWEpA pEIXITH 3%BAH%IA\%* rpAA"fiTE, -fehO OyiKE rOTOBA CXTi BCfc. 18. i hahahja bx KOyn-fc 0t7,pHl^atii ca b'CH. llpKKTÜ pí'lí íA\oy ceao Koyrmyx, iaiaaik hx>ka^ i3htii i biia^th e, aao-ákfc ta, lAI-fel AlA OTfcpEHENA. 19. I ApOyriiJ pEHE EAlOy" CíR-np^rx b0a0b7.nrfcjyx Koynuya iiatu i rpaa^r iCKOyCMT» lys, aaoáfck ta, IAl"fcl AlA OTXpEKXUld ca. 20. I ApOy^W pEHE* híeh^v noiAyz i ceto paah he aior^ nptitu.
21. i iipnuikA» pAGfc nob-ba*1 rocnoAHHoy CBOEAioy. TorAA pA3rn+,BAB'A ca rocnoAHN'¿ AO'Vioy psws pasoy CBOEAioy i3hah ha pacn^tk'b i ctxrii'ki rpaaa, i nhuitaia i b^a^»^^ i ypOAlTUIA i CA-femuia bkbeaii C-tíalo. 22.1 pEHE pABZ-rOCnOAH, guctí, e/ke hobea-fe, i ei[je al'hCTO ECT7,. 23. i pEME rOCnOA^ pABoy i3iia" ha hxth i yaA^ru i oyb-tia" eknhth, a<1 na-iia7.hm i 7. ca A0A17. aloi. 24. TAArOAKii bo baaiz, "liKO lili eahiix JKE AlXiKh. t-fcya 3XBAHtwyx he EKKOyCHTZ aloeia BEHEpA.
10.	Lukež XV. 1—10.
I.	E-fcdV* >K£ liplIll/lll/KABRlJITt CA KZ fl£M0y BCII AlTUTApE
I r pilili k Nil 11,11 hocao^hiatz ero. 2. i p7,ri«tiid\*^ ^dpiicei i
KZHHAikHHU,!! rAArOAMMHTE, tliO Ck rp-klUkHHKTJ HpHEAlAETZ I ca NHAIH "liCTZ. 3. pEME Ait KZ AhAIZ IipHTZH* rAATOAA' 4. KU HAOB-fcKZ OTZ KAČA iAl"kl CZTO OKklljk I nOrO^GAk EAHNX OTZ NH^Z NE OCTABHTZ AH Aeeath AECATa 1 AEEATk nO^CTUHH I IIAiT7. G7. CA^A® nOrTUGZUlAlA, A<":iAE}KE O^pA-IUTETZ I* ; 5. I OBp-feTZ I*. BZ3AArAETZ HA pdAl+, CEOI CA, 6. I npHUIkAX BZ A°'h!4 ce0' CZ3UBAETZ AP°V"r,w 1 C+1A'W TAArOAA IAIZ- pAAO^ITE CA CZ AINOKU, liKO OGp-fiTZ
OBku,x AAOITR nor-kiGZiuaiijR. 7. rAaroAi* KAAIZ, -bno TAKO
pAAOCTk G^AiTZ HA HEGECE O EAHNOAlk rp-fellJkHHl^-k KAKRUJTH CA NE/KE O Aebath AeCATZ I	"pABkAkNHKZ, l>KE HE
UJTp-feGO^KRTZ IlOKAAHH-li.
8. AH KA-fe JKENA lAlžKUlTH AECATk AP^^ZAIZ, AH1TE nOrOy-GIITZ AP^^ZAA^ EAHH&, NE HZ/KII3AETZ All CK"flTIIAkNHKA I nO-AlETETZ ypAAlHN'kl I HH1TETZ npilAEVKkNO, A0,,kAE>KE <>BPA" HITETZ; 9. I OGp-tTZUHI CZ3UEAETZ AP^"1"141 1 C^ctA™^ rAdrOAKRUITIl- pA^O^ITE CA CZ AlHOlK, +.K0 OGp+.TZ frpArtMK, tiKHCE nOrOyGH\-Z. 10. TAKO, TAdrOAKR KAAIZ, pAAOCTk G"kl-EAETZ Ilp-bA^ AH kli E A TJ GOŽK1II O EAHNOAlk rp-feiUkNHU,-fe KAKR-UJTElAlk CA.
11.	Lukež. XV. 11—32.
II.	PEME JKE' MAOB-feKZ ETEpZ lAVli	CkIHA. 12. I pEHE AlkHHI C'ki II7. EIO 0Tkll,10' OTkHE, Ad>KAk MH AOCTOIH;fifisi M ACTk lAV-feltk-fe. I pA3A"tAH I Al A lAl-feNkE. 13.1 HE nO AAH0.3-fcyZ AKH£X® CZGZpABZ BCE Alkllll CkIHZ OTII^E HA CTpAN* AdAEl,E 1 T0Y" pACTOHH lArliHkE CEOE /KHKTil EAXAaH0- IKAHBZUIIO 'KE EAlOy* Bkcfe GTUCTZ TAAAk Kp*fenKKZ HA CTpdH"fe TOI, I TZ lld-MATZ AHIHHTII CA. 15. I UlkA% lipilA-tnil CA EAHNOAlk OTZ JKHTiAZ" TO»A CTpdllU, 1 ilOCZAd I HA CEAA CBCli I1ACTZ CBHNIH.
16. I VKEAddlHE HdCklTHTH CA OT'A pOVKkLJ^k, IAVKE ^"bayx ceiihhia, i hhkxtovke he 4,dauie e,woy■ 17. eh. cEG-fe vke npn-
pEHE" KOAHKOy HdlAAklHIKK OTkU,d AAOETO l3G"klBdKfiT!A yrtilGH, d37, /KE Ck,\E rAd^OAAk TTUgA». 18. EXCTdBZ I^JR KX OTkU,IO AAOEAAOy I pEliX EAAOy WTkHE, CXrp+.UIHyX Hd HEGO I np-fc^x togoi*, 19. iovke ni.c.uk ^octoinx HdpEiuTii ca cuhx
TE or CXTBOpil At A -fenO i/^HNOrO OTX NdlAlkNHKX TEOiyX.
20. I BXCTdEX I^E KX OTkU,K> CEOEAAOy. 6LUTE '/KE EAAOy AdAEME CSiUlTK» Oy3kp-fc I OTklJ,k ETO, I AAHAX EAAOy BUCTZ, I tekx HdHd^E Hd ETJKR ETO I OGAOE'kl.Sd f. 21. pElIE 5ke EAAOy C'klllX' OTkHE, CXrp-fclUHyX Hd NEGO I np+.,4,X TOGOKR, WVKE H'tlCAAk ^OCTOIHX HdpEUJTII CA Cklll'/. TROI" CATEOpll AAA -fcKO E^HHOrO 0TrA HdlAAkHIIK'A TEOiyX. 22. pEHE "«KE OTkHk KX pd-GOAAX CBOIAAX' CKOpO l3HECtlT£ O^E'/KA^ npXEVKKfc I OGA4iU,+iTE
i i AMHTe npxcTEiik Hd p^K^ Ero i canonu Hd no3-t, 23. i
HpllBE^KUIE TEAkU,k OynHT-faniU 3dKOA+.TE, I 'l'.,4,XUJE ,A,d BECE-AHAAX CA, 24. -feliO C'klllX AAOI Ck AApXTEX G+. I OVKHBE, I3nu-GAX G"fc I OGp-tiTE CA. I HdMAIHA BECEAHTH CA.
25. E-fe IKE C'klllX ETO CT dp'111 Hd CEA'li, I diKO rpA^TiJ npll-GAIIVKI CA KX ^OAAOy, CA'klHJd nlillH't I Allli'kl. 26. I lipH3XBdEX E^HHOrO OTX pdl'i'A E'AHpdUJddUiE I, MkTO OyGO CH CXTS. 27. OHX VKE pEHE EAAOy GpdTrA TEOI HpH^E, I 3dKXAd OTkU,k TEOI TEAkU,k OynMT'fcll'kl, "iiKO CX^pdEd I nplllATX. 28. pd3-rtffcBd /KE CA I HE yOT-l'.dUIE BkHHTH. OTkH,k VKE ETO IIUk^'A AAOA'hdlHE I. 29. OH 7« VKE OTXR-felHTdBX pEHE OTkH,k5 CEOEAAOy' CE KOAHKO A-tiTX pdGOTdKR TEG"b I HHKOAIIVKE 3dnOB'h/v,h TBOEIA HE np-fcCT^niiyX, I AlkH'l; HHKOAIIVKE HE ^dAX ECU K03kAATE, CX ApOyfkl AAOIAAH EX3EECEAHAX CA GHAAk. 30. Er^d >K£ ClUlli TEOI 13-tA^kl TBOE IAA"tiHk£ CX AK>GO,<AIi.lUldAAII HpH^E, 3AKAA EAAOy TEAEl^k ilHTOiWkl. 31. OHX VKE pEHE EAAOy' HA^O, t'kl RCer^d c7, AAHOHK ECH, I EC1!; AAO'l. tbcb C*tx' 32. BX3EE-CEAHTH VKE CA I BX3,4,pd,A,0BdTH HO^OGddtHE, -fe«0 GpdTpX TEOI Ck AApXTB7. G+, I OVKHBE, l.il'kll'.A'A G+. I OGp'fcte CA.
Ii. Iz spomenika „Glagolita Clozianus".
1. Iz govora sv. Epifanija ciperskega.*)
GKATdiiro t lilija Nil; apyiiEniCKoyria Kynpkciiaaro (ca o k o) o h o r p £ r. t m h t-i; a a r o c n o ^ k n -1: i nora iia-iii e r o n C0y-ypiiCTa, i o i o c ii <f> ■!., ižke otx apiaiar4;iA. i ii ii ii o A i 'Vi "i;, i o c k n ii t i n ro 010,4,1 iiauifro r po r. k ii ■!; at k, no ca n a c n -b n at y u, i. 11:'/. m o r. ki i: x iii io.
1I'/.to ce; AM,£Ck B£3auxEke amoro na 3Eaii- häto ce; i.£3a\a'ai:k£ auioro ii a\a7.Haiik£ a\noro. r.£3a\a%p.K£ auioro, ■hno H-i.capK cäfiitx- 3£a\A+. oyr.oi, ca i oya\axiia, -iiko nor-/, na'/.Tki* oycxnf. uorx iiaätki* oyatp'I.T'A, i a^z 5 K'ACTpfniTa. Gor% ex ataa-ti oycxriE i caiiaiutaia ot'a e-Uh'a otä a,\a e'ACHpi.ci. i;yv\f nuni. cxt-a KÄ-iEpawAiiAiA
*) Govor Epifanijev se je ohranil v dveh panonskih spomenikih, v glagolskem in cirilskem; toda v cloz. nahajamo le začetek (204 vrste), v supraselskem spomeniku pa ves govor, 21 str. obsegajoč (str. 337. do 357. v Miklošičevi izdaji). Ako jezik v obeh spomenikih primerjamo, najdemo sledeče večje razlike. 1. Namesto prostega dovršilnika v cloz. nor'akx ca (dvakrat), npiiEp%rx ca, pa3ii,4,x ca, iiuit£3X, npl.iiA^, npiiA&, ima supr. spomenik zložene dovršilnike: iiot-akiixwa ca in iiotä-K0I1IA CA, npllEp*/,roijja CA, pd3ll,4,0UlA CA, IIIUTE30U1A, npf.-HAOiUA, HpiiAOUiA. Iz teh primerov sledi, da je prepisovalec supr. spomenika proste dovršilnike v svojem izvirniku sicer razumel, a jih nadomestil z zloženimi dovršilniki, ki so bili za njegove dobe v obči rabi. 2. Namesto zloženega dovršilnika na c : e*a3-iHica in npou,KiiCA stoji v supr. Ek3HEC0uiA in np0U,i:7.T0iiiA. 3. Nedov. AkAUlETE se glasi v suPr- AdHU1£T£-
Še večje razlike kaže seveda srbsko-slovenski spomenik iz 13. stol., ki je tudi ohranil ta govor. Namesto 3. dvojinske osebe r.^AiTE, A"!1<uljeT£> rpAAETE piše srbski prepisovalec: coyA£Td> A'kiacra, rpEAETa, kjer se že v višji meri kaže vpliv srbskega narečja pri prepisovanju panonsko-slovenskih spomenikov.
AlAARU II rrtACI I l'OBOpi, ETUBAKÍiUJTÉI lia YplICTA OTA .'-jdKoiionpi.CT&iiMHK'A; K'/.Ae iiapo^ii i kokh i hihi i opAtftk'l; iAP'akoah; |í,AAE u,"bcapí i HEp+.i i c^AkiA oc^'/KAéhtuia ; si
kaae cbí.ihta i aieni i TOBOpi kehitiicaahi; kaae	i 10
iiiataiikI. i rpAT-A iiEripaBEAKirkin; b'a ICTIIIIA; oyso, 3-ÍIAO KK ICTIIIA» AK>Ak£ IIOOy'HIII A CA TXUJTÉTAH'klArA I COyE-TAH'khUA. nOT'AKAi CA B'A AKpOrOIIIIEI KAAtEHk YpHCT'A, I caaui CAKpoyuiiiiia ca' npiupArA» ca ka TBpxAiu KAAtENk, II'A B7. Íl'hll-Kl BAAH'kl HyA pA3IA^i CA' IIOTAKX CA O lia- Io KOBAA'fa IIEriOB+.AIAlÍiÉAlk, H% CAAtlI C'ATKpEIII l'.kllllrtV KA3-H-i'.CA HA AP"kK0 KAAIéHK, I CAIIIE^'A OyAípATKII IA. CAKA-3AIHA BEAIIKaarO CdAtllCOHd CAANkU,A yplICTa, II"A pa3ApHllUA iHlM'AII'KIIA &3-hl IIIOIIAEAlEH HIIK'kl I 3AKOIIOIIp,hCT^HKIHK'KI
20
noroyBi.
3aiae BOTA CA7>ll7iu,E 110^7. 3 E Al A/Si, i ta a»* lip+.AtpAM a-II^KK hoaeoal'a C'ATBOpl. ak,feck CAflACEIIkE CAUITIIA17. ha 3EAII I OTA k'i'.ua 110,1,7. 3EAIAÉH» CXn AUITHAI'a' aklleck c7.IIACEHKE BkCEA\Oy AUlpOy, EAIIKO BIIAHA\A i EAIIKO iiekii-AiAi7.. coyroybo akllkck ripiujECTis iociioakiie, coyroyr.o CAAIOTpEHkE, COVTOyBO 4a0b"I'.k0ak)GKCTBIE, COyrOyBO CAIII-TkE, ba h'Oyri'Ü míe I CAAflipEHkÉ, COyrOyBO k'a MAOB'hlíOAl'a IIOCHílUTEIIKE' OT'a HéBECE ha 3éa\h, OT'a 3EAIAA 110^» 3EAIAA GOrA HpiyOAHT'A, bpata a^oba OTABp A3AbKTX CA. C7.nA-
uiteii ota B-bKa, pa^oyite ca- cüaaujtei b*a t'aaví; i ka 30
c+.NI C'AAlpKTKH+., beaikiü CB+jTZ llplllAl'bTE^ c7. pABIU to-ciioa'a. ca dtp'ATB'hlAWl BOTA, ca OyAUp AUIIAUI '/kibota, CA nOBIIH IlUAlll heiiobiih iitu, CA C&I1ITHA1H BX T7.A\Í. iie-AtpAHAI CB+.TX, CA nA'fall'hiku CKOBO^hteak, CA llplil-CIIOA^HIIAUI IIp"tu"fcJIIJ7.ilIII HEBECA' ypiICTX HA 3EA1I, B-fcpO- 35 KAyOAlA' ypiICTA BA AtpATG'kiyA, c7. NlAíb CXHI^AVA" AA OyK'llAÍX I TAlH'kl, IA/KE TOy A'» p A 3 O y AA "fc E A V A BOVKIIX taihm, Taina noa'a 3éa»aekk mioaeca- aa oyE-fcatx, kako i C&I1ITHA\X B7. AA"b lipOCB"t¡THAX ECTA UpOMOK-tAK.
40	Häto oyco; RkCA ah np-fcnpocTk caiiacaet-a 'Lrak
CA r'a aa'fc HOTZ ; hh, hä i TOy R-bpOy'krilltala- r'AHEpA žke CÄAlOTpkAIIRAHdd TROpA, a A^HECK RA A^uh All-fc a' b'AHEpd üa'AThCKdd, a ak,i£ck rocno/k,hckaa	k7.lIEpd haob*fe-
•IkCKdd, A akm£ck kojkkctbkhad a"fc£ta- b'AMEpd 3d 0y\*0 45 oy^ApEHÄ GURddlUE, AkH£Ck GAHCU,anhaik GO/KIEAlk a^obä-CKOE /KIAIIU1TE l'.kETk" r'AHEpA CÄRA3AHÄ g'klRddHIE, ,\kmeck HEpd3Ap"fcuiEH1üA\ll /k3aa1i C7.RA3AETÄ rOyGITEAA* RAHEpd ocxvk'aehä GURddUIE, am,fck ocähc4,ihua\ä crogoa^ aapy'" CTROyETÄ' r'amepa caoyt'kl iiiaator'kl pxtaay^ CA EAlOy, 50 ahll£c,i RpATkllllUII a^ORkHIII, ri^'i'-r'auie eto, iiute3ä. II'a OyGO CA'klllll O YpilCTORkll+.H AI* U/h r'kllll'AMEE CAORO- carinii i r'aciioi- ca-kimi h npocAABi' catuuii h nponorí¡;kak i.o;kit. REAk'li hio^ica' kako 3akoh'a oct&fldetk, kako gadro^^tk npOUirhtaet'a, kako OBpd3H AlllAlOyOAAT'a, kako ICTHHd lipo-55 IIOldl^aet'a ca, kako c'l'.llk miialoyoaht», kako ca'AHkU,e RkCEAEII/ülav icha'aii"bet7., kako RETÄykl 3dkoh'a oget7.uia, kako iioru h3r*fclllTdETÄ ca, KdKO apeeivh'tla lip'llla^j kako IIORdd lipOU,rhca.
^ÄROI AlO^bE rh CIOhHí bä Bp'l'.AlA yplICTORkNiill 60 ai&u,-!; npiA*, ERpi'.iicu,iii Koynxno "/KE i norAHkcu,iir
UjilCAp'll, iiiaat7« i llpO^Ä" AKd dpyHEp-fed, i dHHd i Kd-
hd<f)d, O'1"'1 fwcivfe R7t k oy h i; g&aete, np-hcra-
ftuutii d ypilCTORANd HAMIIIIAIftlllTH.	3KpXTB"fc b7, t7.
REHEp'a a'trtuliti ca; nONEJKE i CXNdCEHkE, TAArOAÄ /kirtu,«7. 65 i al p kt k'kl al'a, GUBdlllE. i wa"fcl >ke car a3 ai7k iii te drHEU,k 3dKdAdy&, d l/ke ot'a iiorah'a R'a iia'ATk gota. i or ii Bk ckllk Rk3llpdyx, ori "/ke k7, ca7.n7,u,i0 i k7. GOTOy nplT-fc-Kddyx. i obi c7.BA3dR'auie ypilCTd OTÄCklAdyX, d i2ke ot'a nordii'a iHOAoyuj'aho Ero npiiiAiay*. i orí ckotänähk, >Kp'a-70 trai, ori -/ke go/kho t-fcdOy JKpÄTRÄ llpHIIOUlAy^. mra IK>a"fcl icyo>kaíhké e/KE ota ehyiiTd noAiiHidyx, d i>ke otä nordii'a l3GdRAEHkE t'Ait ota a'acti npOnOB-fcAfV^-
2. Iz čtenija sv. Ivana Zlatoustega
na veliki četrtek.
GEATddro lOdHd ypxcoCTOAid dpy lEmcKoynd koh-C T A T I h "fe rpd^d HXTElikE k X K E A I k Tvl HiTEpiTOKS.
EaAKENU AAdTT-fcl rAdrOAdlHE' TOr,4,d HIE,A,X E,i,IHX 0t7, obok) ha RECATE, HApIHAEAVKi IIO^a ICKdpiOTX, KX Ap\" lEp-fcOAlX pEHE' HXTO yOUlTETE AAH AdTI5 "	KdAAX llp-fc^dAlk I. IV
CKBpXNH'kl rAdCX, W ,A,pX30CTk BECTOy^xha' kako 13-OyCTX icnoycTH raacx; kako ia.S'ukx no^KiJKd; kako he hckohi 5 ^oynid ic-t-üaece toto; KdKO iie oi^-fen-fcH-fe; kako he oy>KACE CA OyAAX Ero; H 7, T O yOHITETE AAH A'm> C A T7., I A3X BdAAX npii^AAik 1. pxu,i Air cea»oy ai ta Hdoyni oyniTEAk ex TOAIKO lip'líAAa ; tako al CKOpO 3dB"kl HACTOE OyMEHkE ; HE ČETO al pd^l rAdrOAdUIE" HE CXTAJKITE 3AdTd III CXpEBpd, 10 BpdHA ^pEBAE TKOI KOAI, KR/KE lAAdUlI EX lAl'liNIH ; HE Oy-HddlUE Al tadroaa- dHlTE K TO ta oya<JpiTX ki AECII^hS.
AdHiTX, oBpdTi EAioy i Apoy r^ia»; hxto \-oiutete aah ,a,dTi,
II A37. EAAIX lip-fe^dAAk L W HEB'feXAXCTBkE, w HEMKJBkCTBkE AIIIOrOE' I A3X BdAAX, CATX, np-fc^dAAk I. HECO pd^l, pXU,l 15 AAII. KOKS. KIMA» 11 Al'ki, AH AIAA&, Al BEAIK*, llp'll^AEUM Oyil-TEA-fe ; IAlk/KE AII TH OBAdCTk ^AAX ECTX Hd HElIICT"kiyX líHi-
cfcyx, i toaik* cía* ^actx tl> Ad he^skehtuia oyiidAoy-
EUII I UpOKd/KEH'kllA OMIHITAEUII, I CA+.M'kllA TEOpIHH Ilp03k-p-tlTI I IIHA AAIlOFd MIO^ECA TdKOEd TBOpITH; 3d Tlkl Al Í0 /^OBplUlA ^-feT-liAl CklA Al X 3 A'ki EX3,V»EIHI EAAOy ; 1I7. T O yOUlTETE Ali AdTH» CATX, I d3X BAAIX np-fc^AAlk I. IV HE-ICTOEXCTEO BEAHKOE, HAHE TKE 11' CXpEEpOAIOEkCTEkE' BkCE CE 37.AOE TO CXTKOplAO ECTX. TO BX3AIOBk Ck OyMITEA'fe CEOErO np'fc^dCTX. TdKX BO ECTX 3'A A'ki T X KOpEHk' B-feCA TOpkl, 16 ^OyiHX lid HI* BOyi* TEOpiTX' TKOpiTX EkCA HE E-fe^TI II CEBE I ICKpXHIiyX I T-tlAECklldrO OBTUHd-fc, I OTX CdAlOrO CXAl'klCAd 13TXIId ll'kl, I ME nOAUHTX lil ApOyVKXK'kJ, III OEUHd-fc,
111 po^d, in iinoro MiK0r0/KE' hx ocA-tm ohi oyAid iidiiiEro-
30 "IlKO/KE EX TXAt'l'., TdKO TEOpITX II'Kl yO^ITH I EX Ep-fen»! AlETdETX.
flpdE-KI l'.AdVKElt'kl lldEEA7, PAdrOAdlllE, "iiKO KOpEllk Ek-CtiAlX 3XA0A17, ECT'A C'ApElipOAlOI'.AEIIkE. HXTO yOUITETE All, CATÄ,	BdAl'A ilp-k^Mlk I. KEAk'li AP^30CTk, EEAkE
35 EECTOyAbE' Pxu-' '"H, TOrO All llp'l'.AdEllll, H2KE EkCf.MXCKdd
OApx>KiT'A; EAdA^uiTdro B-tiCM, noKEA+jEdKüiUTdro Aiopoy,
Edd^TvIKÄ EkC'liKOl TEdpI, TEOp AlHTdTO CAOEOdlk I IIOEEA'fc-IlkEAlk EkCE 5 117, yOTA Oy'IITI i EE30yAlk£ eto OyTOAlTH, EOAEtK CKOEHfc np^dllX ETüCTX. I HOCAOyiUdl, HXTO CTEOpl 40 EX TO EpiiAtA Hp-k^mblo' ET^d llpl^ Hd iib. C7« OpÄH.'l ii ApXKOAkdll, CE-ülllta I CU'llTIIAklllK'kl HAl&UITC, rAdTOAd' Koro hütete; i he 3iidyx, eröike yoT-bdyÄ iati. TOAkAiH IIOAd he AlO'/KdUIE eto llp-fe^dTH, dUJTE IIE l'.l CdAlZ yOT^AX, i TOrO HE AlOHCddlllE 3kp"feti, eto/KE yOT-fedlllE np^dTI, IEO 45 CE'hTIIAklllKOAlk CAUHTEdVX I CE'fclllTdAlX TOAHKdAlX.
3. Iz čtenija sv. Ivana Zlatoustega
na veliki petek.
OEATdTO 0 T k 11, d 11 d III E r O I O d II d M k T E II k E EX E E A I K X. KK.
n d p d C K E e k fc I tfü.
ilEAlKd Oyr.O ECTk TEdpX HEEO, OTX HEEUTX"t EX EUTkE EOrOAlk lipi3XEdHd' EEAIKU /KE C/KTX I dllxtiEAXCKXIIA ClA'kl, IIEEIAIAIXIHAII AOI'-pOTdAll K'hllk'ldEAl'kT I10/1,0KITZ CA CIAIX I CAXHXU.E, A'AIIEKXH'klAVA CA CE^TOAlk OEAdTdlA, HEEECkCKOE 5 TEMEIIkE rOIIA' ^'KX TKOpITX OyAlOy 3tAlA*fe, EICAHITI HOEE-A'fillkEAlk lld EOAd\*X, d TAJKXKd EEHITX CÄH1TI. HXTO /KE KXTO pEHETX, AlOpE npOCTpXTO EI^A I (1-feCKOAlk CXEA3dllO. MX EkC'ii OyEO AO^P«1 CÄTX I S^AO ,A,0BPd 1 TEOpkHA A1&-ApocTi y^AO"/KxcTEi"fe. np-hcirfc xe Ckia* A0KP0T;ii 'iaoe-Iikx
nOH%TEHkEA\k, Aoca'KAcllk£ nOHXTEHTUAUA CTEOpk' AIE'Ä 110 10 TEdpi nplNfCÄ, np'fecn-tKRUJTa A\+.pS TEdpI, HECAAE& *I7.-TOAITUAIÄ l3Ak-fc. TAKO GTOCTÄ TKApk AkCTI AldTli HEE-ti-A^UITH. I IIOAHlAOEd KR. BOrx, I HOCITX KpÄCTX MO Cp+.A'b' pd30yMA GO/KH"fa M/\OKÍ.KOAl'A ÍCT'A CACKJ^K, TEdpi EkCElA CI All 'ta II.	15
Et3-A,feAA OyGO BlüCTÄ HEGO KTd-HCHpABAEHklO HEH'ACTM, I CA'/.IIKII.E CT-hlA+'Alllt CA IIOKAdlHiNkE llplEAAAA, E7.3Gpd-H-tiTH CA nOKAdN"fcl*UITHAlX CA HE AtOJKE. A\OpE OGAIHAdlllE CA Al\*0 CT»! K 7« CTpACTEAlX, I HAOB+.K7. CA"fcn7, llp-li\*0>KAdd-IIIE TEdpk' EAtk/KE CA Oy"TÄKH"fedlllE, KAdH-fedUIE CA EAXOy, 20 GOrd HE AtOfkl OGpilCTI' ETOÎKE EkCElA TEdpi hdpoa% HpOllO-E-flAdlA, I1E GUCT8 a0ekak"7' "piHOCITH OyWEIIk-l; O EA'" 110 Al k G03'fe. NX ETOŽKE HE CTEOpi HEGO, KpXCTÄ EÄ3AA0/KE- I ETO/KE CAZHkll,E IIE AtO/KAIHE OyAOyHITH, KpCT7. B7.Ck-iiEÄ npOCB+.TH. I AP'bß0» OCAAÄ,rkl C7.C&AyM HAOA'ä CTEOpi OCÄ- 25 VKAEH'klAA7. CBOGOA^. TpOyA1 CA EÄ C7,nACEIIkE HA0B-tK0A\7. TEdpk, I KpCTÄ lipilllEA'Ä lidAI CA iiBII.
W GO'/KI-fe BT. ICTIHÄ llp-tiAÍSApOC1"1* HEGECkCKd'li' KpECT7» I! 7. Ap A/l» All IE CA, d I AOAkClwVll CAOyHîXGA pd30pEIIA l'.'klEdlllE. KpXCTÄ E'ACTddlllE, I Ak"l''E<'AÍi ClAd pd30pEHd I1U- 30 EdlllE' Kp7.CT7. E7.ApÄVKEI17. G'kIKddlllE, i WA'blCKd rp7.A"klhi IldAddUlE" Ad HdE'klKIIEIllI, "IiKO HE AP'I^0 npOCTO TOAlKOy *ik>aecx G'tí Eiiid, 117. npiiKWki ap^o nog-ba^- he o CEG-b GO G-klCT?. C7.HdCklld AISKA, 117. CXAÍOTp-felSllITlIlAVA C7,nACk-iiS IS A\A\KS* HE G'klCT7. GO C7.AlpkTH pA3ApOyUlEllkE CkAlpkTk, 35 117. Hp+.A\+.IIIA7. ECT7. EEIIITH lip+. A"li A'Ä H0A0"/K7.. Kp'CT7. I AtO y K A II TE03A11Í I CXAVpkTk, Cl VKI EOT Oy GEC7,A\p7.T7.H0y-Atoy GUEdlSTÄ IIEAEIITU.
Sket, Staroslov. čitanka.
11
III. iz Marij inskega evangelija.
1. Lukež II. 1—20.
1. E'kict'/. >kf kk a^hh ttu- laii^e iiokeakniie ot'ä KECAp-l; akäroycta, Mamicam kkc* oycEAEiixi*. 2. ce nainicaiiHE llp'/.KOE ll'klCT'/. KAAA*UITK) CypilEI* KypHNIllO. 3. I IIA"lia\** KkCII KkKKA0 nai1cath ca bä cboii tpa^'a. 4. IIIk3HA£ -,K£ M0" cii<f>'a otä paaiiaeia la-rpa^a na.3ap£TXCKa kk iik>ae* ba rpa-AdßrMA0ßÄ> l>K£ iiapnu,aaTÄ ca biitaeea\'a, 3aiie B'l;auiE ot-a frOMoy ii OTkHkCTKii+. AiU:wA0Kd> 5. iiainicai ii ca cä a\a-pllEl* OKpXHEII*!* e/uoy '/KEIIOtK, cxihtei* heiipd3a^HOI*. 6. b'klCTÄ 'Ali, ETAa bucte TOV", IClia'AIIHIlla ca Akllll£ pOAHTII Ell. 7. I pOAH c'klll'a cboii llp'ab'i'.HEI^'a, I IIOEIIT'A I, I iioaovkii ii kk diCAEy», 3aii£ he hk na\a avIicta kä obutvah.
8. i B-fcay* naCT kipii k% tohžkae CTpairl;, r.k^Ai|i£ 11 CTp-fer*i|j£ crpavK* Moi|r/.o CTaA"li CßOEAtk. 9. i ce an-iiEA'A rocrioamik cta Bk nnya, i caaba rocnoA^nk ocn-l; ia, i OV-r.O-lilllA CA CTpayOAlk KEAHEA\k. 10. I p£HE IIA4Ä dlltiEAV.' IIE HÖHTE CA' CE BO KAArOBklHTAMv BAAIÄ paAOCTk BEAIII*, k>KE B*A£t'a KkCkat'A AK»AiA\'A. 11. klJO pOAH CA KAAWt AKII£CK C'AiiAC'A, i/K£ ECTÄ yp'ACTÄ rocnoA^, KV. rpaA"t A<s,:'h,A0f:k. 12. I CE BAAt'A 3IIAA\EIIIIE' OI'.pAlJJETE a\AAAEIIEU,7> nOKIIT'A AE-/KAHJT'A KÄ 'bCAEy/.. 13. I K7.IIE3AAI1* G'klCT7. C7. dHtEAOAVÄ a\7,iioh;7.ctko koh ner.ECkCKkinyy,, ykaaauitä Bora ii raaro-AIXUJTHHy'A' 14. CAABA B7. k'kHU7.IHIII\'7. boroy I iia 3EAVII AlHpK, K'A »lAOK-Ü^kyX BAATOKOAEHIIE.
15. I B'klCTÄ, -bhO OTHA* 0T7. llliy'A AlltiEAll IIA IIEl'.O, II HAOK"fcu,ll nACTUpH pklHA ApOyrÄ K7i AP0V"r0V np^HA^AVA oyr.o A° EHTAEEAM I K II AH A\7. rAATOA'A C7, B'klB7.IHIIII, l'Ait C'Ä-
na.sa iiaava rocrioA'a. 16. i npiiA* noAKiirxniE ca i oup-br*
AtAplll* 'Ail II HO C litji A I A\AAAEHEU,'A AE>KAHIT'A B'A ,feCAEy7.. 17. KIIAkKÄHIE /KE CAKA3AHIA O rAATOak rA APOA AIlkAlk IIAtk O
OTpOWATE CEAÍk. 18. I EkCIt CA'kllliaEXlllEII ^IIRMUIA CA O TAd-rOAailtjyX OTX liaCTTilpk KX IIHAÍk. 19. Atapil'fa HÍE CXEAIO^a-OlE EkCA TAdrOAU CHIA CXAdrdKRUJTII E7. Cp'A^kU,!! CEOEAik. 20. I EX3EpaTHUIA CA naCTUpll CAaE AHITE II yEAAAUITí GOra
0	Ekcfcyx, -t>Ke EH^-tuiA II CAUUiaiHA, "tliO/Kf rAarOAailO G'klCTX K'A IIHAÍk.
2. Lukez II. 41—52.
41. i yon^ddiiiETÉ po^ima-fe ero no Ekcfe a^ita ex iiEpoy*CdAHA\% ex npd.3AbiuiKx n<icyrki. 42. i er^a btuctx AXEOIO na RECATÉ A"fcT0y, EXIilE^XIllEAAX HA\X EX HEpOyCaAHAlX rio OGiunaK) npa.3AkiiiiKa, 43. i KOHkHdBxuiEAix	ex;í-
BpdlllTdlXUlTEAtX CA IIA1X, OCTd OTpOKX HCOyCX EX HEpOyCA-AIIAl-fc, I ME lIK) HOCIIíjiX II AIATH Ero. 44. A\kl|-fcEXlild /KE H EX ApOy>KIIH-Ü cjüuitx, npll^ete nXTIv ^kHE I lICKddlilETE Ero ex pOVKAf»"» I EX lidIIIIII. 45. I HE OBp+.TXma Ero, BX3EpaTHCTE ca ex iiEpoycaAHAtx EX3iiCKabüuiTa Ero. 46. i btJctx iio
TpEyX	OEp-flTETE ii ex l^pXKXBH c-fc^aultx 110 Cpii^'í;
oyHHTEAk ii nocAoyiuaiauijTa nyx i BxnpaiuatKiiiTa ia.
47. oyaíacaayx >ke ca Ekcn nocAoyuiaiiRuiTEii Ero o pa-3oyAvfe ii o OTXE-ÜT-fcyx Ero. 48. i eii^-tExma 11 ^heiicte ca,
1	pEHE kx mea\oy ai a tu Ero- ha^o, hto cxTEOpH naa\a tako; ce oteii,x 11:011 11 a.ta ciipXEAi|ia hckaayoih; tebe. 49. 1 pEME ex mi aia* mto -biio hckaauieta avene; he b-ticta aii, -üko -kjke cxtx 0Tku,a a\o£ro, Ek t-tyx ^octohtx a\ii btutii. 50. 1 ta he pasoyAffecTE raaroaa, iiais peme haia. 51. 11 cxhii^e ex
NHAVa ii hph^E EX lia.SapETX, I E-t; HOEHIlOyia CA lidia. I AVaTH Ero cxr.Aio^aaiiiE EkCA raaroa-ki chía ex cpx^kiJ,h CEOEAVk. 52. icoycx /KE crrfcauiE np'fcdv^apocthiifi. 11 tííaoaix 11 r,aaro-aatih«. otx Bora 11 haoe+.kx.
3. Lukez XVI. 19—31.
19. laob'iíKX VKE E^HNA B+> BOrdTA I OBAdldlllE CA BA nop^l'p^ I EfCONA, BECEAA CA Hd SkC-faliA ^Ellk CB-feTAAO. 20. nmi|ix x:e bí. e^hha, hawneaaa Ad3dpA, r,t;e AEXddiiiE ripn KpdT-feyA Ero rNOHHA, 21. H /KEAddlHE HdCUTHTH CA OTA KpOyni!U,A nd^dlSIlJTliHyA OTA TpdHE3'kl BOrdTddrO, NA ii IICH ripuyo^arnte 0BAii3dd\-A riioii Ero. 22. bucta >ke oyAikp-fctii HIIIIlTKMtOy I IIÉCÉHOy B'klTIl dllliEA'kl Nd AOHO dBpdAVÁE- Oy-AAkpilTX >K£ II BOrdT'klll, H IlOrp-fcCA II. 23. I BA BA3BE,A,a OHII CBOII, Chl ka AtXKdyA, Oy.Skp'fi dKpdAM II3-A<»A£ME II Ad-3dp"t; na aon4¡ Ero.
24. I TA BA3PAdUIA pEHE' OTkME dBpddAlE, nOAtNAOyH Al a II IIOCAAII Ad3dp*i¡, fi,a OAIOMHTA KOHEH,A npACTd CBOErO BA BO^-fe H OyCTOy^HTA 1A3UKA AtOII, iiKO CTpd'/K^X KA NAdAUNH CEA\k. 25. pEME *KE AKpddAVA" HA^O, nOA\"tiNH, 4iKO BACIIplllAAA ECH TU BAdrdd TBO-fe KA JKHBOT'fc TBOEAlk, I Ad3dpk Tdh'OJKAf 3xAdd' iikiirl; xe Ck^f oyT-fcuiddTZ ca, a ttj ctpdjk^EUJH. 26. I Ild^A llkC'Luil CIIAlll AlEJK^IO Ild/NH II KdAlH llpOlld^k KE-All-Ü OyTKpA^H CA, -feKO /k,d yOTAIllTEH AWINATH OTA CKfrOy HA KdAtX NE BA3A\drdüSvTA, lili H'/KE OTA TA^Oy KA NdAlA np-tyoAATA.
27. p£1E JKE" A\OAIA TA OyBO, OTkME, frA II IIOCAAEUIH BA AOAIA OTkU,d AlOErO" 28. MtdAlk BO TIATk BpdTpiHA' +.I.0 3dCABIfeA"feTEAkCTK<>yOyTA IIA\A,	HE II Til npil^TA Hd
A\"tlCTO CE AVAMAIIOE. 29. rAdrOAd ;KE EdtOy ABpddAlA* HAtJRTA AlOCfad II npOpOK-kl, &A ÍIOCAOyilIdlATA II y A. 30. OI1X JKE pEME" HH, OTkME dKpddAlE, NA dLUTE KATO OTA AlpATRUNyA H^ETA KA NHA\A, riOKdK&TX CA. 31. pEHE }KE EAtOy' dUITE AtOcfed II npO-pOKA HE HOCAOyUldlifiTA, HH dUITE KTO OTA AipATBTüyK BAC-KpkCNETA, HE HMXTA B-fcplü.
4. Lukež XIX. 1—10. 1. I i: z ni 6 A'/. npoyo>KAAAiuE iicoycz ea Epwy*. 2. il ce
AiXíXZ HAUHEAlk HdpHU,a£AlA .34KkyfH, I Ck E+, CTAp-fell AlTiJ-Tapf/V\A, i ta r,-h iioraTA. 3. i iickaahje kha^th ncoyCA, kato ECTX, I HE AIOKAAUJE HApOAOAlA, "llKO t4iAOAIA AIAAA n4i. 4. Il llp-fe^" TEKA KA3a1i.3E IIA Cl"KOA\OpHKK, Ad EH^HTS I, llKO VOT-feaUlÉ AllllIXTH. 5. I "feKO npil^f Hd Al-feCTO, KZ.3K,-p'hll'A HCOyCA KIIA'fe H I pEHE l>A HEAlOy 3AKk\"tiE, nOTAUlTABA CA CAA'll3H" A^NECk '¡0 IIO^OGAATA Al H EZ J\,OA\Oy TBOÉiMk G'klTH. 6. II I10TAHITABA CA CAA't¡3E II IlpHIATA I pA^OyiA CA.
7. I EIIA'llEAlllE BkCII pZnTAAy» TAArOAKRHITE, liKO KA rp-feUJAHOy A\X/KW EAIIHAf EHTATÄ. 8. CTAE'A "/KE 3AKkyEH
pEME ka rocnoAir ce hoaä hai+.hii+. aioeto, rocnoA»,
HHUITHHAIZ, I AIIITE ECAIZ KOrO H H Alk OBH^^AA, BA3BpAl|IAv lIETBOpHHEHü. 9. pEME <KE KA HE AI Oy HCOyCZ, -{¡KO AtMECk CA-HACEIHIE AOA\Oy CEAlOy GUCTZ, 3AHE II Ck CUHÄ AEpAAAlAk ECT'A. 10. npilAE BO C'kill A MAOEHiMkCKTÜ EA3IICKATA I CZnACTZ nor-kiBAUiAAro.
5. Lukež XXIV. 13—35.
13. I CE A^BA OTA Hliy'A B"tCTE HA^UITA BA TZVKAE AEHk Bk BECk OTACTOIAUITX, CTAAHH UlECTk AECATZ otä lEpOyCA-AHAIA, EII'íKE H Al A EAlAOyCA. 14. I TA BEC'tlAOBAAlHETE KA CEB-fe '
0	KkC'tyA CHyA npilKAIOHkHIHHyA CA. 15. I KTUCTZ EECfc-AOyKRUITEAlA H Al A II CAT AS ACUITE Al A CA, II CAAIZ HCOyCA llpHGAHŠKk CA HA"1lAUJÉ CA HHAIA. 16. 0411 M.'E EK) ApZHÍAAUJf TE CA, Ad Er0 IIE H03HAATE. 17. pEME /KE KA HHAIA' MTO UTÏ CAOEECA CH, O HHyZ/KE CZTASAATA CA KA CEE'1; HA^I|IA, I ECTA
ApAyAA ; 18. otzb"Iïhitabz vke eahhz, EAioyíKE haia kaeoha, p EHE KA HEAlOy ' T'kl All EAHH7. npllUiAAEU,A ECH EA lEpOyCAAII Al A
1	HE MIO ü'klKAlHHIiyA EA	CIIIA;
19. I pEHE IIAlA-KUyA; OHA *KE p-tiCTE EAlOy' 'tîKE 0 llCOy-C+. HA3Ap'tiHHH't;, IVKE ETdCTZ AIXVKZ npopOKA CHAEHA A"feAOAlk
II CAOBOAtk Hp'liA'A GOrOAt'A II BkCilAUl AI0,\ki\\11, I 20. KdKO II np-ti^dUJA ap\-|lfpeil ll KkHASH IldUIH HA CC^IK^ÉNNE C%A\p%T|| II npOHACA II. 21. Afkl /KE Ild^'l'.EAtk CA, llKO Ck ECT1A yOTAH l3ApdllAÍl H3GABHTH, llk I Ild^'A BkC'llAlll CHAtH TpETHH CE ^Ellk IIAMT'A A'AIIECk, OT7, HEAHKE Cll G'klHIA. 22. 11% I VKEH'kl E^IIH'kl 0T7. MdC7. OyiKdCIIUIA ll'kl, GUK'AUIA pdHO OV* rpOGd. 23. I IIE OGp-feTXlUA T+.AECE ETO, llpll^Ai TAdrOABRllITA, +.KO I dBAEHHE dllkliEA'A KII^'I'.IIIA, l/KE TAdrOAURTZ I JKHBd. 24. I	E^HHII
OT'A IldCX KX rpOBOy I OGp-fcTJK TdKO, 'llKO/KE II VKEll'kl p'lllUA' CdAlOTO /KE HE BHA'falUA.
25. I T7. pElIE K'A IIIIAtd' W NECZAfklCA'ANdd II AA^A'AHd Cp7vV,kll,e,llk, E'hpOKdTII O KkCfcy'a, "b>KE TAdrOAdlUA MpOpOU,ll. 26. HE TdKO AII nO^OKdlUE llOCTpd^dTII yp'ACTOy I BkllllTH B7. CAdi:^ ckomr ; 27. i HdSEHX otz diocbd n ot'a Kkcby'A npo-
pOKK, C*AKd3dlUE IIAld OTX GkCb\"A K'Alllir'A, 'b/KE G'bd\-^ O IIEAtk. 28. I lipilGAH'/KHUIA CA Bk BECk, Bk llhK>KE H^'lidUIETE, I T!A TEOpHldUIE CA ,4,dAÉ ,ml- 29. I HAiVK^ddlllETí II TAdrOAlifi-lUTd' OGAASII C7. IldAld, f.KO Hpll BEMEpt. ECT'A I Mp'blidOIIII A7. CA ECTK IO/KE r\r£llk. I Kkllll,\E CA IIIIAtd OGAEHITk. 30. I KTvICT'A, ■tKO B7.3AE/KE C7, IIIIAtd, HpllEAt'A yA'llG'A GAdrOCAOBII I llp-fcAO.Uk ^dildUlE HA\d.
31. OH'bAtd 5KÉ OTKp"bCTE CA OHH, II nO.SIldCTÉ H' I T'A IIIUTE3E OT'a HEK). 32. I pliCTE KX CEG-b' HE Cp'a^kH,E AII HdK» ropa gHi k'a lidio, Er^d rAdroAdauiE h"a HdAtd iia n^TH, i -feno C'AKd3dlHE HdAtd K'AHIir'ki; 33. I K'ACTdB'AHId BO T'A MdC'A Epd-TIICTE CA E'A lEpOy CdAHAt'A I OGp'l'.TETE C'AB'AKOynA'AHlA CA E^llHOTO lid RECATE, I IIVKE Gi'.dyx ca HHAIH, 34. r AdrOAKRIHT A-b'a ICTHHÍ» "1.KO K'ACTd yp'ACT'a II +,611 CA CHAtOIIOy. 35. I Td nOB-h^AdlHÉTE, "fejKE l'.'kllllA lid lla l li, I HlKO CA II03lid IIA\d K'a iip'liAOAiAEiiiin yA-biid.
6. Matevž XVII. 1—27.
1. I ii'kiCT'/i no uiecTii a£i,ä> "Oiatx ncoycA iiETpa ii ui.i;oi:a ii iioaNa Epaxpa íro i Bk3BEAE ^ Nd rop* k'ucoka. í a" h 'ki. 2. i rip-liOGpa.311 ca npl;a"a hhaih, i iipoCRkT-fc ca aiiu,e fro t.KO ca'an%u,e, a piis-ki fro etuiha ih;a-ki i.no ck-fetx.
3.	I Cf a GIICTE CA HA17. A»OCII II IIAII-fc, C7. H II Alk r AarOAKRlJia.
4.	0T'AG*tíi|iAG7> /Kf rifTpy. k'a Hcoycosii pfMf rocno^n, Aor,P°
ECT7» IIAA\'A Ck^f EUTH" AlllTf \*OI|lflllll, A<* C'ATE0pHA\7. CA^f T p II KpOG'kl. TÉE+. f AHH7> II AtOCEOBII EAHH7. H II All II f^HH».
5. flLITf VKf fA\Oy rAArOAIAUllTIO, Cf OBAAKK ClH'.Tf AÄ OCIli. ia, i Cf rAac% H3-OGAaua rAaroAA* Ck fCT7. cuhx aioii Bk.3-alogafll'kl, O llf Aík/KE GAarOll3BOAII\-X- TOrO IIOCAOyiliailTf. 6. i CA-kiiuaB'Aiiif oyMfiinu,ii naa* niiu,ii ii oyEcfeuiA ca "H.ao. 7. ii npHCTAiiik ncoyc7. npiiKOCii* ca ii\"a i pfHf B7.crani.Tf II Hf BOIITf CA. 8. B7.3BfA7.IIlf >KE OSH CBOII llf BHA"lilUA Hll-hOrO-Kf TOK'AAIO IICOyCA fAHIIOrO. 9. II C7.\-0AAI|lfA\Ä HAIÄ C7. rop'ki, .3anoe-1;a+. haa7. iicoyc?. raapoaa' iiHKOAtoyKE he iiob-1;-AHTf BIIA+.llll'fe, A0NkAf;KÉ C'klll'A MAOK-t'lkCB-kl ll3-Alp7.TETU\*7. B 7. C K p 7. C II fi' '/..
10. i E7.iipociiuuA ii oyiENiii^ii fro rAaroAixiiif häto 0yE0 rAaroAi-AvT'A h%iih>K7,iiuu,ii, íko iiaiiii noAOBaarz npiiTii iipi;>KAf; 11. icoyc* /KE 0TXß+,i|iaB7. pfHf iiai'A" iah-ü oyr.o HpHAfT7. lipi.>KAf II OyCTpOIIT7. BkCtl. 12. rAArOAKR /KE BAAÍ7." "Üko iiAir!; KVH.f npiiAf, h ne no3iiauiA fro, ir/. CATEOpHUiA o Hf Alk B'AC'h i fAIIKO B % C y O 'l"li IU A. TAKO II CUH7. M AOB+.MkCKU haiatä CTpaAaTii OT7« HH\"A. 13. T'ArAa pa30yA\+,niA oyiif-111111,11, "IiKO O lioaili. KpXCTIITf Ail pf'lf II AVA.
14. I npHUIfAXUJfA»7. II AVA K7. HApOAOV*, lipilCTAUIII K7.
NfAioy maob-I'.kä i.aairlika ca fAioy, 15. h rAaroAA" rocnoAii» noAwiAoyh c-kiiiÄ aaoii, -I.ko ha hobtu a\+.cau,a r.-hc7,noyrrA CA I 3kA+. CTpaJKAETÄ' ai 7. II O/K H II, El* EO iiaaaet7. na Orilk I AVAHO'/Kllil,£lK b'a boaai. 16. I npilE-ticy. I K7. OyMENHKOAtX teo-
iiaaa, i ne aiorx ero iicu/i, ahtii. 17. otakIsuitaka >ke hcoyca pese- iv	iieu-iipxinj h pA3KpAi|iENki, koa-1; ca eaaah
ba^a; ^o koa-b tpxnai* KdCA; npiieea'fcte aim ii c4;a\o. 18. i 3i\np+.tii tMoy ncoycA, h ii.sii^e ii.3-nero e-iica, i hcu^a-i; OTpOKA TO At k HdCfe.
19. tor^d lipilCTAnklHE OylIEHHU,ll IICOyCOEH E^IIHOAAOy p-felHA'ho h'¿to aa'kl HE ea3aa0r0aaa h3rxhatii etc; 20. icoycA >k£ pE'lE H At A' 3a HEK-fcpACTKO KAI1IE. AAlllllk go rAATOAIiK. KAAIA' ai|IE II aid T e h'hpx -hlio 3pAHO roplOIII'aiio, pEHETE TOp-fi c£ll lip-tlll^H ota ca^-b TdAtO, I np-lill^ETA, I iihhtožke HE ea3aa0-žkah0 gx^eta EdAtA. 21. po^a ait Ck HE hc^o^hta, takaao AAOAHTEOKK. II IlOCTOAAk. 22. jkiieauiteaaa >k£ HAVA EA iwaiiaeii, pE'lE mai a hcoyca' np^^dha haaata gutii c'klHA maob'll'IkCli'kl EA pau,-fe haoe'tlKOAlA, 23. I OyEHIATZ I, II TpETII ,4,Ellk EA-CTdllETA. I CKpAGkHH g'klHIA sliao.
24. npilUIE^AUIEAIA HCE H AAA EA KdijiEp AHAOyAAA, lipilCTAv-nillHA npil£A\Affikl|IEH ^H^pdrAid KA nETpOEII II p-blHA' OyHII-TEAk EdlilA HE ^dETA ah all^pdrAid; 25. pElIE' EH. I ET^d i:kllll,\£ KA frOAVA, Edpll HCOyCA TAdrOAA" M TO TH CA AtkHIITA, CIIAAOHE ; U/llCApil 3£A\kCU,iih OTA KU\-X llpllf AVAIAT7» ^dlHI All KllllCk; OTA CK0II\-A Ali CklllOEA, aii OTA TOyJK^H\-A ; 26. I pEHE EAVOy* IIETpA" OTA TO^JK^HH^A. pEHE EAAOy HCOyCA' OyGO CKOGOAkllll CXT'A C'klHOEE. 27. HA &A HE CAGAd3l1HA\A liyA, HIE^A KA A\0p£ EAEpASH AvViu,aV I KSwKE IIAAEUIII llp'li/K/^E p"kl-GA Ek3kAlH, ii 0TEpA3A OyCTd EII OGp ahjteiuii CTdTlipA" TA KA3EAIA ^AiK^A IIAAA 3d AAA II 3d CA.
7. Matevž XXI. 1—22.
1. I er^d npilGAII/kii ca ea EpOyCdAHAAA i npil/v,e ea kiit-«•jidhnia ka ropi; EAEOiikcu,-b, tat^a ncoycA iiocaaa ^ka oyiie-IIHKd cko'li, 2. i TAdrOAd h aaa' ll^llta ea KECk, hjjke ecta Hp"fe aao eaaaa, i a g k e OGp AHITETd OCkAA IlpllE a3ai10 ii <Kp*tib a ca HHAtk, i OTp"t;lllAUIA HpllKE^'lita al h e. 3. i dl|ie pEHETA
lito baau mto, pehéta, +.k0 rocno^k tp'bboyeta ek>, i abke jke noczattä -t. 4. ce hîe brce buctk, ^a ckb^aetä CA P£" hehoe npoponoAift raaroAi*j|j£AW.' 5. pxiybTE ^7.i|iEpii ciioiioB-b-
CE ivkcapx TBOII rpA^ET'À TEE'b, KpOTOK7. II EkC-t^7» Hd OCkrtA i >i;p'hr.,.\ CMiia ■hpkAVkiniHa.
6. uie^Äiiia >ke oyiiEniii;a ii C7,TB0pkuia, -fcjKí iiobeaíi H i Vi a HCOy*Ca, 7. lipilE+.CTE OCkA A h Híp-bUA, I B7.3A0JKHI11A BpXyOy pil.^-kl CEOIA, I BkCt^E Bpayoy Hy*. 8. AVÄIIO'Ai-fellUIE /ke napodil nocT7.AauiA piia-ki ceoia no nxTii, Apoy3iiH žke pt/jay* B'tiTEii ora ^p-bsa m nocTHAdyx no nxrii. 9. napoju ike \-o/k,AiUTEii np-b,A,7. HHAVZ i Ek CA-fc^,?., 3% Eddy* raaro-akru1te- wcaillia CklHOBII Adl!'wA0K0V"' BAdrOCAOBAÉHÂ rpA^Til b% i AVA rocno^kiiE, wcaima 1:7. btjiuähhhy?..
10. i ExuiE^Äiiioy EAVoy eä Epoycaaiiavz, iiotpace ca EECk rpa/k,'A raaroAA-uto Ck ect7. ; ll.iidpoAii >K£ raaroAaay;«,' ■buo Ck ectä Hc0yc7. iip0p0K7. ih;e otx naaapETa raaiiaenci.a-aro. 12. i Ektui^E ncoyc'Ä ex u,p7,K7,i:7. eovkiikk i i i.'i r7.ua EkCA llpo^ai^UlTAIA i KOynOyKKIilTAIA eä u,p7.K7.e£, i A'ACKU TpÄ-'/KkllHKK IICnpOEp7./KE, i Cb,A,dAHIllTd npO,A,dlifiUJTIiy7, rOAAVBII.
13. i rAaroAA haw niicaiio ect7.- ypaav/, avoii ypaavÄ avoaht-
B-b NApEHET'Ä CA- EU XE CÄTBOpHCTE II EpXTfcnX pa3GOHIIH-KOAVK.
14. I llplICT^IHIIllA K7. IIEAVOy ypOAVH II CA"bIIIIII E7. U,p7." K7.EE, II II C U,1!; A II IA. 15. Ell/V, *bB%UJE JKE apk\*HEpEH II KÄHHJKk-111111,11 HIO^ECa, -bîh'E CKTBOpil, I OTpOKTvl 30B/M|IA E7. u,p7.K7.EE i raaroAKRUiTA- vvcamia CkiiiOEii ^aBu^OEoy, HEro^OBAUJA
16.	II p-buiA EAVOy ' CA'ki LLIIIIll II All, M TO CIIII rAdrOAKKT7. ; ICOyC'A <KE pEME h AVA' EH. iHiCTE All MkAII I1IIKOAHVKE, +.KO 113-OyCTÄ AVAA^kHEMk II CKCXIUTliyÄ CAEpÄlllHAÄ ECII yEdAAi ;
17.	I OCTaBAk IA II3H^E E7.ilk H3-rpa^A E7» EIITdHIIIK I EÄ-^EOpll CA TOy.
18. lOTpo /KE EZ3EpaiuTÄ ca bä rpd,4,Ä EÄ3aana. 19. i
Oy3kp+.E7. CAVOBOEkHIIU,^ 6,1,1111,-). flpll flXTH, npil^E KÄ HEH, I
hiihxco>k£ ne obp^te na iieii, txi;a\o anniike eahno, i raaroaa Eir iiHKOaiižKE nao^a otx tebe iie b;s;a£tx b"fcna. i aBkE IICXUIE CAIOKOEkNHH,A. 20. I BIIA"fcE7.HIE Oy4EHHU,ll ^MIIIIMIA CA raaroai*uiT£-h'ano aBkE oycxuiE ca\oi;oi;kiiiM,a. 21. OTXB-fcijjaEz žke ncoycz pEHE haix" aauiHk raaroai* raaix, aijiE iiaaate Blip* II HE OyCJ¥.A\kHHTE CA, IIE TZKA\0 CAlOKOBkllllMKHOE cz-TEOpilTE, 117. ti HITE II ropk CEH pEHETE' A,KHrNH CA I E 7, K p Ti SII
ca Ex atopE, b*a£t!&' 22. i EkCEro, etovke Ezcnpocim ez aio-ailTB-fc E"i'.pOyi*l|l£, MpllHiHETE.
IV. Iz Assemanijevega evangelija.
1. Janez II. 1—11.
1. 117» OHO Kp+,a\a BpaK'kl IVkllllA C7, lidllA paaiaeii, ii B-fe aiati ncoycoEa roy. 2. 3kt:anz jke b+, ncoycz h oyHEHiu,n £ro na BpaK7i. 3. 11 iiEAOCTaEZUioy Eiitioy, raaroaa aaati ncoycoEa kk ii£a\oy Kina he haixtz. 4. raaroaa eh ncoycz-4'TO ectz avkll'i'i h TfB"fc, /kei10 ; IIE oy npi^e ro^hia A\0+,. 5. raaroaa AiaTi Ero Kk CA0yraa\a- e*/KE a ihte raaroaETX eaaiz, CZTEOpHTE. 6. b"b jke TOy eo^ohoc?. KAArfilIZ UlECTk aežk aiiit7. 110 04iuiteiiiio iioaeiickoy, ezallict ahitz 110 A^^'HA Al 110 TpEA\7i i\\'hpaa\7..
7. rAAPOAA HA\7. HCOyCZ' H AIIAZNITE EO/\OIIOChl BOAZH. II IIAIIAZIIIHHA J^O KpZ^A. 8. rAATOAA HA\Z- nOHpZniiTE irklll'L H ripIHECbTE ApyIITpiKAIIIOy. OHH >K£ llpllH.CA. 9. II -tKO EZKOyCI ap\-HTpiiKAiHZ Eitia B7.IIU7.maaro otz eoazh, ii iie E-fc^kaHiE, o t 7. KAi^oy ectz, a caoyru E+.A+.ayx iiOHpznzniAiA eo^x, npuraaci "A'EHiya ap\-iiTpiKainx, 10. h raaroaA EAtoy s'c-feKz 4A0e4;kx aogPok biho iipzEOE no^AETX, 11 Er^A oymiiKTz ca, TOy TA4AE. Till JKE CZGAI<»A£ AobP<>£ biho A0 CEA"t. 11. CE CZTEOpll HA4AT0KZ 3HAA\EHIEAtZ HCOyCZ EX KaHa rAAIAEIICT"liH, II AKH CAAB& CKOIA.. II K"lipOBaUlA OySEIIIU,!! ErO.
2. Janez XI. 1—45.
1. Ex OMO i:p-|;,\\/,\ u-fe íTfpx goaa, Ad.3dpx ivtx ei^ahh^, rpdA'u,d AiapMHua ii AiAprxn cecTpxH eia. 2. G-fe jke AidpHd no-a\a3i\gxuii'I¡ rocno^d AiypoAix, ii oTEpxum nos-I; Ero baacxii CEOHAHI, eiajke GpdTX r.oa'llaiiie Ad.3dpk 3. nOCXAACTE CECTpf. Ero Kk IIEAlOy rAArOABRUITH" T0CI10AH, CE, ErOJKE AIOGIIILIII, GO-AIITX. 4. CA'klllldEX JKE HCOyCX pEHE" Cll G0A-fc.3HX ll+,CTX Kk CXAlpXTI, iix O CAAK-fe GOJKHH, lipOCAAGIITX ca CklHX GOJKIII ekk. 5. AlOGA'líAIIIE jke HCOyCX AMpTA II CECTpAi eia II AA.SApA.
6.	TOr^d JKE Ílp+.GXHCTX, lid NEAtXJKE Gil AXllCT-fc,	A1*'11-
7.	no toaixjke r/%droaa oywehhkoaix- ha+.a1x kx ino,\ei^ nduxii.
8. rAATOAdUIA EAtOy OyiEIIIIU,!' pdEEII, irklll'l'. IICKdd\-S TEGE IIK\\EII KdAíENHEAlX IIOBHTI, H IIAKXII All II^EIHII TdAlO \
9. ivtzk-liuitd iicoycx' iie	Al Nd AecATE roA"H"t écte
kx a^HH ; AHITE kto \'oa"tx ex Akl<É> ll£ HOTkKHETX ca, 'llKO ce'tlTX AAIipd CETO EIIAHTX. 10. dUlTE All KTO yOAHTX HOtllTIIX, MOTXKHETX ca, +.KO ce"üta N+.CTX o HEA\x. 11. Cll pEHÉ II mo CEA\ TAArOAA- Ad.3dpX AP°yrX NdlílX OyCkllE, IIX IIA^i, Aa BK3~ GOyjk'A* II. 12. p-blllA jke EAlOy* OyHEHIIM,m ETO' rOCnOAl, dlllTE oyckME, cxndCEiix g^aetx. 13. e+.uita jke iicoycx o CAipxTi ero, OHII JKE AlkN-blllA, -liKO O OyCkriEHIlll CXHA r AArOAETZ. 14. TOrAA pEHE IIA\x HCOyCX IIE oghhoyia ca" Ad.3dpX oyAik-p-tTX- 15. II pdaoykr ca EdCX pdAH, AJ k-feps HAVETE, "fcliO HE g'hyX TOy IIX HA'tiAIX Kk IIEAAOy. 16. pEHE JKE fyOMA, NdpilU,d-EAtXII GAII3HEU,k, Kk OyHEHHKOAAX' HA+.AA II AlXII, Ad OyAAkpEAIX cx nhalk.
17. llplllllEAX JKE HCOyCX ex EH^ANIItK, OGp'tiTE II METXII-pll Ak»H 10JKE IIAUJHTk ex rpOG"fe. 18. GÍ. GO eII,O,AIIIIi'. GAH.ik HEpOyCAAIIAAA +.K0 nATk lid Aecatí CTdAHI. 19. AIHOSH JKE OTX IIIOAEH G"bd\-X npillUkAII KX AAdpT'b II AAdpill, AA OyT"t-IUATX II O GpdT-li EIO. 20. AAdpTd JKE, ErAd OyCA'klUId, "hi;O picoycx rpiAAíT, Ckp-lm 11, d A\apna j\,oma cbA+'dme- 21. pEME
vkí /ttdpTd h'x ncoycoy ročnost, dum bi Ckj^e buaz, ne bu up atz aioii o y ai p z az' 22. Ha h huiH; c-tdix, -iiKO, erovKe ko-aii>k^,o npociuii o y nord, ^actz tii cora. 23. rAAroAA en IlCOyCZ" BZCKpZCHETZ BpATZ TBOH. 24. TAdTOAd EAlOy AldpTd" b*ÜA1Z, "l;KO BZCKpZCHETZ EZ BZCKpZCEHIE bz HOC AÍ.,A,kllllll ^EH. 25. pEME /KE Ell IlCOyCZ" A3k ECAlZ BZCKpZCEllllE II híiieotz. e-fe-pOyiAH bz AlA, d IHTE OyAlkpETZ, O/KHEETZ. 26. II BkC-fchz iKIBZH i e+.pOyiAH ez al A HE OyAlkpETZ Ek cfehZII. HAIEUHl AI E-fcp* CEAioy; 27. rAdroAd EAtoy eii, pocho^h, d3k E-fcpOEdy,
*fcüO TU ECI \-pZCTZ C'klMZ 110",Kill rpiA^XII BZ EECk AlipZ.
28. il CE pEKkLUII, II^E ii npHTAdCI AlApll* CECTp* CBOI* Tdii pEKkiuir oyniTEAk ce ectx ii rAduidETz ta. 29. oiid vke, "tlHO OyCAZIIIUA, EZCTd CKOpO II II/\E lik HEAIOy. 30. HE Oy ŽKE B"fl HCOyCX llpllUIEAZ ex EECk, hz B-fc lid .ll+,ct-fc EH1TE, ii^E/KE Ckp+,te ii AldpTd. 31. hio^eii JKE CÄU1TIII EZ ^OAtOy Ck HEI* ii OyT-fcuidKKHITIH i*, bi^'tliZHIE AlApll*, liKO EZCTd CKOpO ii H3I^E, HO IIEII UXORIA, PAdTOAWvUITE, +.KO II^etz lid rpOGZ, ^d IIAAHETZ ca TOy. 32. Aldplld JKE, "l'.KO npl^E, II^E/KE BÍ1 IlCOyCZ, i:ii,yi;i:'/,im ii, nd^E EAioy Hd iioroy, r Adro ai* hit ir rocno^i, aiu-TE Iii T'kl IIUAZ Ck^E, IIE Bl l'.pdTZ AlOII OyAlpZAZ. 33. IlCOyCZ MCE, EH^-feßZ i* HAdtl*HIT* ca ii iik^flA HpHHIE^zuiaia Ck HEI* IIAA'l/RLUTâ CA, 3dnp+,TH ^OyyOy ii BZ3AIÄTI CA &Oy-\"oalz, 34. ii pEME' Kk^e nOAO/KICTE ii; TAArOAdHIA EAlOy TOC-iioah, rpA^i h bh'/K^z. 35. ii iipoc>\x3ii ca iicoycz. 36. rAdro-Addy* /KE iiio,\Éir biih^Z, KdKO AIOBaHiaiiie ii. 37. ETEpill ÎKE ot llliyz p'blH A" HE Al o/k d d HIE All Ck, OTZEpZ3U OHI CA-fcflOy-Aioy, CZTEOpiTI, ^d II Ck NE OyAlkpETZ ;
38. iicoycz JKE HdKu ii p "f> ta Bk ceß-li iipi^e Kk rpoBoy. B'tl >ke IIEIHTk, II KdAAEHk IldAE/KddHIE Nd IIEII. 39. TAdrOAd IlCOyCZ' BZ.'ikill'hl'E KAAlEllk. TAATOAd CECTpd OyAtEpZUIddrO AldpTd- rOCnO^H, KT/KE CAipZ^ITX" METBp'i^kllEBEIIZ liO ECTZ.
40. TAdrOAd Ell Iicoycz" HE p4i\*z All TI, "tlKO, d IHTE B-fapOyEHII, Oy.-JkpiHIH CAAB* EO/KIII*; 41. EZ3ACA JKE KdAtENZ. IlCOyCZ
tfCE kâ3kéaé 0*1 ii CßOll kx HCnpk H pEME" WTk'ié, yßdA* TEE'fc "tlKO OyCATüllId MA. 42. A3h >KE b^a^d^s, "IlKO bx-CEr/^d MEHE nOCAOyiUAÉlllH, HX HdpOAd pd^l OKpXCTX CTOIA-IHTddrO p-feyx,	iiaaätx, +,K0 tkl MA nocxdd. 43. H cl
peni»., paacoaax eeaieaíx ßx.srddcr Ad3dpE, rpiA^ii exiix. 44. ii
ABIE H3I^E OyMEpU 0BA3dHX pMKdAtd II NOrdAAd OyKpOIIAUl, II
aiiu,e Ero oyGpoycoAix oga.sako. rAdroAd maax ncoycx' pa3-
ap+.UIHTE II H HE A"k|,TE Er0 HTIf- 45. AINOSI /KE otx IIIO^EH, HpllUlE^XIUIIH KX AlAplll II .EIIA+.BXUIE, EVKE CXTEOpll HCOyCX,
B-bpoßAiuA K'HX.
d. Lukež VIII. 4—18.
Peme rocnoA^ npiTkH*. en*- 5. h3hae c4iiah c-fcaTx ch-AIENE ceoepo. il Er^d iKE c-fcauiE i, of. na^E npi nxTi, ii noiikpano
BTuCTX, h nTiu,A HEBECkiixiiiA ii030iiduiA E. 6. a ApoyoE na^E lia KdAAENI, H Iip03ABk OyCXIUE, 3AIIE HE HAI'hdUIE EAdr'kl. 7. d ApoyroE nari,E no cp-fc^'. Tpxiii-fc, h EX3pacTE TpXHiE 11 no-AdKI E. 8. d ApOyrOE na^E Hd 3EAAI A01^» " np03ABk CkTROpl iiaoa'x cxTopiu,Ei^. 9. Kxiipauiaayx vke ii oyiEiiHH» Ero raa-rOAKRIUTE' H TO ECTX HpiTXMa CI; 10. OHX VKE pEME HAAX' EAA\ AAHO ECTX e-fea^1,1 TdHNXH IJ^CaphCTBlia I'.O/KII'fc, a llpOHIIHAlX EX npHTxiay, M biaahite he biiaatx ii caxhuiauite he pa3-OyAl'felÄTX CpXAhU,EA\X.
11. ECTX Xt HpiTX'IA CIC C-tlAAA ECTX CAOBO BO/KIE. 12. A E-/KE llpl Il&TI, Clll C*TX CATUHJIAUITIII CAOBO, II nO TOA\X llpl-AETX alde0aä 11 GX3kAAETX CAOEO OTX CpXAkU,k H\", AA HE
e'Up'ki emxuie cxnacEHii b^a^tk. 13. a e>ke na kaaaehh, ijke
ErAA CAXHUIATX CX paAOCTHKK. flplEMABRTX CitOBO' Il CH KOpEHE HE hmifctx, l/ke EX Ep-fcAAA B-fepX EA1AKKTX, II EX EpHlAAA HA-iiacTi octxnakrtx. 14. a riaAxwEE bx Tpzmi, cm cxtx catu-iiiAlllTHI, II VVTX HE4AAHII, BOraTXCTBa ii CAACTI >kitiiiick'kllA yoA^iute nOAAEAiiiÄTX ca, ii he a° Kpxya nAOAd TEOpATX. 15. d E<KE iia AOBp-fe 3EAAAI, CHI CÄT, im,'E A<>BpOA\k CpXAkh,EA\X
II BAdrOAlA CAAIIIU AUITE CAOBO ^p7.HCAT H HAO^A TBOpATA BA TpAlHlHIII. Cl rAdTOAA BA3rAdCI' HAvklAII Oy III II CA'klHIdTH CAUUIITA.
p eme rocno^h.- 16. nhktoae CB-tiTiAkiiiiiid eaaet7« no-lip'klBdETA II CACADOAta, All nO^A O^pOAlA HOAdTdETA I, HZ lid CkHlUITMlllKA EA3AdrdlATA, EayO^AUITIIII BUTATA CE"iiTA. 17. H-feCTÄ GO TdllHO, E AE HE ABITA CA, 111 OyTdEHO, EAE HE GACETA n03Hdll0 II BA 'llKAEHHE npi^ETA. 18. GAIO^-fete ca OyGO, kako caahuiite' IAE GO IIAldTA, ^dCTA ca EAIOy, a iae HE IIAldTA, II EAE AUDITA CA ha\AH, II TO b A3 ATO BACETA OTA HErO. 19. llpll^a AE Kk HEAlOy AldTH ii GpdTI-fe ETO, ii HE AlO-AddyA BEC-fe^OGdTH HdpO/J,OA»A. 20. II BA3E-feCTHlllA EAIOy TAd-rOAIAHITE" A\dTI TEOi. II BpdTlll TEOf. B All'fc CTOIATA, BI^TI TA yOTAIHTE. 21. OHA AE WTAB'liHITdBA pE'IE HAI' AtdTII a\OÍ. h BpdTrl; ato"Ii ein cata CA'kiiiJauithh caobo boaie II ypd-
11A lil T II E.
4. Marko VI. 14—30.
14. 1Í7, OHO EpiiAtA CAAHIildBA HpO^'A U.'fcCdpÄ CAOy\'A ypACTOBA, 'tB-fc BO BAHCTA H Al A ETO, TAdTOAddlUE, -tlKO IIOdllA BZCTd OTA Alp ATE A H Hy A, H ČETO pd^ll CIATU ^IIATA CA O
me,ha. 15. if ti il ae TAdroAddyA, *feiío iiaH; ecta. hhh ae PAdro-
Add\-A, "fch'O HpOpOKA ECTA, "tlKO E/V,IH7. OTA HpOpOKA ECTA. 16. CAAHIildBA AE lipO^'A pEME" iilíO ETOAE OyC'hh'HAyA HOdlld, Ck ECTA' TA EACTd OTA AlpATEAHIiyA. 17. TA GO llpO^A nO-CAAdBA IATA HOdlld, Il CABA3d II BA TEA\AHIU,H Iip0^lld/k,'kl pd^\l, AEIIAH tfilAllld BpdTd CEOETO, 4iliO OAEHI CA EIA. 18. TAd-rOAddlHE BO IIOdlIA HpO,A,Oy' 'thO HE ^OCTOHTA TEE"Ü HAliiTI AEIIAH BpdTd CBOErO. 19. lipoid AE rH-fcßddUlE CA lid Ilk, II yO-T-l'.dUlE OyBITII H, II HE AtOAddWE' 20. HpO^Z BO BO'hdUIE CA HOdlld, B-li^A II Al A Ad npdBE^AHd II CBATd, 11 ypdll'lidUIE II, II nocAoyuidBA Ero Aiiioro TBop-fcdiuE, n ez CAdCTA nocAoy-uidduiE Ero.
21. Il llpHKAIOHkUlK) CA a'äm H0Tp4;BkN0y, epa<* llpO^Ä pO"/KA'/»CTKOy CBOEAIOy EEHEpi* TBOpkdUIE likllAÍJEAt CEOHAA'A II TZHCXUIT&NHKOAAX II CTdp-fcHIlJHNdAAK PdAHAEHCK£HIIA\Z, 22. II E'AIUEAkHHI A^UJTEpll ElA HpOAIIM^, nAACAKÄlllH II OyrOJK^klllH llpo^oy II BÄ3AEJKAIUTHHAAÄ Ck HIIAA'A, pEHE H,'l;CApk ^El 11,11"
npocii oy ateiie, eaioyjke youmuiH, il	ti. 23. 11 k a at'/.
ca Ell' -üko eto/ke npOCIlllll,	™ A° "oa'A h,+>CApkCTBA
atoepo. 24. oiia Ali iuea'¿UH pEHE AÍATEpi ckoeir meco HpOUIX; oha "Ait pEME" PAAB'kl hoaha KpÄCTHTEA-fc. 25. ii E7.uiea7.UII c'a txu1tahieaiä Kk ll/bCApOy, HpOCII paapoakrhith" yOUlTX, Ad AAI AdCI ceiiu,!! IIA BAWA+- PAAE* HOAHA KpKCTIITEAk. 26. II lipiCh'p'abeira BKIIE'A U.'bCdpZ, 3d kaate'ki II Bra3ae>kauithh\-£ CA iiiiaa'a HE E'ACyOT-b ot'ApEUITI ca Ell. 27. II dBHE hoc'AAAB'A u.'fcCdp'A CIIEUyAATOpA IIOEEAÍi lipilHECTI PAAEX epo. 28. 0117. '/ke IHE^ä OyCfcliN* II E'A I E,UkllllH II II npllllECE PAAE/Si EPO ha BAK>A*b, H /k,ACT'A I* .yl. lili 11,11. 11 Billed AACTÄ AtdTEplI CKOEH. 29. II CA'kllUAEZUIE OyMEHIU,ll EPO npiA* Il EZ3AU1A T^AO EPO II IIOAOšKIIUI A II EX PpOB+.. 30. II CÄBÄpAUlA CA dHOCTOAl Ii7. Iicoycoy II B'A.SE-bCTHUJA EAAOy EkCh, EAIIKO CÄTKOpllUlA, II EAIliO HdOyMIHHA.
V. Iz sinajskega evhologija.
1. /11 O A II T E A IIA B p A 'P p O'P E O p E II II E.
ToCnOA' EOHíE HdlU'A,	HdAia npOUlEHHk -Ü5KE h"7.
C'AIIACEIIklO I .SAllOE-feAAE-kl IIAAVA AIOEIITH AP0yrÄ ^.pOyTrt i OTxnoyi|JATii rip lippi.iiiEiiirli ^poypx AP°V"r0V"' t™ ,:Ad" AUKO BAAPO^AEkME I MA0E-ÜH0AK5BME' CH-fc pABA TBO"t>, Ek.3-AIOBAKIHA CEBE A0y\*0B'AIITüAAk Ek3AK>P.AEIIII£A\k, I llplllllE^,7.lllA 5 E7. CEAT*I* TE01* H,p'AE7.Ek; CEAT klHI* II BAdrOCAOEEIIIIE TEOE yOTAIJlA llplHATII' Ad>KAH H/Md	HEnOCTIiJA'ANX,
I '1'iKOšKE AdA'A ECH CEAT'klA\'A OyMEIIIIKOAA'A TEOIIAI'A I AIIOC-
T0A0AÍ7» CEOHAtA CEOII AtllpA I CBObK AlOEkBk, I CIIAM 110-10 A'^'A», \"pHCT£ GOJKE IIAIHA, AdlA H'ud	npOlUÉHH+.
CAHACAIIAA I ŠKH3Hk iH'.'lkll^KK T'kl GO ECU CK'Í.TA ICTIIH7.H'kl i >KH.'-jHk ci.Mkiiaa, i teg'I; caab& 11 ynaa^ eacwaaeava.
2. M oa h t Ea, et a a y o t a i|i e cfcTii.
TOCHOAI E05KE e'CEAP%>KIITEAIO, e'cLuA CATBOpEII IIEBO H 3EA1AKK. I ß'cfe "feîKE EÄ HH\*A, pEKU, &a II3HECETA 3EAM+. Tpi.KX C'l'iHkll/íx C'fel7Rl|JI0 C+.AIA HA pOA% ' »<» nOAOEHE, I AOCEA*h nOEEA-falHIEAtk llHI|i;K r'cEH nAÄTH IIO^ABAIA, II cLmA 5 C-lil*l|HOA\Oy- I yA+.EA EÄ CÄII+.AK" nOCAOyiHABA AlOAHTEU HAHJEIA I riOCAAII CBOE BAArOCAOBEHIIE HA CÍ.A\EHA CU, B7.3-ApACTH Ii CIIAOKfv CBATAArO TBOErO	I OyA\IIO/KH VKHBA
3EAHI II AP'hEA CEAkHAA' EAArOCAOBII, A'» B'cfcAik OEOrAl|IAEAlH paEII TBOII I b'cE AOKOAA HAtKljJE 13 G 'KIT 7. Ii Oy E a\ A BO B'cfc-10 KOA\k A'kA'fc EAA3"fe" T TU BO ECU U,"feCApk AllipOy II CAnACA AOytllAAtA HAHIIIAIA.
3. /IV O A II T B A HA Hi ATBift. TocnoA« EO/KE 'IAOBHIKOAIOB'HE' iiaoath, IAHÍE ECU A^AA
HAA\A, iyXJKE CAIIHAOUIA CA pAEII TBOII WÍATA, BA3A0ŠKH HA IIA BAArOCAOBEHIIE CBOE, I EAAA^IJJHHAVA HA1H II0A<«/KAH C7'" liaCEHIIE TEOE, Aa HAtA\l|lE rOEE3IIE TEOE nOAM'*Ta 11 HH~ 5 l|IHHA\A AOEpO CATBOpEIIIIE, I CErO paA'l HpllHAWI OTA E C+.yA IIOKAAII'IjHHE' TEI'.'I; BO nOAOGAETA k'C'l; CAABA.
4. /iioaiitea, e r a a yotaijie b ii ii o tp a a 7> caahth.
T'kl ECH, ypilCTE, KIIHOI'pAAA IICTIIHAIITUII, I OTkl^k TBOII A'bAATEAk ECTA' T'kl CBOIA AIIOCTOATiJ A03HE IIApEKAA ECU' T'kl H3ApdHA-fc OTA EhlOn'TA np4;HÉCE H H3rXHA IA3'kli;'kl
h iiacaah ia- tako'/KAE h muni. npii3kpn ha BiinorpAAx ca,
5 I HACaA» H, I OyKOpEIIII II, I OyrAXGH AtHAOCTk tbofcr IIA Ilk,
orpa^ii h ocrporoAik, bz^-oat»! " iic\'í>a'k, er0> i3babh otz cni.ra i otz Aipa3A i ot*a rpaaa nochaia eoypeis.
5. EAArOCAOEf IIIIE A o ai o y H y p a Al O y. EoJKE, CAIIACIITEAIO NAUKA, CAIIOAOIIAEM nOA% KpOE7» 3AKk\"£OB% EkllllTH, CKIIACENHE EAlOy* I B'CEAlOy A0iW0BH fr0 l. kITIl no TBO£AlOy llp'bllIHCT0y*A10y* I BECXAip!&T'AII0yA10y PAACOy, IŽKE O T "A EEdiltiEAlICTA ECEAElfbll E7. IICTIIIIS llpO-nOB*tiAA CA' Tki H 11' ki 11' I y OT AlJI AIA CkAE JKHTH, H A Al H i 5 CIIAlll C7>Aliip£ll'klAlll I rp'lilli'AirklAlH AIOAIITBU DpilNOCAljlAlA BAACOCAOBII I lipOCAABII BEC-IIAKOCTII I lip'tlVK^EIIIl*k E ČETO /K IIT H "ti BX ypAAl-b CEAlk, AEA'blA IIA17. TBOIIA1II BAArUAlll AAp'AAlll, 3EAlZII'klAlll I HEBECANUAlll.
6. /TI o a h t b a no OG-bA"b-
TEB-t IICTIIH,ANOyAlOy MAOB-|jKOAK)BkU,K» KOrOy Ali»! rp,lilll7.llllll I IIEAOCTOIIIIIIII pABII TBOII, IIAC'kll|lklllE CA EOTA-TTJ^a BAArZ TBOHy»,	TEB+. npllllOCIIArA I A10AIIA17.
Tli CA, BAAA1UKO, C'A 3£Al'AN'klAtll BAAfkl I ll£BEC7.li'klA17> TBOllAfA AApOAfA llpllMAC TkllllKkl HltJ ABH, AIOAIITBAAIII CEA- 5 tuia iioropoAnu,a i B'cbyz cbatu^a TBOiiy%.
7. AIoaiitba iia eoiicks iia^>|'e-EaaatiJKO rocnoAi b'ceap%:khteaio, otkhe rocnoA<»
IIAUJErO IICOy-ypllCTA' TEfili AlOAHAlfc CA I TEB-fa CA KAAII-bEArA' pABA TEOETO E+.paHAATO U/liCApA B7. AUIp'A II
npAE^A^ " aiajk-acteo caypANH' noKopii iioa% hoimaia Ero
e'CA IIOrdllrACK'kllA BpANII, AlOli Al|IE BpAHk" lipilAOVKII EAlOy 5
e-bps rob+.iina i oytepza» er0 ea ctpaya teoii. a^a"
£A10y AlHp'ANAA IIOArkllUAElllli. KZ IIAAlrA 1 KZ. CBATOyAlOy IIA1EHII TBOEAlOy, I TAArOAATH BAATAA K "A Cp%AKU.,° £r0 iv Hp7>i;raeii teoeii i o B'cbyz AK>Aeya' Ad oyT-feui£nnE nyx BZ BE3AlA,AE7tllO 5KHTHE, EttCE VKHEEA17», BO B'C-feKO BAArOE'b- 10 p ME I HIICTOT-b' A<» £CTK APx'KdKa U,'bCApkCTBOy TBOEAlOy, Sket, Starostov. Čitanka.	12
GAdrOCiftlEEIIO II lipOCAdBAEIIO IIAtA TBOE, WTkU,d II CUNd II CBATddTO a°YXA-
8. A\OAHTEd 11 A A a li A x m H H K CKBpZHZNd ^ACd.
Eaaaiuko rocnoai bojke iidiuz, ;kiikki ha Gnucoh"hiyz i
HA CZA»-fcpEHdd npH3lipdlA, nOlIHBdlAH EZ CBATTUyZ, yBdAd H3pdllA£Ed, npllKAONII, rOCIIOAI, °YX° TK0E> 1 nOCAOrUldll lldCZ AAOAAI|lllll\'Z ca T£B"b, I IIOAd'AiAH pdBOy TBOEAtOy OTZAdHHE B cEAtoy oci;i;p'AHKinioA\oy ca i EZKoyiuzuiio a\acz hemiic-TTUyZ, iyZ>Kf BZKOyUIEHIIE OTZpEh'AZ ECU B7. adKOII-fe CBA-T-feA\h CBOEAtk' CHyZ BZKOyUIZUIIO IIEEOAEI* OTZnOyCTII rp'fcyz, i cznoAOBii 11 heoca^/KAEh'iio iipwATii CTpdiuzu-uyz TBOHyZ I EECZAtpZTZHTiiyZ TdllllZ HECTZHAdTO T+.Ad II 10 Kp7.BE ypllCTd TEOETO, 'bKO Ad H3EdBAEHZ B*AET,i 0T'A CEA"'i e'CETO HE'lllCTd BZKOyUIEHII'h II A"^1111^» HdCHIlJIdlA CA BO/KHH\*Z TEOIiyZ TdllllZ, I HdCAdVKAdIA CA CBATTUIA TBOEIA TpAnESTil, I ypdllllAI'a b'a CBAT-fcll TBOEH U,pZKZEII, \'BdAA II CAABA IIA\A TBOE BUUIZNOE' *liKO TBOE ECTZ U,"fcCdpkCTEO, 15 CIIAd II CAdBd OThU,A II CklNd I CEATddrO J^Oy\&.
9. moahtea lid a'a eoaeatk IIII I* l|i E AV K A\ II 0 T * boa*-
hctOMEII boa* "feaBOl* h3-a-pegpz cbou\*7., ypllCTE EO/KE lldlJI'a, OyTOIIHa7. ECU b'CA npOTHBh.H'kllA CIIA'ki, ii 110-E-I'.AHAZ ECU BECK A°V"Ya BOAXNIU >KA>K'A>*I(JEU II BCI* IA31* BOA^ nni*IHI*l*- TTU >KE IITUM'!, pdHII llpll3kpt.TII lid pdEd 5 TEOETO CETO, I iihc^ehii 13-IIETO EECk A°\"\*% TBOpAIJIiH /ka'/k'AI* I BCI* IA3I* >KEr*lJjt*l* 11a K t K ETO I *tpoex ETO,
coyiuAi|ji* oycTzinu Ero, iiaaai|ii* rpzTdHk eto* npoyAdAii
II yddA0A\k TBOHAtk, lldllOII II ICTOHMIIIKOMk TBOEIA BAd-rOCTH, b'CEAII CZApdEIIE Eh. t-tiao el'O- iiKO HpOCAdEA'tiletz 10 CA IIAVA TBOE, OTkU,d II CKIHd II CEATddTO A°YXA'
10.	/11 o a h t c d na KkCKK B o a "b 3 h k iioACkii^ií^ CTp-fc-
H I*. 111 I*. I* Il BOA<KI|ll%IK. roCllOAl HCOy-\"pHCTE bo'/ke liailiZ' UpOCTEpU 1103^ ci:oii na paciiOH-fc, OKpaniaz ecu e'ca ii^tii hehkcthbuya i e'C'LuX ll£llpll'l¡3iiealk i e'C+iAIÄ he^roalx i e'C'LuX i'.o-a"tl3healz" llplirKO",k,a,ElinEA\k HAECHOy ceoeio llpliri:03a"a7. ecu cpx,A,ku,e b'cbkoaioy nea^roy iCTparaHHEAik hjiiaä 5 cboh\'% OyaipXTKIlAX ecu ciiau K'cthOAlOy he^XrOy p'klKfc-ipiOAlOy /kha'kl, i boa'lî3MIIIA\ clïoêh«. mo\"OyAIIAÄ ecu b'cfehk boa'l>3iik■ tu panii m kiii'li npnrß03,i,iitii cpzaku-f ne^xroy CEaioy, cxijiioaioy eä iioroy ceio, i noyoyAimi r.oa'l¡3Hk
ciikr, 0,\,p'/.>lwM|l*.IA. ii03 "fe cll ctoial|lllll llp-fc^x tobokr* ex3- 10 BpaNii Eaioy K'ckys nxTfH, c&ijimiy?. iio iiaxtii i ck03-fc aiaca i no VKiiaaai* i no kocteaiä- 3ATBOpn o heaiä aoxkj Ero, i ad:kam u.'hAkKk paBoy TEOEAioy, ,a,a 0 teg-I; ybaaa ca tee "il CaaKAi excklaaetx, OTkU,k> ii c'kllioy i cea-ToyAioy a°y\*oy.	is
11.	/lloAHTEa liants boaaijihhaui pa 3 a ii m k irki ai ii
iiE^xr-ki.
H+jAIITEAIO G0AAI|IIIIIA17., ,A,ATEAIO npOCAI|IHHAlÄ, oy tebe e'c-felia lipOUIEIIirli, ,4,aiAII xaa1x ha1a teoe u,4lAEIIklO OTÄ e'CErO IIEA^ra I otä e'cEIA I'.oa'li.'JIIII, liytiAEIIklC II 011,4;-ipEiikK)' noc/.aaE'ki cuna CEOEro e,A,iinoiiA,A,aaro, rocno^a namero iicoy-ypiiCTa, nabectx naca na nxik npairki* 5 TEB'I; e^miOAlOy KAawbTII CA, TA llpOCAABIITII, teb-fe e,a,II-HOAioy oyro^'Aiiaa TKOpinn, aioamü tu ca, rocno^r 3a-
GX,A,II rp'b\"kl a10ia, I O'lllCTII a1a, I OiyfeCTII al a lAtENEAlk TEOIIAlk, II C'ÄTEOpll e7. Alll'k Hv'IIAIII|IE CEATOyAAOy TEOEAlOy
Aoyyoy, iu,'baiib%mioAioy e'ceto haoe4;ka otx e'ceia go- 10 a "{'.31111' i ip ii k a o ii ii oyyo teoe, i oycA'kimii raac1/. aioaiite'ki aioeia' 11 p 113 k p 11 na paGa teoeto CEro, npiiE-fcrxuiaaro k 7. iia1ehh TEOEAlOy, IIOEAOHkllia CA nO,A,X CEATS.IÍR ,A,£CnilU,liK
12*
TBOtiR, flpOCAl|U lyliAkBE OTX TEBE, CXApAEH'fc 'KÉ H "^HEOTA1 15 "tíKO TU ECII U,"feAkBA HAU1A, I KOA'll TKCfl CXApAEIIE	1
A\HAOCp%AIIE TE0E HílIBOTX NAllí7%, I TEE-fi CAAB* BXCUAAEA1X.
12. /lloAIITBA II A A'A T p A C O Al 0 Al k fl Ad/^KIIE.
Tocno^!, CAAEX EK3AAKR, EX3AATAI^ pKK* AlOia* HA pABA TBOETO CETO, I 3Anp*fellldliK TEE-fc, TpACABIIU,E nOAOy-Aén'hAA, lAlEHEAlk rOCHOAMIEAlk, OyBOII CA ErO, EAlOy/KE TAA-rOAA\-X- A111E TU ECII CUITA EO/KEH, BXCTAHH HUIli. OTX 5 pACnOHA Toro, I E+^pOyEAlA EX TA. TpACAEHUjE CXIjill-fe EX HAOB'fal^'b CEAlk, OyBOII CA rOCnO^A, I OyAlpXTEH CA, ETO/KE OyBCti CA pA3B0IIHIIKX I pEME' IIOAVAHII Al A, rOCIlOA', EX lyfeCApkCTEkll TEOfAlk- ÉAlOyJKÉ CKIflIO IIA pdCriON-fc CAXIIXI^E nOAipAHH CB-feTX CBOH' Bk3XmiEXMAArO HA pdCnON'fc KX GO-10 roy, 3AU,-fe>KAENAArO H3-TXRU 0ll,kT0Alk, npOEOAEHAArO Nd KpkCT-fe KOnilEAlk I HCnOyl|lkUlAArO •fe.SEOIali EOA^ II KpXBh, pEKXUlAATO' BOVKE, CXypAHIl	'U0"' nOKAOHkUlAdrO
rAAES» HA pACnOH-ti' Ek HEPOHCE HCI10yi(IEHH£Alk	3 £ Al A "fe
nOTpACE CA I KAAIEHHE pACnA^E CA, IVHOHA U,pXKXBkHAA 15 pA3A»P¿ CA, rpOBII OTEp-bCA CA, TRAECA AlpXTBUAlX Oy-rOTOBIIIllA CA" ETO/KE COTkllllKX OyHídCE CA I e'CH C/ÍU|IIII1 CX HHAlk" EAlOyíKE p-felUA, "feh'O Ck ECTX CUHX BO/KEII EX IICTIIH/R. TU /KE, TpACABHU,E, llrtMÉ E'cfcyX OyBOII CA TOC-no^A i BX3TpEnEi|iii, i H3E-ferHii i-cEro pABA rocnoA^ii'b ' jo OT 11/4,11 OTX HETO.
VI. Iz sinajskega psalterja.
1. Psalm III.
1. riCAAAVX A^EUAOBX, ErA<* E-trAUJE OTX AIU,A AEECE-
AoyAid, cuiia CEOEro. 2. rocnoA', hkto cía oyAikiiO/KimiA CXT^lKAKiUHÉ Ali; Al 110.Sil EXCTAUJIA HA AllA, 3. AUIOSH TAATO-
aista a0^1*11 <«osr irlictk czndcehk-fa o Bos-fc ero. 4. tu jke,
rocno^l, 3dCTSnkNIIKX aaoi ECI, CAdEd A\0'b, ii Bk3NECU rAAEA a\ois. 5. raack,\\x a\oiaa% rocno^cri bo3xea\-a, ii o^cauiiia a»ia ota ropu CEIATUIA CBOElA. 6. d.3A >K£ o^CANS^. i CSnd^a'
ekctd^a, ko rocno^a .3actaiihtx aaia. 7. ne oy bo is cia
otz TkA\U AIO^EI NdndAdlSI|ii\*% AtlA 0KpZCT7,. 8. BACKpACIll, rocno^ij caiiaci aaia, eovke aaoii, 'bko tu nopa3ii ekcia BpdžKk-
AO^ISIJIIAIA AAH-fc E7> C0yi, .3ABU rp-tllJkHU\*7, CAKpO^UIIAA ECI'
9. rocno^kiiE ecta CAiiaceiike, 11 na ak>ae\"x teoi\-a baapocao-
EELJlENkE TKOE.
2. Psalm XXVI.
1. ^dBU^OEK nZCdAOAAA' CS.1,1 Ml, POCnO^I, "tlKO A.3A N£-3'AAOEOIS AAOIS yOAI\"rA, H NA rOCnOA"fe Oy ITAEdlA NE H3IIE-
A\ors. 2. ncnoyci a\ia, rocno^i, i catiajki mia, pA/KAk.3i
STpOES II CpZ^ZU.e A\0£' 3. "IlKO AAIAOCTA TBOli np^A® OHIIA1A AtOlAAd ECTK, II OyrOAI\*7» E7> ICTIN-fc TKOEI. 4. H£ cfe^7' cx COIIA-AiOAAA COy£TXNUAlk, II ca 3AK0N0np*bCTSnkNUIIA\l iie BANIA&-5. EX.3nendei(41'liYa N,pAK0EA ASKdE7»irkl\*A, H CA NEHhCTIBUlIAtl ne clAAS. 6. OyAAUIS f"a iie110kiliikil'kly7. pSH,"fc AAOI II OEIA& 0A7»Tdp7> TEOI, rOCNO^I, 7. Ji,A OyCAUULIS rAACK \"EdAU TBOEIA, iichoe'I;a\7. Ekc-fc hio^eca tko-L 8. rocno^i, ea3ak>ei\-a Kpd-
COTS	TEOErO H AffeCTO KkCEAEIIk'1; CAAEU TBOEIA. 9. NE
IlOrO^bi CA NEHACTIEAIINAAI A<>V*niia AAOEIA h CA A\S>ki KpkEU JKIEOTA AAOETO, 10. EA NI^a/KE pSKOy EE3dK0IIEII a+. CSTA, frtC-imi,A l\'a ICnAklll CIA AAUTd. 11. a3z HiE NE.3A0E0IS AAOEIS yO-H3BdKI aaia, rOCNO^I, I nOA»IAOyi aaia. 12. IlOrd A\0-fe CTA na npAE7«A+., EA l^pAKABA^A EAArOCAOEECkCTBOy is TIA.
3. Psalm XLVI.
1. e o r 7» iia,» 7. npir,i,;i;ii|ie i ciaa, nOAAOi|iaiiikx e"a CKpAEE\*a 0Bp"tlT7»llJINU S-ilAO. 2. ČETO pA^I NE OyEOIAAA CIA, Er^A CAAASIjlAETA CIA 3EAAA+. I np"tiAArdlSTA ClA TOpu EA
cp'aahu>d AtopzcKdd. 3. käuiioiu'fciiiia h cza\;ütiuiia cía i:o,y/.n iyz- czauacia cía ropu kp-fcnoctäi* Ero. 4. p-fciZHd oycrrpz-
<\\aehk*t> beceaiatz rpa^,a bo/kfh' cb"fctiia7. ectz ceao cboe
k'kiiiikmci. 5. Gorz no cpt.,yl; tro he iio,a,bivkhtz cía- íioaiovketz ea\oy Borz oyi'po 3d oyTpd. 6. czaíiacia cia iastuu,!, i oyudo-
hiiuia cia u/hCdphCTBII-k" 1ä,<1ctä rddCZ ceoi g'kllllkllEI, ii 110-TplACE cia 3ea\a+..
7. rocno^b cha?, ca iidAUi, ;í1\cta,iikiiiii;,a maiiiy. gotz
rtiKOBA'a' 8. llplA+iTE ii bii^ite .a^a bo/kkí'., "fe/ice iioaovki mio— AECA 3EAM' 9. OT'aeaiaia Gpdlll ,4,0 koiieu,k 3eaiaia, a Ai k 7, CZKpOy-lilit'â ii CZAOAtITZ Op/k/Kk'h, i l|jit1ü C'AHCEÍKET'Á odieatz.
10.	Oy*npd3HITE cia ii pd30y"ali'.HTE, +.K0 d3Z eca4z gotä'
11.	bz3nec* cia bra laslviu.-il^a, h b 7.311 ec a» cia iia 3eaiai' rociio^k cia7. cz iia,wm. 3act/s»llklllKZ ii a lu % götz i+.k0ba7,.
4. Psalm GIV.
1. IÏCAAA17. ^dB 1^1,4,01! 7. 0 TBApI BkCETO AAHpd. BAdTOCAOBH,
aoyuie Aio-fc, rocno^l;- rocno^i go;ke a\oh, bk.3beaihi a?> cia
ecii s'liAO" B'kl-iicii0b"fe,4,AllkE II bkaa-JinOTÄ oga'llME CIA, 2. oa+'IAII CIA cb'bt0a4z -feh'o II pi.30l*, npOIIHHdlAU nego "felío II	3. nOh'plüBdlA ko,\aa\l Hp'l'.B'klCllp'AH'h eto, nOAATAIAII
OGAdli'hl btu-IICyO/kaehke cboe, \'0,4,IAII Hd KpIlAOy B+.TpkllK), 4. TBOplA amy.liea'kl cboia ,4,0yyu " CAOyrivl cboia oms. fld-AliM|lk. 5. ocn'klEdlAN 3EA\AHIÜ hd TBpZ,4,l CBOEI, IIE lip-fckaohht'A CIA BZ B+.KZ e"feKOy. 6. ge3/i),AHd -felio II pl.3d o^HIIE EIA, Hd ropdyz ctdhmtz bo^to" 7. wtz 3diipl;i|iEHk+, tboeto noB-br-h&tz, otz rAdCd rpOA\d tboeto OyCTpdllllATZ CIA. 8. Bkcyo-a»atz ropiil, ni3zyo,4,iatz iioa'fc b7. aí-fecto, e'/ke eci OCZHOBdAZ ia\z* 9. np-lia'baz iioao/kh, epo/ke he np-fel^sitz, iui OBpdTIATZ cia nOKplUTZ 3eamx.
10. nOCkIAdlA HCTOHklllKU bo akgpeyz' rl° cpli^-fc r0p'a HpOI^aitz b0,4,tij, 11. HdnOIATZ BkCIA 3bl;pi ceazh'kllA, 5kh-a*tz OHdrpl bz ¿kia/k^ cboi*. 12. Hd t "kl nkTIU,ia IIEGECk-
HUIA llplEITdl*TZ, OTZ Cp-fa^U KdAAkNk-fe /^lATZ rAdCZ.
lS.iidrid-feiArop'kiOTZ iip-tiiucnpiitiiY'Ä CBOI\-Z,OTZ iido^d A'IIAZ TBOiyZ HdC'klTITZ CIA 3EAAAÍ;. 14. np03lAGdlAH Ild/KHTZ CKO-TOAAZ I TpdB/K lid CAOyiKkG* HAOeIjKOAAZ I3BECTI ^A-fiCA OTZ 3EAAAIA" 15. H BIIIIO BZ3BECEAITZ Cpa^k^E HAOB-fch'Oy OyAAdC-TITI AIU,E OA-fellAVh., Il yA+.GZ CpZAkU,E HAOE"tsKOy OyKp-fcnHTZ. 16. HdCklTIATZ CIA Ap-feßd HOAkCKdd- KE^pU AIBd^ACKUlA VK£ ECI HdCd^HA'A" 17. TOy nkTH^IA Oynrfc3,A,»ATZ CIA, EpO^OBO /KlAllfJE OGAd^dETZ IAA II. 18. TOpU BUCOK'kllA EAEIIEAAZ, Kd-AAEHZ lipiG-fe/KII|lE 3dlAU,EAAZ. 19. CZTEOplAZ ECI AOyH* Bk Bp'l'iAtEHd, CA7.H7.UIE II 03 II d 3dnd,*,Z CBOI. 20. nOAO'/KHAZ ECI TkAAÄ, I GUCTÏ IIOlUTk, B7> HEI5KE np-fel^Tk BkCI 3B'lipkE A&'/Kkllll, 21. CKOyAlEHl plKdHKI|IE BkCyklTITI i IICHpOCITI Oy GOrd nilJH* CEl'i'll. 22. BZCrfc CA'AH'AU.E, ii COGkpdHHA cia ii Bk AO/KH^Z CBOiy'A AIAr*TZ. 23. II3I4,E HAOBÍ.KZ lid ^-fedO CBOE ii Hd Adllkii CBOll ,4,0 BEMEpd. 24. lihO ßk3BEAIIHIHUIA CIA,â,-t;Ad TBO"t, rocno^i, BC-fe np-tAA^Apocrki* crEOpir iicnAziii cia 3Eaaa'1;
TBdpl TBOEIA.
25. CE AtOpE EEAHKOE npOCTpdllOE' TOy Td^l H, lAAZiKE H+.CTÄ HICAd, ŽKHBOTklldd AAdAdd CZ BEAlK'klAAH' 26. TOy KO-pdGAl npi.HAdBdl*TZ, 3AAZII Ck, l'/KE CZ3Z^d p^rdTI CIA EAAOy" 27. EkC-h OT'A TEGE Hdl*TZ, ,4,dCI IIIIUIT* lAA'A BZ GAdTO Bp't'.AVIA' 28. ^dBZUHO TEG-fc IAAZ CZGEpXTZ, OTZBpZ3ZUHO 'Ali TEG-t pA»KA\ BkCfcwZCKdd ICIIAZI1IATZ CIA GAdrOCTI, 29. OTZ-B p d 111 k U110 >KE TEG-fc AIIU,E EZ3AAIATXTZ CIA- OTUAtEUII A°V"\"Ä iyz, I lll|IE3IIA\TZ II BZ npZCTZ CBOI* BZ3BpdTIATZ CIA 30. 110-CZAEUII ^oyyz CBOI, CZ3l"/K/k,*TZ CIA, Il 0GI10EHUI AIU.E 3EAAAI. 31.	CAdBd rOCnO^klll; Bk B^KZ, BZ3EECEAITZ CIA rOCriO,4,k
O A-tA-t^Z CEOliyZ. 32. npi3ipdlA Hd 3EAAAI*, TBOpiA I* TplACTI CIA, HpIKdCdlAII CIA rOpdyZ" EZCKOypiATZ CIA.
33. Bzcnoi* rociio^ebii bz >kibot+. aaoeaaz, hoi* Goroy aao-EAAOy, ^OI^E/KE ECAAZ" 34. A d HdCAd^HTZ CIA EAAOy GECti^d AAO-fc, d3Z VKE EZ3BECEAI* CIA O rOCnO,4,l. 35. IICKOHZMdl*TX
CIA rp'l.UlkllllJ,! OTX 3EAAAIA H BE3AhOHHtU,l, 'I'.KO HE BTjJTI HAAZ.
gaatocaoeii, ^oyuiÉ aacfe, rocno,i,*fc.
5. Psalm CXIII.
1. Xeaaiite, 0tp0u.ii rocno^-t" \-baaiite ia\ia tociioa^he. 2. BX^ii iaaia rOCHO^kllE BAATOCAOBECTEkHO IVTZ CEA-fc EK K'l'.li'KI, 3. OTO BZCTOKZ CAZHkU,a ,4,0 3And,4,Z ybaaeho iavia TOC-IIO,\kll£. 4. K'klCOKZ iia,\0 Ekci'.awi ia3'klK'kl TOCIIO^k, ha,!,'/. HEBECkl CAAKA ero. 5. kzto "tlKO rocflo^k 1.01"/. haluz m.'iikh.m HA E-klCOK-kjyX, 6. i ha CZA1+,p£ha npl3lpAIA ha HEEfCE i ha ,3£AtAi; 7. BZ3ABISAIAI OTZ 3£a\aia hhu1ta, i OTZ thoihita BZ3H0CIA
oysora, 8. j^a hoca^iitz i i cz kzhiasii aio^ei cboi\*z, 9. ezce-
A-felAI HfriAO^ZBE BZ /1,0 Al Z AlATEpE, 0	BECEAIAUJTA CIA.
B. Cirilski spomeniki.
I. Iz supraselskega zbornika.
1. iK h t h k r p ii rop a nanu poyAizcKA'ro.
EaažKfNiuii rpiiropiiii noctaek.khz gtucta riarphap\"a
CEArHlll GO/KIIII LLpAKBH pHAlhCT-fell, d llp-fe/K/^ ndTpildp-IIiaCTEd U,pXIIOpll3XU,X G"fe EA MdHdCTUpH CEATddTO dllOC-TOAd flllkApea, HdpHU,dKA\ddrO KAHOCHdypd, I.AH3A CBATOyK> AAA\MEHIIKOy IlVAHA II ILiyAA. G'l'.dlU£ 5KE HrOyAlEHX TOrO AlAII ACT'klp'b, Al A TII «KE KTO GAd/KElId» ohABII» VKIIlH',Alll£ GAII3A BpATA CEATAarO HdyAd AilOCTOAA IIA Al-fcCT^ HApil-l^dKAl-b-iiaia keaa NOE a. TK JK £ GAAJKEHTUII rpHTOpilll Kr^a C-feA^dUJi K» \-U3llH-fc CEOKII II nilCddUlE, npil^E UZ HEAlOy AldAOAlOUJTA, AlOAA II 11 TAArOAA' nOAlHAOyn Al A, pAGE GOTd E'KIUIKIIiarO, RIKO CTdp-bHUlIlHd G-fe\-Z KOpdB'NHKOAlK, II IIC-
t0nny0ara ca h noroygii\-oaia aihoto hm-fcnuk, h cbok ii ctoy>k'a£. akjgohhujthh >ke h no ncmn-ts par.'/. ypncTocoBA npii3%BdE% CAoyrx ceokto raaroAA KAioy gpate, me^k adjk^a CEAioy š 3aathuix. gpdta hce nieaa czrEopu, la koške nOEEA-fe kaloy pdGA go/Kllli rpuropllll, ii	AldAOAlOUJTH
s 3AdTHiy&, ii oth^e.
iia k tu 0yE0 AIAAO np"baioyahea ea ta5k ae aehk npn^E trska« AAdAOAlOUJTA ha GAA>k£noyoyAioy rpnropoy rAATOAA' nOAlHAOyil Al a, pAGE GOrA BUlUMItUirO, I3K0 Allioro noroyGHYA, a aiaao aih kcii	eaažkehuii "«ke npii3'-
KdBA CAOyr* CBOKPO TAArOAd KAlOy' IIa"? BpdTt, A» KAioy AP<>V"r;,iKK ^ ^AdTHi^a. carEOpii ske Gparz rano. Ek3kAl'a jke HIIUITIIU bi 3AdTIU^a OTIIAE. ndK'hl 1ke AIAAO nO-AlOyAHEA TpETIIK EK ta>kae akllk np"ae Ka GAdSKEHOyOyAl$
rplirOpllK) rAdrOÁA' llOA\HAOyH AÍA, pdEE EOTd G'KlUlkMUI ro, AdHi^z Alii ApoyroK GddrocdOKkMHiiK, HKO AiNoro noroy-
I1H\-X. GAdKEH'kJII IKE ripH3ZEdEZ CAOyrS CEOKrO TAdrOdd KA\Oy 11,4,11, AdlKA'A l<A\0y ApOyrSKfi, S 3AdTltll,k. OTZB-fe-IJUTdEZ 'íKí rAdrOAA ' B-fcpS AXII HAUI, HkCTZIiZII OTkHE, I3K0 H'fiCTX OCTdAd HII KrVINI,l 3AATII l^d EX pll3klllllJ,ll. TAdrOAd K-ÑEAXOy GAA/KEIIAH' HE HAtdUill AH IINOI'O HIIKdKOrO/KE CACK^d, IIH AH pll3AHd, frA 4,dCH KAlOy; OIIA JKE OTZB-felllTdEZ pEME' IIHOTO CZCX^d, HkCTZNTiJH OTkHE, HE HAldAVZ pd3E'fe CkpE-GpAllddrO GAlO^d, HJKE H nOCAAAAA rOCHOHvV» BEAIIKdia CZ KOyU,IIIS. PAATOAA KA lÍEAXOy pAGZ GO/KIIH FpHrOpHir 11,4,11, GpATE, Ad}KArA KAtOy GAIO^Z T8. GpATZ >KE CZTEOpH, lílUOVKE nOEEA-fa KAXOy GAdíKEH'klll, H ^dCTZ HHLUTOyOyAVOy. IIHI1ITHII ;K£ EZ3EA1Z El 3AdTIII^Z II CkpEGpkH'klll GAKJ^Z 0TH,A,£.
Kr/V,d JKE II HOCTdEHIIIA ndTpildp\-d CEATÍíH U,pkKBH pll.UkCT'l'JI, lio OGUMAK» nATpHdp'uiZCKOy llOKEA'lí CAKE-AApOy CEOKAlOy EZ K^HHZ ,4,kHk K^HOtS npllEECTH B? AtA-AOAIOU1TH HA TpEnE3S CBOKK, ,4,d OG-fcAOyiiKTZ Ck MIMIX. Cd-KEAdplHI 5KE CATEOpil, MKO'/KE IIOEEA'h KA\á IIA'lpllApy'A, II npH3ZEd EÍ A\/K/Kk HHUITZ. H KT^A C'fc,4,OlllA CZ nATpHApyOA\Z ha TpEnES't;, OGp-brouiA ca ri. npii3ZBdEZ jke cdKEAdpd taa-TOAd KAÍOy' HE G-feyZ AH Til pEKAZ El H03ZEdTH, TO KdKO GE3-AVOKTO HOB£a4> 11110 TpH Hd RECATE KCII n03ZEdAZ-, CdKE-Adpk JKE CATüUldBZ II HplICTpAHJEHZ G'kIEZ, OTZB"blIITdEZ pEME K-ÍIEMOy BHipOyil AHI, HkCTZHZII BAd^UUO, ^XEd Hd RECATE H\"X KCTZ, TpETHiaTO NA RECATE Hf EHA'hdLUE NHK'-TOJKE pd3E"fe ndTpHdp\*Z K ,4,11 IIZ. OE-fe,4,OyiSWTÉA4Z >KE HAXZ BHA'fedUlE ndTpHdpYZ TpETIIiarO Hd RECATE Cfe^AllITd Hd Kpdll CTOAd, H CE, AHl^E KrO OGpASTU H3A\"fcHiaUJÉ, OBOl^A OyGO EH,4,"fcTH II G"fcdUIE C"fc,4,d, OEOr^d JKE OTpOKd.
II Kr/k,A/KE EZCTAUIA CZ TpEIIE3'kl, 1IHTU EkCA OTAnOyCTII r.AAVKEH'klH, A TpETHiarO HA RECATE, BII,4,IIA\ddrO TdKO MOy^ZHd, A II 3A pSh'A, II SkES^U 11 Ek KA-tTk CBOKR TAdrOAd KAVOy
3AKAHHAI* TA O EfAHU/bll CHA-fe BkCEApZHUIT£Aia BOrA, 110-E£JKAk	«'TO TU KCII, II M TO KCTZ H Al A TBOK; OH'/» MCE 60
p£H£ K-rt£A\0y II KVKE BZnpAUIdKUlH HAVEHE A\rtKTO, TO II TO HOy*A*HO KCT7.' OBAHE A3Z KCAIZ OyBOrull hphuleatdh K-TEB-fe, Kr^AB-fc BZ AldHdCTUpil CEATddTOflllkApSA AIIOCTOAa, HdpHU,dKAlddrO KAHOCKdpZ, Kr^«» CbA"fcdlU£ EZ yU3IIH'b II nilCddlUE, KAlOy>KE ad	hd aecate 3AATIIU,Z h CZpE- 65
BpZHUlI BAK5A'A, H/KE Tli B+> IlOCZAdAd CZ KOyil,llt* BAA-/KEHAia OlIAEHA AlATH TEOUI, II OyB"bCH, HKO OTZ Akl,E TOTO, OTZ HEAHHCE HO^A Al H CA ArtKr<,TPKn,kHHKAtZ II HpOC-TOAIZ CpkAkli,EAlZ, HApEHE TA rOCIIOAk nATpHAp\'Oy BUTII CEAT-kll U,pkKEH CEOKII, 3A HXX£ II KpkEk CEOl* npOAHH, h 70 BUTII Tli np'bllAlkHHKOy H H¿IAVfeCTkHHKOy EpZyOEkHiarO dHOCTOAA IlETpd. TAdrOAd }K£ K-NEAlOy BAdžKENUII rplirOpHH' KAKO E-feCH TU, I3K0 TZrAA HApEHE rOCnOAk BUTII AlkM-fa HATpHApyOy 5 ona /KE OT-AB-blHTAB-A pEll£' HE KAkA\A AH dl^EAZ rocno^A BkCEApzvKHTEAia kcaiz A3z, to Toro pd^n K-b^-b, 75 II TOPAA GO TOCnOAk AlA ll-b IIOCZAdAZ K-TEB-b HCKOyCHTH OyCpkAHK TBOK' d HITE OyEO MAOBHiKOAlOEkH-b, A HE HAO-K,hi;0A\'A TEOpilUill EHA"bTH AlHAOCTk CBOI*.
BAd/KEHUH >KE TO CAUHJABZ OyGOI3 CA- HE OyBO B-bdHlE AO TOA-b EHA'bAX AITEAA, dKU K'a •iaob'bKOy BO BECijA^Bd 80 ii Bk3llpd Hd Hk. p£HE >K£ dl^EAZ KZ BAd/K£HOyOyA\Oy' HE BOH CA, CE, nOCZAdAZ AlA KCTZ TOCnOA^, Ad E^A* cx TOBOI* BZ /KHTIHI CEAV». BAA/KEHUII /KE CAUHIABZ TO OTZ drf£AA
haae hhu,z ha 3EAtii, h n0ka0hh ca rocnoA<>y rAarOAA- auite AlAAddrO TOrO pAAII a<*AHHd 11 hiihecojke cxuita toaiiko 85 AMIOVKkCTEO HlTEApOTZ nOKA3A O Alkll'b np"bAVHAOCTHEUII
rocnoAk, iano>ke aiteaa ceokto iioczaatii kz Aikii-b, butii KAlOy CZ AUIOI* BZ HM*, KAKO A OyBO CAAEU CZHOA^B ATZ CA np-bGUKAI*HITIIH e'a 3AIIOB'bAEyZ kto ii A^AdliKUJTE llpABA^- BE3-AZHCA BO kctz pEKUII, lilKO AlHAOCTk yEAAHT'a 90 CA HA C*Ak, H AHIAOyAH HIIHJTA EZ 3AKA1Z	BOrOy-
TÄ ÎKE C AAtX AlTEAkCGUlI tocnoa^j CTpOAH MAOB'llMkCKOK CXHACEHIIK, rAArOAETX KX .0	CTOAlllTHIIAtX • rpA-
A"feTE, BAArOCAOBkKHllH OTkU,A AtOKrO, npilHAffeTE OyrOTO-EAHOK RdAAX u.'fecapkCTBO otx iiamaaa AtllpOy AA'hENX GO ß-byx, it ^acTE mh hcth1 tka^xiix G-feyz, n nanoiiCTE AtA" CTpaNEHX R'tyx, II HABE^OCTE AtA ' GOA-byX, II npHCÜTHCTE AVENE' liarx G-fcyX, ii OGA^KOCTE AtA- RX TEAtkllHll,!!, ii npn-AOCTE KX AVkll-fe- KAkAtA OyGO CXTROpilCTE K^NOAtOy OTX 0 BpATIIA CEA AtOA yOy^TOA, TO Atkll-fc CXTEOpHCTE' GA^II >K£ RkCiiAtX HAAtX nO'lHTAKKUlTIIHAtX JKE it nocAcyiuaiA-UlTIIIMtX OyCAUWATII BAA/KEH'klll TX TAaCX, H E^MkMUHyX r.aar'kiHk, AAE oyroTOEa norx aiobaiiithhaix h, C7> rip II II At II IIK'kl CXTBOpHTxXpilCTOC G0rx fip-blllCTTJA pd^ll 5 AtATEpE Kro CEAT'kIA GOrOpO^lll^A, HKO TOAtOy noAOBAATX caaea, hectk h noKAaiuaiiiiK, irkima h upncno ii Bk b-tiKiu
fiiiKOAtZ A,Willi.
. /KHTHK np-tino^oBxnaaro OTku,a iiauiEro Hcaakh AtOHOCTTJpA	ckd'rO.
Bx TOII JKE Bp-feAtA B-fc H^ti'TO AtÄAk BX nOyCTTdNH HA BXCTOU.'fe ArrEAkCKOAtX JKHTHKAtX /kiib'klll HA 3EAUI, II At fill E At k IÏCAKIIH. TX nO OBUHAIO CX HEBECE BO/KHH TAACX CAU-UldEX BEAAIUTk CkHIITH H3X IIOyCTUH a h nplTH ex TpA^li BOIIkCTAHTHIIk, HE OCA^UJARX CA Ckllll^E 113X nOyCTTJNA ii npll^E BX IIApE'lEHlsJII rpA^X, ii OBp'tlte GOrOGOpXHUA EpECII noTonx ^oyuikNiuH, ii no AtiiAOCTiiB-ii-bAtk llEpEAtiiii npo-pou.'ü orflk BX3rop-ti ca ex ATpOB-fe liro, ii 0Bky0A"A<iAUiE BkCÄ^. no bo'/Kiiio h;e nonoyuiTEHino iiakA3AiAUUTOyoyAtoy npncHO ha n0Ak3XH0K btüCtx paTk BEAiiHA otx norAinuiiyx, ii CXGXpaBXUIE iiaxk'kl CBOA, llpHwiAOybxiiie p'tiKA pEKOAt ^oynabx n a-b lira ay a ©paninA' CKpkBk jke ii nE'iaAk he-yoy^A HAftayA rpAA^AHE.
Txr/^i u/bcApk OyAAa, m ta cxExpABx boa ceoa ro-TOBkldUIE ca H3HTH IIA CXÍIOCTATU ' Il EUCTï HCyO^aultà
KAtoy ha noÂe rAA^tx boh cboh\-x, pA.srop-fcßa ca cba-
t "kill Al a AOy*yOA\a, AKTU hiiK r\ aihiiia'a O GoyCAIlli, cbattoii OTkU,X HAUI HcAKHII npiICTXIIII KX 3XA0llkCTXH0y0yA\0y rAATOAA ' U.'feCApOy-, OTBpk3ll U,pXKKU npABOE-bpXHTUYX, H oynpABHTa th rocno^k nxrh tboh np-b^k tobobr. ona îké BII^ETU-II Ba TA KO Al Z NHIUTH OEpA3'b H EX npXTHUITHyX CTApU,A, np-bOBHA^b Il HÉ OTZE'blUTA KAlOy Hll li^HOrO CAOBECE * HE EO G"b TXT^A TOy HH CA+,Ad HpXHOpH3Z*lhCKA. tame nAKTu ha oyrpnia iicyo^AuiToy KAtoy CTA rip-b^K hhaix Il pEME IJ^-bCApOy OTBpk3H U,pXKEH IipAKOB'bpXH'HIIiyX, Il 0/1,0-A't'.kihh BpATOAta tboiiat» h BX3BpdTHWH ca Ca AUipOAVX. U/bCApk 'Ait CAOBECII CIIAÄ HOMOyBX, K>KE pE'IE CBATUII, HKO OGpATHHIII CA CX AllipOA\a, CXB"bTOBAAHIE CX CkB^THIIKIil C BOH A\ II.. ji,a 0TBpk3A\TX U,pkKaBll" llpEIIOCIITX >KE II npOHHII, ll/ke EiiAySi OTX A p heb'kl 3XA"HIA k"bp"u, IIAMÉ CXBpATHUlA l^-bCAp-b, H IIApxrAEaiHE CA K Al 0 y II OyCAllllüEXHIE CA CAOBE-CEAia Kro hhibaa\'ä ii ypa3AH'kl" IlOCAOyUlAEX Ait h\'x l^-b-capk, Hp-boeha'bBX h noii^É" Baro^KHHKa 'Ait coikhii EECnp-b-CTAHH AlOAiaiüE bora, ex CKOp"b CZTROpilTX nOAlOHITX o npAE-bn E-bp-b.
no	/Ki Ak,,,no OySHHHEX U.'bCApk BOA CBOA
IICyOJKAdAUJE iia pATk. gaa/KEHTUII 'Ait lip-bCTABX A10AA II HA n&TH npiCT^nii na HEAioy 11 haix3a oy3A^ Koii-b Kro cta-BkiaUIE ii PAArOAA" 0TBpk31l U,paKBII npAEOB'bpaH'HIHyX. OIIX 'Ait 110 OGTdHAlO CBOKAlOy HElip-bKAOHEIIX np'bG'klCTX" CX-ihtiiii "/KE BAH3X U,"bCApA Ellia\*^ II, OTXCT^nilTX, ii HE AlO/KAAyÄ OTXTpXrHÄTH KrO" BTUCTX HCE OTa TOTO iiaiiujtx, II CXTEK0H1A CA Al II 03 H II pA3AIIHkllO KX/K/1,0 BHiayX H, OBH llp/ívtiikalx, OBH eiimii, A ,4,p0y3llll >Kk3AHKA\X, II K^BA EOr$ HOIlOyCTHEXUJOy ez3atorohla OTXTparn^tii	Kro otx
Oy3AU KOHkll"KIA Uj'bCApA. TXr^A IvfeCApa OyAAX BX3E'bCHEZ
CA, Ek3hp'lí EX ctiAlO OHAAIO KHA"t AffeCTO IIKA K0 ílKTd Kan* C&UITX HCAh-'lll* II Til NU C,Hpk,\ A1UT A llAkllA. II A"kCX HACTX EX HEII H TpkllllK :¡'L\0 AIOTO H K&IIHIIIIK' EX HE/KE Al^CTO 50 AlUTE EXHAAETX KAKX AWRO Ch'OTX, TO K-T0A10y VKIIRO HE H3A"fe3ÉTX' CZAAOTpilEX OyGO 11,'fcCApk AA"fcCTO TO H OyE-fc-A"feEX, I3K0 cfcTk CXAipkTXHA KCTX, nOBEA"lí BkEp"fcuiTII II TOy 11 H^E HXTkAAX CEOIIA\X.
EXBpXJKEllOy <KE GUEXHlá ¿OBItlOMOy HCIlOG-fcA'llHKOy 55 yplICTOCOBOy HCAKllOy EX CXAipkTXH&KK. ll/'K'IIIIIAi. np-fc-11'klCTX 4"fcAX, I1E íipilHAtX HIIKAKOrO/KE 3XAA* AGIIK GO Cll-
aoiír rocnoA<* hauieto Icoyc-Xpiicroca npiiiux^xiiiA
atreaa h^ap'bujhcta ii HC-thhtü TOA 11 iisee^xuia ii HOCTA-ElICTA ha IIAv'l'll 11 pEKOCTA KAlOy* AAHpX teg+., Kp-lillll CA II 60 KX3AA/R"/KAII, H CE pEK'lllA OTII^OCTA OTX HírO. Ek CECfc >KÉ l'.'klEX lip-liKAOlIHEX KOA"t¡H"fe GAarO,4,dpkCTRI GOrA, TROpA-U1TAATO npOAl'klCA'kl AAHOT'kl O pAG'fcyX CEOII\*Z. EXCTAEX íKE OTX AlOAIITE'kl II tekx IIH'L.Uk ll&TkAlk llpi.,!,* KApil u.-fcCApA, ii ha Km iiaix 3a 0y.3A* KONia lyfecapd pEME kx lyfecapoy eB 1a,pk3<5ctk,*i' T'w oygo, iv u^-fccapoy, oyAiopimi aaa \-o-
T-taUIE, EXEpXTX AlA EX THHAi, HX TOCnOA^ IcOyC XpiICTOC \-OyAHA\-klH TOGOBK 0/KIIEII A\A, H3EE/k,X Al A 113 X C-feTII TROKA
ha ogahhehhk jiEnoKopxnaaro teokto o y al a' &a II h-klÑia
llOOyULITaKR TA, IIOCAOyiUAII AIEIIE II OTRpk3H U,pXKBII llpdKO-70 R'fcpXH'klliyX II OTXAAJKAx 11 OAOA-tlKlllH pATH, lia H*",KE II^ELUH, II RX3RpaTHUJII CA Alllpkll'fa, II BM^^TX lia ^RAA* YRAÁEllllia.
h,1iCApk SKE riia"febx GAA/KENaarO ii CE-ÜTkAkCTRO ahu.a tero ii ca0rec7>h/¡\ffi\ apx3°ct,4>	3agrklEX ca he a10vke
OTkE-fclhtatii KAlá CAORECE- ta'ie iio aaaa"fe liac"fe taatoaa n,+.CApx k7, BAAíKEnoyoyAioy j\,á a hite oyso he OTRpz3s. hh OTXAaaix u,pxnxRE npaROR'fcpxH'hiHyx, to h'to g*a6tx toto A"bakaia; Txr^a pasrirhRacx ca ceatuhaix Aoyyoaix RxroA^niikx YpncTocoRx no npopou.'fe Hahii ha ílya'Ra
11,-bcdpa H3Ap<HiaHTCKa, T<"i0 11 Huma npopEHf i^-fccapoy 80 Oyaaoy rAaroÂA' aogP° th <>V"B0' tV^Cdpoy, nocAoy-
LUdBZIHOy AlEHE OTBp-feCTH II OTäA<»TH U,pZKKH npdBOBkpz-HUII\-À II HJZAZHlOy BZ3BpdTHTII CA AIHpkH*fa' HZ KAAld HE
nocaoyma aie he hh np-fenaonii ca, to aiUTE tu uizaz Hd paTk h >kiiez or.paTiiuiii ca, to aa e-iich, la ko h-tiCTz rocnoA' 85 - raaroaaaa nuiira aïknoi*- iiaehiii eo Ha paTk h ckinirveiiiii ca il HE EZ3AI0ÎKE111H CTATH npOTHB* BparOAlZ CEOHAIZ ii riOB*far-ii élu h otz a h u, a nyz, h îio>keh/Ktz ta, h k-ai.-Liiieiiiii ez \*pa-auihx h Toy îkiiez orÑEai z czropiuun, h tztaa oyE-fecii bzhacz
e^AU teoka, i3k0 ECTZ botz lia HEEECE\~Z IIVKE toeoi* 90 yoyAHAiuH. ciicauhjaez n-fccapk Oyaaz npuszua a'kaeoah-pima, na\a k^'hoaioy gatophhkz, a Apoyroyoyaioy OyiiK-TOp', np-t^acTZ h Ata npiino^OBkiiaaro raaroÁA- 3atho-pllTa II Ek TEaillllU,!! CZ ßkC'1'.koi* CKpZEklK, Il BEpiITU HA-aoíKiiTa na ew Kaioy, Aom»A£íK£ OBpauiTk ca oyaiopx 11 95 no coyKTkii-fe-feaiz Kro iipopEHEHiiii.
Tzr^a baajkehuii Mcakihi ockaabhez ca aiaau pEHE i^-fccdpoy k»ke tii raaroaayz, a hite tu BZ3BpaTiiiHii ca îkiibz, to n-fccTZ rocnoa^ raaroaaak aiznoi*. h^é vke lyfccapk iiXTkaik ceohaiz. np-fe/k'AE pEHEnaa >ke caaEkiiam ai*mca no- 100 haazhia r.aavi.Enaaro IIcaKiia ee^oCTa n 3dTBOpncTd h, uikoike iiOBEA'hno Haia buctz u,-l;CApEAiz. bzujzaz mce cbatuii Ek Tkai'niiu,* he np-fecTaaiHE noiUTk n a^hk cz caz3aaui aioaA Bora npii3kp4iTH na CTaAO cbok h ez CKop'fe noczaaTii Kaioy noaioiiiTZ. aouh»AäuioV xt u,"fecapoy KAHoro rpaAa 105 bah3z ^oynaea czraaaaez boa ceoa ii czb-buitaez ca ck Ahaiii napEHE auik> t;k llk;i;e cmihaetz ca Ck paTkiniK w.
CZHlÉAZIuá >KE CA Kaioy HE aiO'/KE CTATH llpOTHBX pAT-HIIKOaiZ, HZ riAEIHTH EZAABZ lIOI'.'ll.ke OTZ anu,a Hyz • OHH >ke '/keh+.dyX Bk CA^AZ, ii B+.ŽKA a0haf CEA<* 11 OBp"feTZ 110 llil'liIIkilling. OTEpZCTX BZCKOHH Bk H* ii CZ llpEIIOCHTOAlZ, hm;e pa3BpaiiiTaaiu£ A°y*ui;K, Kro. '/KEiixhítiih híe noraiin
BIIA-bE'AUJE, lil K O EA IIA'bEkllllll,;^ EACKOHII E-fe'/KA, BA3AAAAUIE Orflk 3AIIAAIIIIIA IIA-bEkHHHS H CAJKETOUIA II Bk NEM, II TA 115 AIXMIIAIA TOy np'bAaCTX A°V"mX 00 npopEHENHIO pAEd EO/Kllia IICAKIlia.
OCTAEALUIIII /K£ BOH npIlAOlllA Bk Gp-feAAA TpA^A H 110-CAAAU1A CAA"kl KA IvtiCApOy rpATHiailOy nOB'tA^111™ 0 BkCfcyA E'klE'Alllllll Y'A, H/Ki AEHK npHIllEAA BA ilp-fejKAE HA-120 pE'lfU'klll rpAA» Op-tAl A no BOHUIIO HAp£H£NIIIO nOCTAEH H AAA U,-fee Apia H Al £ II £ Al k 0£WAOCIIia, AAjR/KA E-fcpAHA II ypACTOAW-EIIBA II np A BOB'h p All A, KU1TE >K£ H£ KpAlllTEHOy CXlllTOy AOEkia CSU1TA II YP<tBKP<l- CA CkE'1'.TOAlA >K£ OBOK) H"fcCApOy CACTdRHUlA pATk NA nOrdlim, Oy/KErAUl AA Oy*AAA l^-bCApA, 123 II CA A"bnCTBOAlA TOCnO^A IIAUlErO IcOyC-XpllCTOCA, II OEO HVA H3GIIU1A, OEO IKE npOTNAIlI A, Al II 0>Kd II IN IIII 5KE H^A EA ^Oi-HAB-fc fi-fe/KANITE IICTOnHSOIA, II TAKO TpATHiaHA II 0E-U'r\OCIIII N/liCApA E A3 ACTA IlOG^A^' " nO OAOA-bllHH T O Al k rpATHiaNA U,-bcapA II^E EA P H AAA, A 6eWA0CIIII EA KAC-130 ||ATIIlik rpA^A. A<"uxAa >t>'£ OOAOy-HA rpdAA EA A3X BAnAAE II pA3B0A'b CA- npil3AEABA ŽKE EnilCKi5nd COAOyNACKA rpAAA, HAlEllEAlk iI\-OAIIA, NtJTAAllIE, h'AIS E-fepS APa5KHT!6' OHOAlOy JKE pEKinoy n-hCTA AOWfcM adnAAANUH^A CTpAllA Apll-laHACKAfcl yOyAA, Nil Ek3AA0iKE np"fcAkCTNTII E'klEAUIEK T-bAlk 135 NEHACTAHOK EOrOBOpilK, NA Hp-bA^HSIS HC-npkEA AnOCTOA-kl B-fcpX APx>KHMA- TArAA 11,-fcCApk GeWAOCHH CA MkCTNBK, TO npllllAlA npOCA CEATAArO KpAUITEHII13, II KpkCTH CA Toy cs-UITIINAAA EnilCKOyilOAlA UyOANKAlA CrOAOyNA PpAAA EA HAIA OTkU,A II CkINA II CEATAArO A°\Td-140	OyCTpAEllEA -/KE CA 110 AtNOS^Z AkHiYa GX KOCTANTNfik
rpAAA NpilAE" BA TO >K£ Bp-feAAA rpHTOpllll HANk3HiaNACKUII EIIIIChOyriA EANSTpk EA rpAA"fe BA AAAA-b U,pkKBII CABOpTU TEOp-HililE, CAGHpAA II OyTEpkJKAAA NApOA® OyHEIlHHAIA CEOIIAIA O ripAE-bll B-ilp-fe, laiKE U.pkK'kl nO T O Al A U,-tCAp£AAA 1« IIOEEA-tllNKAlA CA3AAANA E-klCT', II HdpEWE CA HnACTACIIA.
K'ÁEpxrkuidia Hît BOÂiapinid BddXEUddro McdKiiia Ek teaihiiu,;*, GdTOpNHKÄ ii OyilKTOpÄ, l!kd'h37.ILld EX Tk/mhiiu,X K7, EAd-•/ken^OyAlOy HcdKIIIO rddTOAdCTd KAlOy At OA II CA GOTOy, OTkMt, la k o u/fccdpk 11 o i ; ■ I i ry 11 pdTkiuiK-ki, il ce rpA^etz. rdd-
rOAd 11 did OCKAdEHEZ CA AldA'kl ' E-fe^-fc, MA^O AAOK, rpA^Ä- 150
ujTddro K-fepzNddro i^-liCdp-t OEW^ocnia, axdo^-feii bo Iloydd' npiiA cä^x no^OBkir/. tee-I; h'oynkiio ex npEiio-
CHTOAiÄj CAlpd^X BO CX/KE/KEllllia KK5 KI11TÍ EX Il03^pe\-Ä AlOH\*Z KCTX.
TXr^d HOyAIIBXWd " nOKAONIIBXUJd CA dGIIK II3II- 155 AOCTd II C7,p-{lT'uid 11,'hcdpd CXIlOE-b^dCTd M Al O y Ekce K/KE O CEAT-fc-fedAk llCdKIIII II O npOpIIU,AHIIII KrO, K/KE Ek AIIU,£ TAd-
roAd OKddNoyoyAioy Oyddoy, 11 udKO cxG-ki ca KAioy. catu-WdBX 5KE TO U,-t¡Cdpk MOy^H CA AlÄtXOy TOAAOy II dGIIK 110-eea-fc ripilEECTII II CX GkC'iikokk WkCTIIhK K7. nOAdTTU l^-feCdpA. 160 UlX^XUld >KE CAdEklldia Td Al/íwKd C 7. IIOTXULlTdHIlKAlk Ek TkAiNiiu,& npiind^ocTd kx HOrdAtd np-bno^OEkiiddro h aio-AiaCTd CA AIOAIITII CA KAlOy 3d Nía K7. GOTOy, pd30y-AA'i'.EXllld, 0ko llpOpOh'X KCTX, hauke CXG'kllllA CA K Al O y EkCd IlpOpilU,dNllia, Il H3K£/k,7.Uld II HC-TEAANHU,A npHEE^OCTd II 165 K7. U,-fecdpOy U^Cdpk /KE 113 Zill 7. ,4,7. lipOTIIEÄ KAlOy nOKAOHIl CA KAioy II ripOCII AlOAIITETtl OTk neto. CE AT "kili /ke HOAAOAII CA II U,+.AOEd II II C7.nOE-t/l,d K AI Oy EkCE 0 3kA0HkCTkll'b'feAlk OydAH' OMX XE CA'klUldEX II CX/KdAHEX Cll 0 HdlldCTH CEA-TTUH^X U,pkKXEX dGIIK Kd3Nk 3dnOE'fe,4Id II KHIiriiJ lldllllCdE7. 170 IIOC7.dd Hd HdpO'IHTd AA"feCTd 3AIIOI!,li/l1dlS\lllTA C11 Li, E * l^+.Cdpk oeiv^ochh nOG'fe^HHK7. CdAlO,A,pX'/KEU,X KX EkCtiAAX ApHdllX-CK0AA7. TdllBkl1HK0Al7. ' E-fc^OAlO ^d EX^ETX Ed AI 7., iah'0 OTX AkllEHlklirddl'O /k,kllE, diu TE /l,d CA OEpAlllTETX KTO OT'Ä EdCX E'AII/f\Tpk rpd^d CXEllpdA E7. U,pXKEII npdEOE+.pilrklH\*Ä, 175 TO CXAlpkTXH&IK Kd3Nk npHIIAAETX, II A/KE CEATTUA U,pXKXEH CX pdTIIHü KCTE lipiiAAII, TO II T "kl OCTdEHEXlllE Ekirlî rpd^d npiiG'kiEdiiTE.
Sket, Staroaiov. čitanka.	13
Bk3E"fcCTH 5K E H K'/, CTdp-felltlIHtH; HA1Z, ll/KC G "t E7, TO 180 Bp-LltA CTdp-feHIlJHHd dpHANOAtZ, HAIEHEATA ^HAlOijillAZ, CHl^E
rAdroAd- E"tipoy,n t:k hhkehckaato czcopd 3diioB'l;A" " nPH~
AUIpll CACZIipdB0B'fcpZN'klHAUl.,5,HAl04sHA0y>K£0TZG,fcr"Alll0y iyfccdpd noEfA-kmiia h czBZKOy*nkKiiiiia h C7.AinpEmiid B%3/k,d KMOy HdpiiHHK 11,'licapk rAilTOAA " AtHpd H C'ABZK0ynkKNHI3 185 G-braKUIH, B^rATH TM OTZ CBATTUH^K I^P%K%B'A BEA*. CAlUUJdBZ >K£ TO /I,HA10$HA% npH3ZBdB% B7, IJ,pkl>'i;f BkCA dpllKUITd TAdrOAd K-AhAAZ' BpdTIIKI, U/bCdpk MA0B"fcK0AK5GIIBK KCTZ H CBOH B-fep-fc IJ,p7,i;rAE7> npOCHTZ, TH^O Bk3E*tCTHB16 lldAVA* A/KE, pEME, pdTIIHK II AlAT£}KEAl7i U,pZKEII Bk3ACTE, TO 190 T-kl AlHpkH-fa OTZAM,,Te'Ad B"feCTf JKE,I3K0 OTZ AK,,iulhHiartr0 AkHE nOBEA-feHO HU KCTZ BkN-fc rpd^d CkEMpdTH CA. TO pEKZ 113IIrpd^A CX AK>/k,kAAII CBOIIAUI, II TOy CZBOpTd TEOpddUJE npOKOK. TdKO 5KE dplldNIl A0 METTdpZ A£CATa A-feTS npdEOB+.pZIlliJH^/. u,p?,KBII AP%>«dllJA, 0EU'AOCHKAtZ 195 >KE KpZCTHBNTilHAlZ 1^'bCdpEAAZ HE T "A H k i* iiu,p7,KrAB7,, HX h H3-TpdAd H3rZHdHH GkllllA, II np-faAUJA u,pkl{'eh llpdBO-B"kpkHKH.
II. Iz Savinega evangelija ali Savine kDjige.
1. Matevž VII. 1—8.
1. PEHE rocno^b" HE oc^iKAdiTE, A<* N£ OC*A,it£ ca- 2- o
NEAtkšKE	CM^HTi, CA»AATK BdAlZ, II Bk NJO.'« Affcp* Al"fc-
pHTE, AffcpHTZ CA BdA\%. 3. MTO JKE BHAHI1III CXM'AU,k B'A OMECE GpdTOy CBOEAlOy, d BZ OMECE CEOEAtk GpkGZHd HE BHAHluH i 4. AH KdKO pEMElHII BpdTOy CBOEAtOy" OCTdHII, j\,A BK3ZA\;S, C*KZ g "A OMECE TEOEAtk; 5. AIIU,EA\i'ipE, H 3'A Al II npkE-faE GpkENO BK OMECE TBOEAlk, II TOr^d Oy3ZpHUJH H.3ATH CA\KZ BZ OMECE GpdTd TBOErO. 6. HE AMHT£ CBAljJEHHH nZCOdlZ, 1411 IlOAdrdITE GHCZp*kl EdlllA lip'li,\'A CEIIIIHUIAlll, HE nOnEp*T'A ll\*7, HO-
rdAAH CBOIIAAII H Bpdl|lkLUE CA nOHEp&TX EdCA. 7. iipOCHTE, II 4,dCTZ CA BdAtX' Hl¡l-kre, H OGpAI|JfTf TAXl^TE, II 0TBpk3*TX CA BdAtX. 8. BCdKX GO llpOCAl npllEAAAETX, H IIJ1AI 0GpAl|IET7., II TAXK;Hl|llOA10y OTEpk3*TX CA.
2.	Matevž XII. 30—37.
30. Pehe rocnoak' he cai ca mhokü iia aaa ectx, ii ne
CXGHpdAI CX .11110 bV. pdCTdWdETX. 31. T^AAk }KE TAdrOA* EdAtX-BCdK7> rp-feyx II yOy"AENIIE OTX^dCTX CA HAOB-fcKOAAX, d \-OBkflOE yOyAEHHE NE OTX,4,dCTX CA HAOE-fcKOAtX. 32. II HJKE dljlt pEHETx CAOBO Hd Ckllld HAOB-fcMkCKdrO, OTX^dCTX CA EAt$' d IIVKE pEHETX Nd /k,Oy\% CBATTÜ, NE OTX^dCT'A CA EAAOy, Nil Bk Ck B'fcKX, NM Bk rp A^AI|JIII. 33. HA H TBOpHT'A Ap'feEO ^OGpOE. dro^* ÉAAOy AOGp&, HAH TBOpHTX Ap^EO npd^N-feNO H drOA* EAtOy H3rHH/%% " OTX drO^U GO Ap-feEO 3HdETX CA. 34. nAEAlA dCnil^OKO, HdKO AAO/KETE 4,OGpO TAdrOAdTH A*KdBH C*l|l£; OTrA h3g'klTklid go áCTd C p 7, k 11,10 TAdrOAXTX. 35. GAdfkl HAOB-feliX OTX GAdrd CXC^d H3H0CHTX GddlMia, H A&KdEU HAOB'tlKX OTX A&h'dBd CXC^d H3H0CHTB A/KKdBdEl. 36. TAdrOA^ >K£ BdAAX, i3k0 BCdKX TAdrOAX Hpd3,A,kllX ErO'/K£ dlJIE TAdrOAXTX HAOB'bll.H, EX3A<»I*TX O HEAtk CAOBO Bk ^llk C^AkHTU. 37. OTX CAOBECX go CEOiyX OnpdBk^HUIH CA, H OTX CAOBECX CBOiyX OC*Ahu,h ca-
3.	Matevž XV. 32—38.
32. IIpH3XBd Incoycz OyiEHHKTü CEOA H pEHE IAtX" AlIIA7. .-»»H ECTX HdpO^X, laiiO TpETIII ^Hk npilcfeAATX A\A H HE HAt*TX HECO laCTH" H NE ^OLjl* liyx NE H^XIUX 0TXn0yCTHTII, 3d HE OCAdG*l)l*TX Hd H*TH. 33. TAdrOAdHlA EAAOy 5$HEHIIU,H Ero- KX/k,E oy HdCX BX nOyCT-fc Al-feCT-fe X'A'kGX TOAHKO, I3K0 HdCklTHTH HdpO^X KOAHKX; 3 4. TAdrOAd IAAX IlICOyCX' KOAHKO \*A"tiG7. HAtdTE; OHII HCE p-felUA" CE^AAk II AldAO pHllllU,k. 35. H
IIOBEA'li Ilicoycx IldpOA^ Bk3AEI|IH Hd 3EAIH, 36. H nptlIAAX
13*
yA"fcGX ||	[lOyEAAk np-bAOAlH II	OyHENHKOAVX
IllCOyCX, A OyHENHU,!! HApO^Oy. 37. II -tlllA ECU H IIACklTlllllA C A, II EK3AUIA HSGTilTXKX OyKpOyyZ, CE^Alk KOUlkHIIU,k MAXIIX,
38.	H 'fe,4tx,1lliyZ G"fe HETTiipil T-KICAljlA pA3E'fe <KEI1X II ¿-feTIM.
39.	h OTxnoyijix iiapoa% KkA-LiE ex Kopaiix ii np-hii^f bk
np'fcA'fcA'KI AiOrX^AAAAlX.
4. Matevž XXII. 15—22.
15. GxE-bTX CTEOpilUIA <I>apilCEI NA IliCOyCA, 13HO &A OGAkCT ATX I CAOEOAXX. 16. II nOCXAAUlA KX HEAA$ OyHEHIIKTU CKOA CX P 0,4,11 HIIIIH "KI rAATOA/iiLJIE' OyillTEAlO, E-feAVX, I3H0 IICTIINKHX ECU II ll^TH IIOKIIIO EX IICTHH& OyHIIUill, II IIE IIE-*lElIIII CA llll 0 HECOAVX/KE' IIE 3KpilUlll GO IIA AIIU^A WAOE'liKOAIX.
17. pki^n }5r.o naaix, wto th ca AtkMirrx; a^ctoiihx ah mtu
4,ATH 11,'hCaplO KIIHkCk HAH Mil; 18. pd30yAl'feEX JKE IllCOyCX A^KAEkCTEO H\'X pEHE IIAIX' llTO AAA HCKOyillAETE, AIIU.EAA'fcpii; 19. nOKAVK'I'.TE AMI CKkA A3k KHIIOCOK'kl. Ollll <KE npltllECOUIA EAA$ n*flHA3k. 20. Incoycx 5KE TAArOAA IIAAX' MTO E .S^AO CE 11 iiaikahhe; 21. taapoaaiua EAioy u,4icap£EO. rAAroAA haax IllCOyCX' EX3/k,AAHTE OyGO IvfccapEKA U.'bcapEEII H GO/KHia GO -rOGII. 22. II CAHtlUIAEXIllE r\l 11111111CA, II OCTABAklllE ETO OTH^-
5. Marko IX. 17—31.
17. 1Jaok'Iikx e^hiix npii^E kx IiicoycoEi kaaiiha ca EAioy h rAaroAA" oyiniTEAio, npiiE£,4,oyx cwiix aaoi kx teiHi, IIAA%I|1X	N-tlAVX H rAOyyX. 18. H^E'/KE Al|IE K0AH>Kk,A,0
IIAVETX I, pA3GIIETX I, H ndiHTU T'llljlHTX CKpkl'kl|IA 3/iiG'kl CEOIAAH II OH'I'.ll'hIlilETX' 11 piiyX OyHEIIIIKOAAX TEOIAAX, &A HJK-AEH^TX I, H HE EX3A\0PX. 19. ONX IKE pEHE IIAAX - W pO,A,E HE-E'lipkll'kl, fro KOA'k GSIA'^ cx BAAAH; ,4,0 KOA'h TpknA* ku; npn-HECJlTE I KX AWI'li. 20. II lipilHECOHIA H KX HEAlOy, II KIIA'llKX H A0yyx cxtpace 1, 11 ria^x ha 3fa\ii BdA-kwi ca n-feirki tHujja.
21.	ii Bznpocii Incoycz OTkU,a Ero1 koaiiko a-Iítz ectz, ora
IIEAlIsKE CE EUCTX £AAí5; Olía >KE pEHE EAAOy H.3-OTpOHHHU.
22.	h aanopaijiii i ez oriik i: ■/. i:p u;i;e ii bz boas, a i bu no-
TOflHAZ' na AIJJÉ yOl|IElHII, I10AA03H AUI AMIAOCpkAOBABa o AAH-fe. 23. IlICOyCZ ¿KE pEME EAAOy AljlE AAO",KElHH B-bpOEATIl; BCA BZ3A\0/KZHA E-fepOyüíilIJIOAAOy. 24. U AGHE BZ3Znil OTkll,k OTpOliate CX CAZ3AAAII rAATOAA' E-fepOyKíl, rOCílOAH, H0AA03H AlOEAAOy IIEIJ'hpkCTEIIfc?.
25. bha'feka íke Incoycz, hko capuqiETZ ca MApOAa,
.3ANp-fcTII Aoyyoy NEHHCTOyAAOy rAArOAA EAAOy H-tlAAU, TA^YU AOyiiJE, A.3Z TU EEAS., Il.{ll,\ll H3-HETO. 26. II Ea.3aniiBa II Atlioro CA np^'/KABa II3II,\E II BUCTa 13 K O A\pkTEZ, II ax 110.311
rAAroAAY^, rano íÍAip-iiTa. 27. Iiicoyca jke i haaz ,3a p&K*, Ek.3ABH"/KE hh nocTABii. 28. ii BzuizAauno EA\oy Ek A<?'V\a oynE-iihu,h Ero EanpAiiiAY» i EAHHoro' ano aiu he AioroyoAia h.3-niATii Ero; 29. n pEME iiA\a- T7» poAa hhiihaaz>ke he aio>ketz H3HTH TXKA\0 AAOAHTEOKR. II nOCTOAia. 30. II OTa TK^Oy HIUXAaiHE IIA'feX'S Ch'03'fe rAAHAÉBK, II HE yOT-fcuJE, AA KT£> oyK-fccTa. 31. oyiAUJE bo ^henhku cboa ii rAaroAAUií ha»z, iiih'o cuna MAOB'tjMkCKu np'bA'JNz b^aítx e* pxi^'fc hao-E'tlHkCU.'fe, II OyEMÍRTa I, II OyEHEna Gusa Ea TpETHI AHk BkCKpkCIIETZ.
6. Janez XV. 18—27.
18. ñl(IE AAHpa EACa HEllAEIIAIITa, B-tlAIITÉ, I3K0 AAEHE np-fe/K^É EACa Bk3HEHABII,AlATZ. 19. Al^E OTa AAlipA EUCTE euah, AAIIpa í5eO CBOA bu AIOBIIAZ" i3k0 vke OTa AAlipA H"feCTÉ, na A3a H3GpAYa bu ot?. AAlipA, cero paah HEiiAEiiAiiTa eacz AAHpa. 20. nOAVkHIITE CAOBO, EXE a.3a prk\'Z BAA\z' H'l'.CTZ pAEZ eoahi rocnOAA CEOEro. aijje aieiie ii3riiAUiA, n eacz híkaehxtz' ai|j£ CAOBO a\OE CZEAK»aouja, II bah1e czeaioa^TZ. 21. HZ Cll ECA CTEOpATZ baaiz 3a h/UA aaoe, 0KO HE E-feA^1^ I10CZAAEZ-UJArO aaa. 22. ai|IE HE BUyZ npIlHlZAZ II rAAPOAAAZ iiaaz,
rp"fc\*a iie biuuia n,u'l\ir Htuitia žke h eiiiiiu ne iiaiata o rp-ticb CBOEAlk. 23. hehdbiiaai AE a\EIIE H OTkll,d aioe PO NENd-KH^HTK. 24. dl[IE ,4,-bAA Hi GIU^A CTEOpilAA Bk HI^A, H^A/KE lili'/. HHKTO/KE NE CTEOpH, rp-U\*d NE biuuia HAl't'.Air n 1uiii(i /KE kii/v/llhia H Ek.jHEllAIill^hlll a alehe ii OTkU,d AiOErO. 25. 14% r\A CAliA^ETA ca CAOBO nCdNOE ba .SdKON-fc ii^a, i3k0 Kk.3IIENdBH-^•fcuia Al a CntUTN. 26. er/l,d AE UplI^eta ndpdKAIITA, ETOJKE a3a nOCAAA bdala OTA OTkU,d,	NCTOE1U, IliKE ota
OTkU,a NC^O^HTa, T'A nOE,feA<1£Ta 0	27. H BtU '/KE 110-
B^^dlTE, lilKO HCKOIIII C7, A1AH0IA ecte.
7. Janez XVIII. 28—40.
28. Be^ouia Iiicoyca ota Kaiui^tu ba ripETOpz- e-b >ke
3<J OyTp<V II th NE EkNN^A Kk npETOpA, NE OCKBpkll ATA CA, ha lil^ata liac\-ai. 29. II3IIE >K£ ILlAdTA CA hhaih EAIIA II pEHE" KS.IA p-feha NpilNOCIITE HA «lAOB+.KA ČETO; 30. OTAB"fe-ipauia žke II p^illlA £AlOy*" aljle ne BtU BtUAA 3AO^-fal, iie BtU-yOAlA ErO llpil^AAH TEB"b. 31. pEME VKE IIhAATA' HOlAVbTE I BtU II no 3AK0N0y BillllEAlOy CA^HTE EAlOy. p-buiA /ke EAlS IIlO^EI' NdAlA ne ^OCTOITA OyBlITN NIIKOTOVKE. 82. ji,A CAOKO IllC0yC0K0 CABA^ETA CA, £>KE pEME KAENAA, koekr CAAipkTIIIA ^OT-feuiE OyAlp"btii. 33. Ekllll^E /KE n<jk'kl HllAATA Ek npETOpA ii taaroad ka Incoycoy n pene eaiS- tiu ah ech i^-hcapa 1110-^eicka; 84. otab*bi|i<\ eai!? IncoycA- o ceb-b ah ce tiu ta<i-rOAEHIH, HAH H HII TEB-fe 0 MH"b p-buiA; 35. OTAB-blfld EA10y rillAdTA" E&A d3a /KII^OEHIIA ECAtk;	teoi II dp^HEpEl ta
np,fc,AIdU,A AlkH-fe" hto ECH CTBOpllAA;
36. otab-bijiti IncoycA- u.-tcapkCTEHE aioe H-bcTA ota
AtllpA ČETO. A1|IE OTA ČETO Alllpd BtU BtUAO U,i.CdpkCTEIIE AIOE, CAOyrtu aioa Sbo no^EHrAtu ca biuiua, h£ np-t^anA biu^a HlO^EOMA ■ HtUlllil /KE u^CApkCTEHE AIOE H"bCTA OTA CA/J^. 37. pEME JKE EAli5 HllAdTA' >5bO iybc<lpk AH TtU ECH; OTAB-fc IncoycA- Ttu raaroaeujh, hko i^-bcapA ECAik- a.3A h<\ ce po^n^A
CA h HA CE npH^A UK AtHpA, /k,'* nor-fe^AIS HCTHHX' BCdKA }KE, ll/KE ECTA ota HCTHICkl, nOCAOyUldETA rAACA AiOETO. 38. PAd-road íA\oy IIhaatk- hto ecta hcthna; h ce pena ndkiu hsh^e
K7» hw^íoaíz H raatoaa HAÍA' d.3A NM E/k,HHOA ßhn'w OBp-b-Tdtfv Ek HEAtA. 39. ECTZ 2KE OETUHdll EAA\7», frA E^HNOrO BdMA OTxnoyiiiÄ Hd ndcy^' yoi|JETE ah, OTAnoymx EdAiA u.'fe-Cdpd IIIO,\EICKd ; 40. BX3XnHHJA >KE ECH rAdrOASIjlE- HE CErO, HA BApAES. B-h ŽKE EdpddBd pd.3GOIHHKA.
Staroslovenski slovarček.*
iT.
aghk, takoj, precej. aEEC£Aoy*At%, 3AjieooalcbfjL, Ab-salom.
dEHTH, dBAKHIIK, gl. pod HE. aKpAA\X, AEpddAV7>, 'Aflpadp,
Abraham. dBpdAAAk, Abrahamov. arnku,k, jagnje. aro,4,a = iaro,4,a. a^OEŽ, a^OEkMK, a^,OBkCK%,
peklenski, vražji. Afl,7., adrjz, peklo. aKporoHiiEil, dxpoyu)viaioc, na skrajnem oglu; — i;<u\fiik, ogelnik, ogelni kamen. aKiu, kakor, liki, jednako z daj.;
kakor da bi, da, uti. aAZHkiiz, lačen, a a\ m 117., aAAHHk, dpr/v, amen. airfEAK, uyyelo:, angelj. aiirEAkCK?., angeljski. aN'na, vAvva<;.
I
baahh, zdravnik. i;E3aK0H k hii k, brezzakonje,brez-* Navedene niso stsl. besede, ki
aHKtiEAK, ailkliEA7.,	,
angelj.
ari0CT0AB, djtooroi.of, apostol. apiiataT-bia, 5Aptpafiaia. apHKEK, Arijev,odapiiii, "Apeio;, Arius.
apmaN%, 'Apetavoz, Arijanec; apniaHkCKK, arijanski.
Ap\UtnHCK0yil'A,dp^l£7ii(7XO-O:,
nadškof.
apYHTpHKAHHK, ap/czpixhvo:, starejšina.
i
apyHKpEii, apyiepEus, naddu-
>
hovnik, veliki duhovnik. acnH^a, doniš, kača, gad. acnii^OEK, gadji, kačji. a^EZ,	Ahab.
auiTE, če, če-li; — j^a, ako, če; — 0yb0 ne, eiprj n, če sicer ne, razun če; h>ke —, 8? av (?k savj, quicunque, kdorkoli.
E.
postavnosi; zločinstvo, pre-greha.
ri se zlagajo v obliki in pomenu z nsl.
G£.3dK0HkHh.u1k,brezbožnik> kri-vičnik.
E£3AaNd, brezdno.
G£3-A"feAii, brezdelen, nedelaven.
GE3AIAZGHK, tihota, molk.
GE3/VlA7.KkN'A, brezšumen, tih, miren.
G£30HkCTG0, nesramnost, sramota.
GE3Z z rod., brez, bez.
G£C-lldKOCTII, gl. lldKOCTk.
G£C-iip"fccTaNH, neprestano.
G£CTOyAHK' nesramnost.
EECTOyAknx, nesramen, ne-studen.
GEcfcAa, govor, pogovor.
GEiiiTMCAkicA, brezštevilen.
EIIAtk, Bil, gl. GUTH, § 144.
GAaroGOAKiuiK, dobra volja, blagovolje, dopadenje.
BAiirorHipiiK, pobožnost.
GAdrOK"bCTHTII, -G-fllilT*, -E-fc-CTIIUIH,1V.-—GAdrOE-blllTdTH
V. 1., oznaniti — oznanjati.
GAdro,v>Eku,k, dobrotnik, dobro-delnik.
GAdrOA<JpkCTBIITH, -pkUITEAl*, -pkCTEHiiiH, IY., zahvaliti.
EAdro^aTk ž., milost.
GA<\rOA'liTk ž., milost.
GAdr0ii3B0AHTii IV., dopadenje imeti, zadovoljen biti.
BAdrOCAOEEHIIK, GAdrOCAOBkK-ii h K, blagoslov.
GAarOCAOBECTEIITII,-EEU1TEAI*, -EECTKIIUIH, IV., blagosloviti.
GAaroCAOEECkCTEOBATH VI.,blagoslavljati.
EAdroCAOBEiiiTEHiiK, blagoslov-ljenje, blagoslov.
EAaroCTk, dobrota.
BAt\r0TB0pnTii IV., dobro storiti (delati).
GA<ir7., blag, dober; GAaro, r<> aj-aHov; množ.GAdraia,dobro, dobrota.
GAdruHH, rod. -hia, dobrota.
BAH3HkU,k, dvojček.
I1AH.3Z, EAH3k, blizu.
EAiicu,dHiiK, bliščoba, blisk.
gaioa^j skleda.
BAK3CTH, BAIOA^, 1-, čuvati, paziti; gledati.
ga^a^n^' samopašen, razkošen.
GO, kajti, zakaj, ker; pa, a.
GoroGopiiK, ihn/jia^ta, boj proti Bogu.
GOrOGOpkHft, tieopd/oc, bogo-boren, bogokleten.
G0r0p0AHU,A, bogorodica, božja porodnica.
go>KkCTEkirA,božanstven, božji; go/KkCTBkHdia, rd rij? tkd-
goaiiii, večji; — rocnoAd (rod.), večji od gospoda (kakor gospod).
EOAk m., §. 79., bolnik.
BOA-brn III. 2., bolen biti, bo-lovati.
iiOAiJpun'/., boljar, žlahtnik.
bohth ca III. 2., bati se.
EpAKK, množ. B p d K 'KI, JUpo(, ženitev.
BpdHHTIl IV., - TBOH eoah,
npoavaoziX\etv aoo r^c pa-viac, upirati se, brzdati tvojo voljo, radost, željo, hrepenenje.
BpANk ž., prepir, vojska, voj.
BpdTpiiui, BpdTiiui, bratje.
EpdTpOTROpKHHK, ddelfonotta, pobratimstvo.
cpATpz, BpATK, brat.
BpAUJkiio, živež, hrana.
BpKEkMO, bruno.
Bp-fcra, breg, prepad; ra np'l;r'ki alf tatu , metati, str-moglavljati v prepad (v propast), cloz.
Eoy ii, nespameten, zaslepljen.
EZ^TH, BKJKA^, BXAHU1H» III. 2., bedeti, čuti.
[i'kii;dTii V. 1., biti, bivati, nahajati se.
G'klTH, eivat, }-irv£0#ac, KCAtk, g1- §	CSUJT£K,
to ov, EklEKUlEK, to ysyevrjfJLB~ vov \ BTiiCTK, e-jrsvsro, bilo je, zgodilo, dogodilo, pripetilo se je.
g-fcratii V. 1<peuy£iv, bežati; umikati se, umakniti se.
B-fc,A,d> beda; nadloga.
eH^"^ beden, reven; revež.
GiiC%, to oaipovcov, bes, hudič.
b-bckhoeath ca VI., besen, obseden biti; — HA HOK-kl A\"fc-cau,a, oelTjvid&o&ai, mesečen biti.
gl- buth, § 144.
B.
EAAHTIl IV. - GdAfclTH ca V.
1., valiti — valjati se. e an a, mlaka, luža. BdpdBd, BdpddEA, Bappaftas, Baraba.
EApiiTH IV s tož., prehiteti, npo-
(pftavEiv, beahh, velik, močen.
B£AkA*t>noTd, prelepota, veli-častvo.
rea^th III. 2., veleti, zapove-dati, ukazati.
reta^z, star.
EEMfpH, večerja, pojedina, gostovanje.
REiiiTk ž., reč, stvar; a tajkaha
beiutz c/ruith, quamvis gra-vis res sit; <pi>oi<;, narava. bh^zcahaa, Brjftoaida, Betsajda. EHA"feNHK, opaua, prikazen. bh^th III. 2., del. KHAHrtlK,
hebh,a,ha\x, viden, neviden. biiiia, vzrok; krivica; izgovor. ehtath V. 1., prenočiti, prenočevati.
EHTAftAVL,	Betlehem.
EHTdHHia, Brj^avia, Betanija. EHTijidfeini, Brjft<fayr), Betfagija. EAd^nkiKd, vladika, gospodar.
eaaaumkfik, -111313, tu ttjz
ešouoiaz, dela vladarska. baacteak, oblastnik, gospodar,
gl. § 71. in 72. eaacth, Bdd,A,&, I- z orod., vladati (kaj, komu). eaziia, val.
BO = EZ gl. § 26., BO Ti MACZ,
v ta čas, še tisto uro. eo^ohock, vrč.
boh, vojak, voj; vojna, vojska, četa.
Kpdrz, vrag, sovražnik. BpdiKKAOBdTii VI., sovražen biti,
sovražiti. RpdTHTH ca IV., obrniti se. BpdTh.HHKZ, vratar. EpZTZHZ, jama. Bpzyoy% vrh, povrh, navrh; ,4,0 Bpz\*A, do konca, do kraja.
Ep-fe^"™ urediti, poškodovati, kvariti.
Bp-fe>KA£NHK, poškodba, kvara.
Bp"ta\a, vreme, čas; bz —, npr/z xaipov, nekaj časa; v psalmu 104. množ. tož. Ek Ep-fcA»£Nd, za čase (gotove).
EZE-brn^TH II., uiti, ubežati.
EzrOA^NHKZ, ugodnik, dopad-nik, ljubljenec.
bz^bophth ca IV., nastaniti se, prenočiti.
EZAP^JKdTII V. 1., postaviti, utrditi.
EK/KH.3dTH V. 1., prižgati, 0-žgati; prižigati.
EZ3ddZKdTH, -dAZWX, -AAZ-
•ieuih, V. 2., lačen postati; glad se loti (koga), gladovati.
EZ3GpAHHTH IV. — EZ3Gpd-ii lil t h V. 1., braniti, ubraniti, zabraniti; zabranjati.
ez3b-bcHTH ca IV., razljutiti se, razsrditi se.
ez3esahmhtii IV., poveličati, vzvišati, povzdigniti.
EZ3BECTH, -B£/k,x 1-, povzdigniti.
EZ3BpATHTii IV., vrniti, — BZ3Epauitath V. 1., vračati.
ez3e'fccthth IV. — ez3e"fe-uitath V. 1., naznaniti, sporočiti; naznanjati.
nx.3rAdCHTH IV., vzklikniti, zavpiti; zaklicati, poklicati.
kz.3A<ith § 145., nazaj dati, povrniti; — yu<\AX zahvaliti se, zahvaljevati se.
V. 2., — caobo, od-govor dajati.
EX.3A8HrHXTII II. — EX3AKII-3ath V. 1. 2., povzdigniti; povzdigovati, poviševati.
EX3ApJA0EdTH CA VI., vzrado-vati se, razveseliti se.
EZ3ApdCTHTH IV., rasti dati; iz-rediti, razploditi.
E7.3npdTH V. 1., gledati.
KZ3Ai\rdTli V. 1., naložiti, zadeti.
KX3AE>KATH III. 2., za mizo ležati (pri mizi sedeti); bz3A£-žKAiiiTfil, oc 0>j]/a\<axsi/4svoi, gostje.
EZ3AEI1ITH,	I., vleči se;
za mizo sesti.
E7.3AK5EHTH IV., ljubiti, hrepeneti; rad imeti, priljubiti se (komu).
BZ3AAO>KkHx, vzmožen, mogoč.
E7.3AA01UTI1, -AtOTA, I. -
EX3A\drdTHV.l.,vzmoči,moči; zmagati.
HZ3AVACTH, -A\ATX, I , zbegati, zmotiti, zmesti.
BX3AtX'/KATM V. 1., ohrabriti se, ojačiti se.
ez3A1Xthth ca IV., razvneti se, razdražiti se; prepaden, žalosten postati. EX3HEHAEiiA"feTH III. 2., sovražiti, ertiti. e%3hecth I., zanesti, dvigniti;
vzdigovati, poveličati. ek37.eath, -30bx, V. 3., Zakli-
cati, zavpiti, vzklikniti. ex3zrihtii = ex3-b»nHTH I,
zavpiti, zakričati. EX3KprliTii, -3Kpi7fi, III- 2., pogledati, ozreti se. bz3ath, ez3-k<ux, I., VZeti, dobiti; — noe-fe^' zmagati. exa-fectii, -a4i3x, I., Stopiti. e7.aaetath V. 1. 2., vreči; metati. B%-HE3AdriX, na hip, hipoma. EZAA-feCTHTii IV., držati, obseči, bkhhtii, ekiiiia*, I., noter iti,
sniti se, shajati se. ezhx, ven; —• rpa^a ven iz mesta; ezh+., ekh-fe, zunaj, — rpa^a, izven mesta. E%MXTpk, notri; — rpd^A,
notri v mestu. EinpociiTH IV., vprašati. EZCA^HTU IV., posaditi. bkceaiith IV., naseliti, useliti;
del. bkceakhau1, tj olxol)fiivtj, vesoljni svet. bzceakhuk, naselbinaT prebivališče, stanovališče.
EZCiAHTH V. 1., useliti, po-sajati.
BZCHIcITII = EZ3CHC1TII V. 1., zasijati.
EzcKpzceniiK, vstajenje.
BZCKpZCNAtTII II., vstati.
BZCKp-fcCHTH IV., vzbuditi.
RXCKp*faiiiiNHK, vstajenje.
kkcko^phth ca IV., kaditi se, pokaditi se.
EzcnpociiTii IV., prositi.
ezcii^th, ir/.cuoi^, I., hvaliti, poveličevati.
ezctokz, vzhod, iztok.
EzCTpfntTATH, -neuiT^., V. 2., strepetati.
KiC^OAHTH IV., dva^aiveiv, gor iti, dvigniti se, vzdigniti se.
Kzcy"kiTHTH IV., uhititi, upleniti.
BZUIOyAl4iTH, -rtAAKR, -AAHIIIH,
III. 2., šumeti, zašumeti.
ku nam. ez, § 27., v psalt.
k-Ki, zaime § 100.
B'klCllpk gl. HCnph.
i:-KiuiKHK, najvišji; bz Kkinik-min\"/., na višavah.
Buia, vrat; na	inuiaCTii,
pasti okoli vratu, okleniti se vratu, objeti koga.
EkAA"fcilOTA gl. EfAkA^ilOTA.
BkCAKZ = BkCfcKZ.
bkc£ra<j, vsegdar, vedno.
BkCfApX'/KHT£Ak, no.vToxp6.Tcop vsemogočen, vsevladar.
BkCk ž., vas; rod. EkCH in bcii
bkcbkz, vsak, slehern; vsako-jak, vsakovrsten.
Bkc-faMkCKZ, ves, slehern; — bkcbmkckam, tu aupnavTa, ps.
104. 28.
BkCpovsod.
BkHfpa, včeraj.
B-b^OAiz, del. § 146., znan, povedan.
e^a^™» E-baik, § 146., vedeti, poznati, spoznati; vedeti z del. kakor etdevai. ■
k-Ijkz, aicuv, otz e-feka, od vekomaj; ez e"fe,Kz, na vekomaj; bz b4;kz e-Uko^- (daj.), sec tov accbva tou alaivos, bz b-lik-kl e-fekoavz, £C( Tob? atcvvac tgjv alcovcuv, na veke vekov.
e"t>TBk ž., veja, mladika.
E^TpkNk, vetroven; vetrov.
e-fclljtatii V. 1., govoriti, -reči.
baujte z rod., Tileiov rj, več od (kakor).
Byconz, ¡3'jairoc, tančica.
rd/V,x, golazen, laznina; lazeča žival.
rdAHAEH, rakdata; rdAHAEHCKK.
riiO/i^k m., žrebelj. rAdrOAdTII, -AKK, -AKUJH, V. 2.,
govoriti, reči, veleti, praviti, povedati. TAdrOAfc, beseda, reč. rAduidTH V. 1., klicati. riiOHHK, gnojen, tvorast, uljast. rn+.GdTH CA V. 1., jeziti se, srditi se, gnevati se. ror.K3HK, plodovitost, obilnost. rocopx, hrup, vrišč, trušč. roK"l;iinx, vesten, pobožen. ro^HHd, čas, ura. ropiiH, § 94., hujši. ropioiukNZ, gorušičen, od rop-
»oyd, gorušica. rocno^HHK, gospodar. rocno4,iiCKX, gosposki; roc-no^kCKdia, ra rijt; abftevTtar, dela silna, mogočna. rocnoJK^d, gospa (iz gospoja). rocTHNHUId, gostilnica, krčma, prenočišče.
r.
rocTHNkHHKs, gostilničar, krč-mar.
roTCKHTH IV., pripravljati; gl.
§ 138. a. rpd^a, grando, toča. rpd^x, mesto. rpd^ku,k, mestice, vas. rpd'/K^dHHNx, meščan. rpdTHianz, Gratianus, sin Va-lentinijana I., vladal je od 375. do 383. v zapadni rimski državi. rpiiropiiH, rpnropx, Gregorius,
a)	Greg. Nazijanski, f 390.;
b)	Gr. papež rimski 590—604. rp-a^unh, rod. -nia, napuh,
prevzetnost. rpKTdNk m., grlo, grtanec. rpACTH, rpA^A, § 129., grem,
iti; BX B'liG'£ rpA^AlUTUH,
v vek bodoči (prihodnji), v veku prihodnjem. roy*BHT£Ak, pogubitelj, ugono-bitelj.
riuGdTii, -baitR, -bakiuh, V. 2.,
pogibati, poginjati, umirati (rAd,A,0Aik, gladu, od gladu, od lakote).
Ad, da, naj; ?va, zato da, da; levnik:cxTBOpiiA\z, Tzorir \\ izraža tudi želevnik in ve- a ione v, služeč za grški pri-
hodnjik ali za konjunktiv brez veznika: bomo (hočemo) naredili, naredimo! Oy*K+.A\X, fiada)fibv. to Ad cbch, tedaj vedi;4,a cxb*a£tx ca> tako se izpolni, Jan. 18. 32. Ad kaa\x, bodi vam, § 156. b. — Večkrat odgovarja A a tudi grškemu xai: in, a.
^aaeni, daleč.
AaaxAAaTkCKx, dalmaticus.
AAHHiiax, Aavcrjl, Danijel.
Aaiik ž., davek, colnina, carina.
^apkCTBOBaTH VI., darovati.
AEH3aTH ca V.' 1. 2., truditi se.
AEkpk in množ. AEkpii ž., duri, dveri.
Ahbhth ca IV., čuditi se, začuditi se, zavzeti se.
AHBx, čudež, začudjenje, zastrm-ljenje; — TBOpHTH, osupniti, presenetiti.
AHBkiix, diven, čuden.
^,n^,para\a, zd didpayjia (Dop-peldrachme), davek.
Ahbboak, didftokot;, hudič.
4,in<iBoak, hudičev.
AAZTOTpin-bAHK, potrpežljivost.
AONkAfAE gl. ha«.
AOBAk, hraber, kreposten; aobkwa\o\* nam. aobaioaao^.
AOBpOTa, zo *a/Aof, lepota.
AOBOAkNK, AOBkAkHK, dovoljen, zadosten.
AOhth, -ha* § 129. z rod., doiti, priti do —.
A0ca5k'AiHHK, sramota, uvreda.
AOCfA-fc, glej CEA*t>.
AOCTaTH L, sed. CTan* II., zadostovati; gl. hfAOCTaTH.
AOCTohhx , dostojen, vreden, primeren.
AOCtohth III. 2., spodobiti se, treba je, smeti.
AparxA\a, Spa/fir/, drahma; groš.
ApiEAK, prej, poprej.
ApEBAkrtk, AptBkHk, star, dp-Xaioz.
Apoy*ra, prijateljica.
Apoyrx, drug, prijatelj, tovariš.
Apoy}KHHa, druščina.
Apoy*5KkGa, prijateljstvo.
Apx<KaBa, moč, vladarstvo.
ApkKOAk m., kopje, sulica.
ApA^AZ = APACfax, žalosten, pobit.
AOyHaEX, Aouvaftcz, Aavoufttos, Donava.
Aoy\*0Eknx,duhoven; Aoy\*OBk-hok \-oyakhhk, Tj zou 7ZVsi>-pazoc /llaatprjiiia, kletvina zoper duha.
aoyyx, duh, sapa, veter; teo-
pHTH dllX?i£A'kl CEOIA AOV*\"kl,
delati vetrove za poslance (an-gelje) svoje, ps. 104. A%hoh, dvojen. A^CKd, deska, miza. Ažurni § 85., hči. Aknpk ž., razpoklina, tokava,
draga, deber. A^hctko, dejavnost, pripomoč. A'l'>AiMiiiK, delovanje,poslovanje.
delo, dejanje; podoba, Mat. 22. 20.
a*fcakatd: toro —, zategadelj, zavoljo tega.
A"bTh. ž., množ.	otroci,
deca.
A"tT"bAii ž., dejanje; AOGpd—, dobrota.
a^htm,	V. 4., dejati;
ne	af£T£, pustite.
Besede z začetnim £ so vzadi pod k.
/K£, ye, oe, pa; VKE — H, ts-— xač, i — i; na koncu besede stoječ poudarja besedi pomen: NHK0AH2KE, nikoli. rKEAdTii V. 1., želeti, hrepeneti. hcehh^k, ženin.
/KElilTH, '/K£r^, ŠKEVKElllH, I.,
§. 131., žgem, žgati. žKHBOTK, život, življenje, žitje. XllKOTkH'A; -NO, Ci"OV, žival. MCNAOBIINK, Jud, Žid. •«KNA^i, gl. >KkA<lTH, § 141. <KH3Nk ž., življenje, žizen.
}K.
/knanlute, bivališče, stanova-lišče.
/Kiiteak, prebivalec. >kmthhck%: cadctk -ckdh,
rjdovTj roti ¡3cou, slast življenja.
•/KbA^TH,	"A£UJ,I> V. 3.,
čakati, pričakovati; — k*a /KAVKAZ, žejo si gasiti. >Kk3AHK, palice. >KAAdTH, žKAžKA^, V. 2., žejati. <kaa^ica, žejen. ■<KA>Kvv,d, žeja.
3a z rod. in tož., zavoljo, zaradi;
.3 a nk, 3<i nk/ke, zato ker, ker. 3abuth, 3dbaia^, § 144., pozabiti; — ca spozabiti se.
.3diia\'a, .3akaiz, zajem, posojilo; 3dna\2 Ad™' posoditi, posojevati. .3dKdA<JTH V. 1 , zaklati, žrtvo-
vati; agnum sacrificare ad cae-dem, — deum in carne, tiúecv áfivov skí a<fayr¡v, — ffeov év aapxi, — ka riAATk liord.
3dK0H0iip'bcTSnkHHK'A, prestopnik postave.
3AK0HklíHKA, VOUíXÓf, zakono-slovec, učitelj postave.
3Al>k\*EH, Zax%áioc, Zahej.
3anp'bthth IV., z daj., zapretiti komu; —	zSrozi^
se v duhu.
3dnp'tíUJTdTH V. 1., zapretiti, za-žugati.
3anp"1iiiiTENHK,pretnja,žuganje.
3ACTSIIHTH IV., zastopati, braniti, varovati.
3dCTsnkHHK%, zastopnik, zavetnik, branitelj.
.'íilCAK'li^'feTf AkCTKOKd'l'll VI, izpričati, izpričevati.
3d-oy*rpa, gl. ov*rpo. 3<»u,+.A"th IV., napojiti, pojiti. 3dhMi,k, zajec.
.3 h "h p k m., § 79., zver, zverina. .31 Al a ra, mest. .3iAui in 3EA\Ah,
§ 53. op. 3EAtkCKA, zemski, zemeljski. 3'VtHH (.3AVAH), zmija; som. 3naa\enhk, znamenje, čudež. 3nahhk, znanje, znanstvo; znanci.
3IIATH I., znati, poznati, poznavati. 3AA0A"feH, hudodelnik. 3AA0MkCTkHA, brezbožen, zlo-čest, hudoben.
3aaa, hudoben; 3%a'b, hudo. 3kp,htii, .3kpkS, 3kplllUII, III.
2., zreti, gledati.
h, in, tudi, i, pa; h -— ii,
et — et. h, njega, ga, § 102. n-iiO, saj, kajti, kajti tudi; lino z neodvisnim daj., če tudi, akoravno.
HroyAlEHX, rjYo{>pevo$, predstojnik, opat.
Sket, Starostov. čitanka.
h^í, "A6"'^6' kjer; A° "Aííké, AOilkAfAíE. dokler, da; haevke aujte i;0Air,KkA0, oTioo edv, kjerkoli, kedarkoli. iiAOAA, eidiuhov, malik. HAOAkCKA, malikovski. hžkae, ker, kajti.
= U3-h;ehs, § 57. e. in § 141.
hhc^mtii = H3-jkhth, §. 57. e, H3-/KIIGA, I. 3., potratiti.
h-žKE, KrožKE, § 102., ki, kteri; odgovarja čestokrat grškemu spolniku : -fc^KE o HCOy*C"b, tu ti spi 'lrtaou, to o Jezusu; H2KE otx Nd3dpETd, o ano Na-Capir; ll>KE OTK IIOrdllK, Olli (ta) iz poganov. — HAAkžKE, on, ker, zato ker.
H3BdBHTH IV., rešiti.
H3BdBdKHMK, rešitev, odrešenje.
ii.SBUBdTii V. 1., preostajati.
H3BT»JTH, § 144., ostati.
h3B'kit7.kx, preobilnost, ostanek, izbitek; — cp'/.,A,ku,oy* daj. nam. rod., nspiaasopa rfjt; xap8ia<;.
H3B*hiTXK0BdTii VI., obilovati; obilno, na prebitek imeti.
H3BECTH, ll3BEA-ii, I., potegniti, jemati; — \-a'kii7, otx 3£a»aia, da dobivajo (jemljejo) kruh (hrano) od zemlje, ps. 104.
H3B"tujTdTH V. 1., uresničevati, utrjevati.
H3r"kigii&tii II., izgubiti se.
H3ApdHdHTkCK%, od ;Iapat]Xi-izraelitski, izraelski.
H3ApdHdk, 5'loparji, Izrael.
H3HE/U0UJTII, -A\or;s, I., obne-magati, omahniti.
II3N0CHTH IV., prinesti, prinašati.
M3ApdHAKB%, izraelski.
H3'bCTH (0CTh), -"tiAVk, § 147., zajesti, zapraviti.
H3ATH, H3-kAt&, I. 5., Vzeti, izdreti.
hah, ali, i-li.
h.mu.i, 'HXta<;, Elija.
IIA\kžKE, gl. IliKE.
ma1a», gl. IATH, § 132.
HHO,v,oyiiikirA, jednodušen, zložen.
HiioriAEAiEiikiiiiH7,,inorodec(člo-
vek drugega plemena), inostra-nec, tujec.
hnoha,a,%, jedinec, jedinoroje-nec.
mhz , drug; K7.	vedno,
zmirom.
ii0ah7., 'Icudvvrjs, Janez.
H0CH<j>%, '/(oor/<p, Jožef.
HpO/V,ni<i, upoAiira^A, tHpa>6td<;, Herodijada.
npo,A,7,, 'Hpctidrjt;, Herodež.
hcakiiii, 'loadxioz, Izaak.
hc-kohll, are' dpyfj<:, od začetka, s konca.
HCKONkMATH CA V. 1., konec vzeti, izginiti, skončati.
HCKpkNk, bližnji.
MCKoyuiENMK, izkušnjava.
h c (iA h h tii IV., napolniti; — ca AfkiTA, poln biti mite (daril podkupnih).
ncriA7,Niarii V. 1., napolnjevati. iiciiob^aahhk, izpovedanje, spoznanje, priznavanje. HCnOB-b^kiuiKS, spoznavalec, vernik.
HCIIOB^^iiTH, -B^AVk, § 146.,
spoznavati, priznavati. ncnpdBHTH IV., popraviti, zbolj-šati.
HCIIpOKp-tlUTH, -KpZTA, I, 4.,
prevreči, prevrniti. llCIlpk, visoko; B%-IICIIpk,
B'klClipk, kvišku. HCTHMd, istina, resnica; k 7,
iiCTiiiiA, zares, res. HCTHNkN%, pravičen, pravico-
ljuben, prav, resničen. HCT0B7,, resničen;	—,
duh resnice. IICTOH&TII, IICTOnil&TII II. — IICTOIIIITII CA IV., utoniti, potopiti se, utopiti se. iiCTOMkiiiiBZ, studenec, vir. HCTA3dTM V. 1., izterjevati, nazaj terjati. iic^C/KAeiiiiK, izhod, odhod. hc^oahth IV., iziti, izhajati. HCl^-fertllTIl = llll/llAHTH IV., § 57. b., izceliti, ozdraviti.
ncniiAKiiiiK, zdravje.
iiC7.\*iia»tii II., usahniti, posušiti se.
iicakii&th II., usahniti, izsušiti se.
Hl^pKK£B% = IICU,. = H3» U,.,
§ 57. b.
hu/kaiitii IV., gl. hcl^-bahth.
illVilAilTH, -A"feljR, HI. 1. = hcu,., ozdraveti.
IMI/kdKIIIIK =- HCU,. HUITE3HftTH II. = IIC-H., § 57.
C., izginiti; - BpdTkllllU,H,
zgroziti se, stresti se, zatrepetati, cloz. UIIITAi, HIUTEIUII: HCKATH, III
2., § 140., iščem, iskati.
IHO/k,d IICKApilOT7., ''Jojdaz O
l(Txapid>Tij<;. iho^eh, iifO,\'I.M, '/ouSačoi, Jud.
II 10 ¿E HCK , II lO/V-b H C i; 7,, judovski. »
iho^E'3? ino^-tia, 3loudaia, Judeja.
HI3K0BK, :Jaxaij3; nuiiiOKAk. Jakobov.
HKpEii, HKp'liH, iepsuz, duhovnik, HKpEAtum, 7epe/itac, Jeremija. HKpoy*CdAiiAi%, 'lepoooalfjp, Jeruzalem.
B.
IiEHHCdpETkCK%, genezaretski; revvrjoaper.
K.
iidiua<f>d, Katdfpas, Kajfež. liaai-fenz, kamenen, kamenit. liana raaiiaeia, Kava rij? Vali /a/ac, Kana Galileja (Galilejska).
Ka^Epztiaoyaiz, tudi: uanep., Kafapvaoup, Kanspvaoup, Ka-pernaum. liaiaTii, k a t* ca, V. 2., spoko-
riti se. Kf^pz, xedpoc, cedra. keaa noga (xsAAa, cella), Cela nova.
KECapiv, xataap, cesar (rimski), kar je različno od iyticapk, /9a(7:Aeu<r, cesar, liimcz, liimzcz, xrjvao<; — cen-
sus, davek. khnocobz, davkovski, davčen. KaenaTH, uaenai*, V. 2., zaznamovati.
naiiociiaypz, Kaiiociiapz, Clivus Scauri.
HakTk ž., soba, stanica, celica. KAATBd, kletva, prisega. kaatii, kahhx, I. 5., preklinjati;
— ca, priseči, rotiti se. nfliira = KZNHra. kobz, naklep, zvijača. K03kaA, § 84., kozle, kozlič. Koan, i;oaii;i;k,v,o, koli; HVKf ko-
Aii;i;k,\o. o? «v, quicunque, kdorkoli. KOa-ti, A" —> doklej. KOiikir/,, konjski; konjev. K0H7.CTaiiTHHk, Konstantinov; — rpa/k,z, Kcovovavrivou nd-Aif, Carigrad. KOi(kii,k, konec, kraj, skrajnost. KOpaGHU,k, čolnič. KOpaiiak, KOpaEk(z), čoln, ladij a.
KOpaGAkNHKZ , liOpaGkllHKZ,
čolnar, mornar. K0CH*TH II. S tož. ali Z BZ
in tož., dotakniti se. KOWkNiiu,a, koš, jerbas. upecrz = Kpkcrz. Kpoe7., streha. KpoyiHiu,d, drobtina. k p 7i e k ž., krv, kri; cz a\x>Kii
1,'pkEkl nam. lipkEkll, H p k -
biili (rod. množ.), z moži krvo-željnimi, ps. 26. KpZCTZ = lipkCTZ. HpkCTHTfAk, krstitelj, krstnik. KpkCTiiumz, zpuJTiavoc, kristjan ; kristjanski. KpkCTZ, križ (Xpioros). Ep-bnoCTk, krepost, moč, sila. Koynz; ez lio^-n-b, vkup, na
enkrat, ob jednem. ii0yiikii0, skupno, skupaj, ob jednem.
153
---v
i;oi-u,ina = Koy-Tiiia, sladčica (po Miklošiču: triticum coctum cum melle); i;ov*ir,niai nam. daljšega orod. ko\*ii,iikia; , § 65. K7./k,f, kje? odkod? K7.->KkA0, vsak. KKilura, pismo, knjiga.
AA3Apk, AA3Ap%, Au^apoi, Lazar. AANIITA, lice.
aflll tli, a ata, i. § 131., vleči se. AfyliMT7., Asoirijs, Levit. ah, ali, li; maii — mah, ali — ali. ahkdiikck7.,libanski (naLibanu). ahk7., ples, vrisk. aiictokiik, listje. ah\'K, preobilen, neizmeren;
aliya C'ki 1.7. CTpACTf a\7»,
impar morbis, nejednak, nezmožen.
Aini.EAi^p?., licemerec, hinavec. AiiiuiiTii IV., opleniti; — ca, stradati, pomanjkanje trpeti. AOiKE, postelj, lož, brlog.
H%iiiiAkiiiiK2, pismouk, pismar.
KACIIATIIHk - K0M7.CTAHTIIIIk.
liu nam. kx pred h, § 27. i;'ki, kuii, «V, kteri? kdo?
i;xiniHA,kopina,kopinje,robidje. KAiiiiniiK,kopinje, robidje, trnje. KynpkCKZ, ciperski; Kinpoc. Kv-pHHMM, Kupvjvioc, Girenij.
A.
A03<», loža, trta; ao.3MK , trtje, trsje.
aoiio, naročje.
A7.aa, laž.
AkCTk ž., lest, zvijača, prevara.
Aior.7., ljub; koli; kaka aioi.o, cjuilibet, kakkoli.
Ai0r,0A'bini,A. ljubovnica.
Aior.oiiiHiiTk, siromakoljub, prijatelj siromakov.
aior.u, rod. aioi'.7.ke, § 83., Iju-bav, ljubezen.
AAžKkiiz, gozden; AS>rx.
a&kabk, lokav, hudoben, zloben.
AAKABkiiz, hudoben.
AAKAKkCTKO, zloba, zvijača.
aara, gl. aflutii, § 131.
M.
ataaoatohitk, rod. -h, § 79.,
revež, siromak. a\aaa; k7. aiaa'li, malo, malo časa.
aiaaiu, malo.
AtAIIACTliipk = AlOIIACTTUpk.
AtApiiia, Mapia, Marija. a» a p'ta, lilupfta, Marta. .
Mdpy.T'/., Martius, marec, sušeč. AtdCAO, mazilo, olje. autt-fcn, aiat'tem, Mardaioz,
Matevž.
a\t'aifroy, aiejk^io z orod., med. amiaobatii VI.,pomilovati, usmiliti se.
A\HA0Cp7>AHK, milosrčnost. AAHA0Cp7.A0KATH VI.,pomilovati;
— o A17.N-I;, usmiliti se mene. A\HA0cpxA®j milosrčen, usmiljen. auiaocthbk, milostljiv, usmiljen. amiaoctiutiii, § GG., usmiljenje,
miloščina. ahia7, 1'1'kirn. smiljenja vreden biti; užaliti se; smiliti se komu, amiii&th II., miniti, mimo iti, iti. awip7., rod. -oy, svet; BkCk—,
o toapoc, vesmir. AUipkii-fc, mirno, v miru. AtAA,4,EiikU,k, dete, otrok. AAAAAOIkHk, (tSdv) VTjnUoV, mla-
denčji. ava7.ha, mrmranje, vrišč. a\a%biitii IV., mrmrati, godrnjati (češk. mluviti); truditi se. aiakhahiik, molčanje, molk. a10t7.aaaaaix, Mayda\dv, atoamth IV., prositi; — ca z daj., moliti se komu, prositi koga.
A\OHACTrklpk, A\OHOCT"kipk, po-
vaorrjptov, samostan.
AiOCEli, A\OC+,ll, AtOCII, Mojct};,
Mojzes.
AtOLUTII, Ator^i, AAO/KEIUII, I., moči; IIE A\0/KAAIUE (kMA+iTu)
iiapo^OAik (orod.), ni mogel (videti) zavoljo ljudstva, anb tou o^/ou, Luk. 19. 3. a\%Nor%, prim. a\xmoh;am, tt/. štor or, jako mnog. alkmoraimtm , atkho;khh,ei%.
često, mnogokrat. A\"kiTO, mita, podmita, darilo
podkupno. Alk.3A<», piattoz, plačilo. At k Ti m m, manjši.
AtkH-bTIl, .UklllAv, III. 2., misliti,
meniti; — ca, zdeti se. a\"fecto, mesto, kraj, prostor. a\ate/kk, metež, upor, nered.
muden, len, počasen; — cp7v\kii,fA\k, lenega srca. At^VKkCTBO, moštvo, hrabrost, srčnost.
aaaka, muka, bolečina, trpljenje. AVAi>ikii7., mučen, poln trpljenja. alaimhtm IV., mučiti. A\y*KA = Al&KA. A\ypo, popov, mira; A\ypoA\k iioa\a.3atii, z miro pomazi-liti.
M a, z mest. na, pred: na noroy, pred noge; s tož. zoper: na Nk, zoper njega; iid C E, zato. iidEECTii, -KEA^» I ' sprejeti. iMi;'kii;y.ii/Vni II., učiti se, spoznavati. iid,A,kii£Kkii7,, vsakdanji. HdA+.iam ca V. 4., nadejati se, upati; Luk. 24. 21. iidA^Kdik ca v marij., kjer imata zogr. in asem. HdA^d^OAia ca, tudi v grških rok. stoji rjlnl-Copsv in £\nl£op.ev. Hd.3dpET7., Na^aper; Ild3d-
pETkCKZ. Md.'jiip'hniiii7i, Na£ap-/jv<k, Na-
zarenski. NdHAtkNHKZ, najemnik, dninar. ii a h 117., Natv, Nain. HdKd3dTii, -3di*, V. L, kazati. HddEVKdTii III. 2., ležati (na čem); z mest., nadlegovati, obsuti koga.
HdH%3HEiHkCK%, nazijanski; od Hdii7.3iiraii7.37., No&avCoc v Kapadociji. NdiidCTk ž., napad, nadloga, nesreča; izkušnjava. HdpEHEiiiiK,- napoved, sklep. HdpEuiTii, -pEKA!, I., imenovati, določiti.
H.
, iidpi^dTii V. 1. 2., imenovati, , nazvati.
HdpoHHTZ, določen. iidp^MHK, izustilo, izrek; —
B%3AdTii, naznaniti. Hdp&rdTii ca V. 1., rogati se,
posmehovati se. MdCddAHTIl, -CAd/KA* CA, IV.,
priljubiti se, prijati. HdCdd/KAdTii V. 1., z rod., uživati. HdCd-bAOKdTii VI., dobiti, zado-
biti, podedovati, zaslediti. HdCTdBkHHKK, predstojnik, uče-nik.
MdCkiTHTii IV., pret. del. I. iid-
c klin i k, nasititi. HdCkiuiTdTH V. 1., nasičati, na-sitovati.
HdTKKdTH, -T7.K*, -T7.>l£lllll,
V. 3., natlačiti; At-fcpd »d-t7.Kdiid, mera natlačena, pi-rpnv neTTisopsvov. HdSHHdTH V. 1., pričenjati. HdMAAO, začetek. HdMATII, -MkllAi, I., začeti.
HEBUTHK - EUTIIM, non-
essentia — essentia, nebitje — bitje. NE-RHAHAt%, trp. del., neviden; BH/k,HAt%, viden; aopa.ro; —
OpUTOC.
iie-roaki*, aftotj^r/Tcoc, proti svoji volji, neradovoljno.
MfK7,3GAdroA'bTkiiz, nehvaležen.
h e k 'a at 0>k k h 'a, nevzmožen, nemogoč, nemožen.
MER-b/KAkCTKHK, blaznost, brezumje.
IIER+.pkCTKO, HEK'l;pkCTRIIK,
neverstvo, nevera.
HCro^ORATii VI., nevoljen biti, (raz)jeziti se.
iieaoctath, -ctana;, I., zmanjkati.
bolezen, bolečina.
HEA*>t;kirA, bolan.
hejke, nego, kakor.
iie.skaoga, nedolžnost, poštenost.
nitictorkctro, blaznost, brezumje.
neahške, otx —, atp' o5, odkar, kar, da.
ilEAlp-AHAli cr+.tz, to avsonepov <poK, neotemnela, nemračna luč (ki ne zatemni).
iitiiai:iiryl;tii III. 2., sovražiti, črtiti, mrziti.
iiEoc;!fwKAEiikiio, neobsojeno, brez obsodbe.
nciiaoA'ki, rod. -A^Rf, § 83., nerodovitna, brezdetna žena.
iiEriOR'l;Aii'U'A, nepremagljiv, ne-
zdrobljiv. HfiiOKiiiikHK, nedolžen; r-a he-ri o b i i i i k i i v nedolžnosti, ps. 26.
HEiioCTiuAkiiK, nesramežljiv;
stanoviten, trden. iiEiipARkAkiirA, nepravičen. iiiiipA.^AkiCA, neprazen, noseč. UEnpiii<i3iik ž., zlo, hudo; hudobnež, zlodej. NEnpiiKAONKN%, nepremakljiv,
neizprosen. NEnklllTEBdTH, -uitoyi*, VI.,
misliti, praviti. HEpA3AP"IiinEnrA, nerazvezljiv,
nezdrobljiv. iiECv. ,\\'kiCAkirA, nesmiseln, nespameten. HEyoyAx» ne majhen, ne slab. MEMO^RkCTRiiK, brezčutnost,
brezsrčnost. HEHkCTHR7., brezbožen. iih, ni, niti, ne, tudi ne, nikakor ne; mi — mi, niti — niti; HHK0AH2KE, nikoli, nikdar; NiiiiAiiiiz žke, obdeic, niti je-den; nti o HECOMkJKE (nspi obdevos) MEHi rii, za nič mar ne biti, ne marati; NHMii/MkJKE, z ničimer. HH3»Y0AHTI1 IV., xatTa0atv£iv, dol iti, pogrezniti, leči.
HHKfHCKZ, nicejski (Nicaea, kjer je bil zbor nicejski proti ari-jancem 1. 325). NHKO,4,HM%, jVixo(?^of,Nikodem. Niiu,k, predi dol; — ndCTH, 7iint£iv eni npočcvnov, na obraz pasti. HHllkTO>K£, § .104., nič. niiLiiTk, ubog, reven; siromak. H0>KkHK: G0A*ti3Nk NOVKkNA, bolečina v nogah, protin.
i»03Apk ž., nozdri, nos. MOlUTk ž., noč; iiouithbr, po
noči.
iioiJiTkiiz, nočen.
lis, ali, no; nego, temveč; n%
a zato da. H*kiHi3, irkiii+i, sedaj, zdaj. HAi^iiTH IV., siliti, prinuditi.
nuja, sila, potreba.
O.
o s tož. o, na: o Afcnsts, na desni; z mest. na, o, v; Jan. 18. 34: o cf r."li, sam od sebe. 0GAlie, temveč, vendar, ampak. 0gft%iiiatii = on k, V. 1., starati se, izginjati. obh^a, razžaljenje, uvreda, obrekovanje. obha^th III. 2., uvrediti, raz-
žaliti, ogoliufati.	.
obhiiokatii VI., circumdare; ne — ca, odkrito, razločno govoriti.
oeiith, -n,V<»> t-i hoditi okoli, obhajati.
or.irri.Ak, prenočišče, gostilnica. obaatatii V. 1., oblagati, obdajati.
obaa^ath V. 1., z orod., vladati nad kom.
0BACU1TII, OGAATS, I., Ostati. OBAHMiiuiK, obtožba, obdol-
ženje, okrivljenje. 06AHHHTH IV. — 0BAII4ATH V.
1., pokazati, prepričati, obdolžiti.
0BA0B'kl.3ATII V. 1., poljubljati,
poljub o vati. OBAkCTMTM IV., preslepiti, zasa-
i,
J ¡DMlliP
OBOrAiiiTATii V. 1., obogatiti. OBpA.3%, obraz, podoba, slika. OBpATIITII = OBK. IV., obrniti,
vrniti, povrniti. OBpiiCTH, OGpAlllTA», § 140. op.,
najti, obiskati. OBp-htatii V. 1., najti, nahajati. OBpSHMTii IV., zaročiti. 0BX, ob, skoz; ORK IIOllITk RkCS, <?;' ol rj<; rfjz vuxtoz, skoz vso noč.
ogx\-oa»th IV., okoli hoditi. OBikridii, običaj, navada; tovar-
šija, cloz. ogmutmiiikk, tovariš, udele-žitelj.
OBA3dTH = OBE., OEA>h'&, V.
2., obvezati. obatii, -HM*, L, § 132., objeti,
zajeti, uloviti. oboi^a, sedaj, zdaj, v tem času. ob%, ta; ob7» — okz, o pkv — <5 3i, on — ta; oeo — oso, nekaj — nekoliko. o^iK^A, odeja, obleka, suknja. o^OA-feTM,	III. 1., z daj.,
premagati, zmagati, o^pfc» oder, postelj. OApfc^dTH III. 2., držati; obhajati, obiti; BkcbHkCKdia —, za navza aove^stv, vzdrževati, obsegati, cloz. OA"liHHK, odeja, oblačilo. OA"feiaTH V. 4., odevati, obdajati. OKAI3TM V. 4., objokavati; oiid-HHt, nesrečen, beden, atiho;. OKpdTHTM IV., okrajšati; —-n*Tk, zaprečiti, zadelati (pot). 0KpkCT7., okoli. OKphCTKMk, obližnji, okolen. OA-fcii, k'Xatov, olje. 0Mdrp7., ovaypo<;, divji osel. onoMd, zagrinjalo. ofipdehahtm IV., opravičiti.
op&žKHK, orožje; množ. orod. op*XH nam. op*'/Kini, cloz., prim. § 35. 3. in §. 75. OCKBpKHMTM IV., oskruniti. OCKAdEHTH ca IV., nasmehniti se. 0ca0yMjdTM ca V. 1., nepo-
koren biti, obotavljati se. OCMOEdTM, OCMdEAi, V. 3., in 0CH0yi* I., gl. §. 141. in 134., osnovati, ustanoviti. ocirkiEdTM V. 1., osnovati, ustanoviti, postaviti. OCTdKMTH = ot-ct., IV., zapustiti, pustiti (dati); odpustiti; ostaviti. ocTdEAiaTM V. 1., odpuščati. OCTdTII, OCTdNX, I., §. 134. op., ostati, počakati; oCTdMM, čaj, daj. oeTporz, ostrog; orpa^HTM 0CTp0r0A»k, zagraditi skoljem. OCTSUIATM = OT-CT., V. 1., odstopiti, umikati se, odpasti. ockAA, §. 84., oslica, osle. oca^A"™ IV., obsoditi, soditi. OC^AkMU	xazadixyz
opyavov, obsodbeno, obsojno orodje.
oc*>KAdTI1 1 •! obsojati. OC^VK^iNMK, obsodba.
OTHAtdTH, OT2KAIAI*, V 2.,
odvzeti; — BpdMH, miriti, pomiriti vojske.
otiith, -uj^a*, i., oditi; del.
OWk,A,X, OMIKA*.
OTpOKX, raic, hlapec, suženj.
OTpOHHiid, mladost, mlada leta.
0Tp0HA, §. 84., otroče, dete.
OTp-fcTH, OTkpA, I., otreti, obrisati.
OT%, z rod., napa, pri; orz KKAiižKC, odkar, kar, da.
OTKG-fcrNATii II., umikati se, y nemar puščati, ne marati, ne uvaževati.
0TXEpy,3<jTii V. 1., otvoriti, odpreti; odpirati.
0TKKpacTZ, odprt, otvorjen.
OTREp-fecTH, -Ep'ž3A, I., odpreti, otvoriti.
OTZE-fe, OTXE"fcllJA, dovrš. od OTX-E"tiTii, §. 134. op., odgovoriti.
OTSB-feT», odgovor.
0T7.E-t;iDTATH V. 1., odgovoriti.
OT%AdHHK, odpuščenje.
otz^atu,	§. 145, od-
dati, odpustiti.
OTZpEuiTH, -pEKA ca, I., odreči se, izgovoriti se, opravičiti se.
0T7.piiu,<\TM ca, V. 1. in 2., odrekati se, izgovarjati se, opravičevati se.
OTZpiuiiiiTH IV., odvezati.
0t7.ctamhth IV., odriniti (od brega)
otzctuaatii V. 1., odpošiljati.
OTku,k, oče.
OTkMkCTKiiK, domovina, rodo-vina.
ou,kTX, acetum, ocet, jesih.
ou^N-hN-bTU III. 1., sušiti se.
ol^-fectiith IV., očistiti, očediti, osnažiti.
0HHU1TATH V. 1., čistiti, očišee-vati.
n.
iiauea7., /7aDAo?, Pavel. nažKHTK, krma, paša, seno. ndKOCTk, nadlega, škoda, kazen. MAKU, zopet.
ridAHTH IV., paliti; goreti, pla-
meneti. naiid, ?r«--«c, papež.
ridpdh"AH'i'7,, napaxlr/Toz, pomočnik, tolažnik. iMpacKEEniH, rod. -miA, na-paoxzu7j, petek, t. j. dan pred soboto, ko so se Judje pripravljali na svoj praznik; pripravljalni dan (Rusttag).
iidC\*A, Ttdo^a, velika noč;
«cth, velikonočno jagnje jesti; §. 43. a. UATpniapx\-7,, patriarcha, pa-trijarh.
naTpiiMpKuikCKK, patrijarhov-ski.
iiATpurapKuikCTRO, patriarcha-tus, patrijarštvo, patrijarhov-stvo.
nans, marveč, tembolj; pač;
na*)£ z rod., bolj od (kakor). rieaend, plenica. nEHAAk ž., skrb, žalost, toga. de ili t h , ii£i;x, I. peči; — ca, skrbeli se, pečati se, mar biti. iifuiTk ž., jama, peščera. iimiri A, piča, hrana. naa^kiie (iz iioa-akiie), opoldne. IIAAKATII, IIAAM/ti, V. 2., (ca),
plakati, jokati se. iiaakath, maa'1/tt, V. 2., izpirati,
izplakniti, izplakovati. hafcma, podplat, stopalo. iiaeuite, pleče, pleča; iiaeiiitii rabatu, terga vertere, hrbet obrniti, pete pokazati. iiAiiiiiTk, hrup, šum, vrišč. iiao^k, plod, sad; na0,4,k
CTROpll OC^HC^EIIUAIK CRO lio^/Si, točc xava8ixon; eleu-ftspiav £xapnofopy<T£v. riakkk, polk, ljudstvo.
IIA7.IIK, poln. naxTk ž., meso; polt. HA7.TkCi;z, mesen, slaboten. nA^Rkiiii^A, plevnica, plevnjak
(hram za pleve). riA'hNkNHK2, suženj, sužnik, ujetnik.
no z daj., mest. in tož.; 110 3a-K0ii0y, po zakonu, po postavi; 110 AlAA"fe MACHi, pO kratkem času; no iikvke, vsled česar, vsled tega, zatorej, tedaj. iiOB-bniSvTii II., pobegniti, po-
bežati. noE-b^A, zmaga. noE-t^HTH tV., premagati, zmagati.
noE*tiAkmiKK, zmagalec. iiOREAi.iuiK, povelje, ukaz. noREA-liTii III. 2., zapovedati,
zaukazati, veleti. nORiinORATii ca VI., pokorjavati
se, pokoren biti. iiORiuikiiK, kriv, dolžen. nOR-b^ATii V. 1., povedati, pričati.
liorAH7., sfivaoc, fiapfiapoi;, pogan; rod. množ. norairkiii^-K po sestavlj. sklanji. norAiikCKK. poganski. norpsTH, -rpEE/R, I., §. 130.,
dov. iiorp4;cz, pogrebsti, pokopati.
nornuGNATii II., izgubiti se. norp^/KdTH V. 1., pogrezati,
potapljati. noroyiiHTH IV., izgubiti. riO^KHTH IV. — nOArtEAHTH V. 1., zadušiti, udušiti, zadaviti. rio^kurnatii ca II., vzdigniti se,
braniti se, podvizati se. noABHHUTH V. 1., dvigati, privzdigovati. rio^rh>khtii ca IV., ganiti se. ho^ogath V. 1., treba je; tre-
bati, spodobiti se, morati. no^oghtm ca IV., jednačiti se, podoben biti; tekmovati (z daj., cloz.).
no^OGHK, podobnost, sličnost. HOAOGbNZ, podoben, jednak,
primeren. no^poyrx, bližnji. ii03Hc\tii,	I., poznati,
spoznati; — ca, dati se spoznati.
iioiia\a gl. i1ciath, §. 132.
nokahiiiik (iiokahhk), pokora. iiokauith ca V. 4., spokoriti se. hoaata, palača, ra ftaoikeia. nOAO^AkHbMZ, poldneven, opoldanski. ri0A0y-n0iuTii, o polnoči. nOAb3kii%, koristen. hoa\ ah ath II., pomigniti,,
IIOAUIAOKATH VI, pomilovati, usmiliti se.
H0A\0iUTkHHK%, pomočnik.
HOA\'bJUiAKHHK, mišljenje, misel, pamet; namen.
HOAiKii-feTH 111. 2., spomniti se, spominjati se.
IIOAl-iiHATH = nOAlAHJRTII II., s tož., spomniti se, pomisliti.
nonoycthth IV., dopustiti, dovoliti.
noiioyuiTEHHK, dopuščenje, dovoljenje.
noriKpATH, -HEpA, V. 3., poteptati.
nopA3HTH IV., udariti, uničiti.
H0p<f>\*pA, nopfupa, škrlat.
HOCA-ti^OKATH VI., slediti, iti za kom.
IIOCTHAATHV. 1.— IIOCTkAATH, -CTEAKK V. 2, postiljati — postlati, pogrinjati — pogrniti.
HOCTpAAATH V. 1. in 2., pretrpeti, trpeti, prestati.
nochiAATii V. 1., pošiljati.
noc-liTHTH IV., obiskati, posetiti.
rioctuiTEHHK, pohod, obiskovanje.
HOTp'1'iGkHVs, E\jxaipo<;, priličen, primeren.
iiOTpACTH ca I., potresti se, zganiti se.
HOTp^ckirA, potresen; AvfapA
riOTp&CMId, ¡tirf>nv aeaoleo-pšvnv.
MOT7ilill/5\TII ca II., np0<ZX0nTU), dotakniti se; udariti, zadeti; izpodtakniti se. IlOTAlllTATH ca, flOTAlilTiK, IIOTAIIJTIIUJII, III. 2., hiteti, podvizati se. nooyhhth ca IV., z daj., brigati se, skrbeti, truditi se. nooyuiTdTH V. 1., opominjati, svariti.
no\'bdahtii IV., blagosloviti. iio\-oyAHTii IV., osramotiti, odvrniti.
iiohhcth, -hm'», I., častiti, slaviti; flohktehual a, to?z tipio-¡livoit;.
noMMTdTii V. 1., citati, spoznavati.
riOHp-fiTii, -MpAii^, L, §. 130., zajeti.
noMKTEMHK, čast, češčenje, slava, preslava; riOHATEiikEAtk, rjj vrj<; Tifirjz b7tepf}oX-Q, cloz. riOHkTAi gl. IIOHHCTH.
rioiATH, noiiAi^, I., §. 132., vzeti. npABA, npABu, npdB-ti, prav,
resnično. npABk,A,A, pravica, pravičnost. npdbkakiiiika, pravičnik. npd3AkNA, prazen. npd^N-bNA, trohnel, trhl, slab.
npciiociiTA, praepositus, predstojnik.
upfTOpA, praetorium, sodišče,
sodnišnica. npiiBAH/KKTH ca, IV, približati se. npiiB-üVKHUJTE, pribežališče. npHBHTATH V. 1., prebivati; — iia tu, — pri teh, zraven teh. llpHBp-bllJTH, -BpATA» ca, i.
zaleteti se, zadeti. llplirB03AHTII,-rK0>KA'*i) ■rB03-aiiiuii, IV., pribiti, pritrditi, pričvrstiti. flpHPAACMTH IV., poklicati. npH3HpdtH V. 1., gledati. ripH3kp-tTH, -.SkpiTK III. 2 , pogledati.
lipHllih'AHTH = ilpH-H3-5KIIT II,
-žk^hb^, I., §. 57. e., povrh izdati, več potrositi. npiiKACATii ca V. 1., z mest.,
dotakniti se, dotikati se. iipiiKAtCHAii, naključje, na-ključba.
npHKAioHHTii ca IV., po na-ključbi priti, nastopiti, napočiti.
npiiKOCMXTii ca II., dotakniti se.
npHAE2KATH Iii. 2., z mest., skrbeti, poskrbeti za kaj. npHAE>KkHA, skrben, marljiv.
npha^rihth ca IV., pridružiti se.
npiiAtHpiiTH CA IV., pomiriti
se, spraviti se, zjediniti se. npHNOCiiTH IV., prinašati. iipMCKpx(iKii'A, žalosten. npiicrpaiiikirA, prestrašen. nptickii7,, pristen, trajen;
iipiiCktto, vedno. liphc-fea^th III. 2., a»a (zogr., marij., asem. A» k h-t), sedeti, biti, bivati, ostajati pri meni. npHCkTHTM IV., obiskati, po-setiti.
rip H t7,h a, napafto\rj, prilika (priča).
npiiHACTkiiiiK7>, deležnik, tovariš.
npniiikAkU,k, prišlec, tujec. HpiiujkCTKiiK. prihod, dohod. (IplllATII, llpllllA\*, I., §. 132.,
sprejeti, prijeti. lipO.Skp-fcTII, -.Skpbfi, III. 2.,
prozreti, videti, pregledati. iipo.{/M'iii'i'ii V. 1., dajati kliti,
dajati rasti. npo.3ABii&TH II., prikliti, pognati.
npOKdJKEHK, gobav, garjev. npOKOK, rou \oinou, v bodoče. npOAHHTH, "A-fcl*, V. 4., §. 142., prelivati.
npOAtuCAK, Trpuvoca, skrb. HpoiiiiiiaTii V. 1 , razpenjati. npOHOE-bAdTii V. 1., oznanjati. iiponoK^A^? propoved, pridiga. nponoK-b^™» -K-fcAtk, §. 146.,
prepovedovati, oznanjevati. llpOpEHEHIIK, llpOpllll,ANHK. prO-
roko vanje. iipocKkTi,Tii ca III. 2., zasvetiti se.
ripoCB-bTimi IV., razsvetliti, pojasniti.
ripociiTH IV., zahtevati, terjati, iskati.
iip0CA%3HTM ca IV., solziti se,
zajokati se. npoCTpliTii, -CTkp*, I., razprostreti. 11 p o C t 7i, prost, priprost, navaden; nedolžen, — cp7.,A,kHE. MpOTIIK*, proti. npOTpx3arn V. 1., trgati, raz-trgavati.
HpOMiiM, drug, ostal; ca —,
nato potem. npouiEiiiiK, prošnja, želja, hrepenenje. np7.K-l;K, poprej, prej, najprej. np7iCTk ž., prah. iip-ATHiiiTk, (prtič), cunja, krpa. np^iiiuHaTii V. 1., vztrajati. HpiiBlUTII, -BA^A^j i") OStati.
npliK-kicnpkrtk (prim. ncnpk), jako visok; np-bKkicnpkHfci,
tu unepipa, gornji hrami, t. j. pomoli (Erker), na hišni strehi postavljeni. np-iiK-kiuikNk, previšnji, najvišji. np+.AATH, -AAAtk, §• 145., izdati, oddati, izročiti; — A°YX7' ali a<H~hia, dušo izdihniti. lip-fcaakaphth iv., TTpoifftdvstv,
prehiteti, prestreči, np-fc/i/krtfc, predel, okrajina, meja; gl. np-femtnhth. — iioaožkhth, mejo postaviti. np-t/KA«, prej, poprej, najprej, najprvo; np-b^Ai kack, prej nego vi (od vas). npiiHAtKNHKZ, naslednik. np4'.ncnoAkHk, najnižji, naj-spodnji.
np"tnTH, -HA*> pojdem,
priti, prilezti. iip-iiiiAtMiidTH ca v. 1., nagibati se.
np+jkaohhtii iv., prekloniti, nagniti; pregovoriti; — ca, ganiti se, premakniti se. npiiahiath v. 1., prelivati, zlivati; Affepd II|vL\III,II/MIITII. zvrhana mera. Hp4iAkCTHTH iv., prelestiti, pre-slepiti, prevariti.
upiiAiO, nasproti, proti. 11 p 'h a\ p a k h %, premračen, pre-temen; np-LvtpAMkHA t k Aid, strašna tema. np1iAV0yAHTH pomuditi se,
počakati. np-feAA-bniiTH IV., izpremeniti; (v cloz. se mora dodati predmet: naravo stvarij, kar manjka v rok., ako grški izvirnik primerjaš: a/A' rjaec^e ra>v npaypaz a) v rrjv <p u-acv o tj <f6(J£i rouc opnoc n-r]šd[ievoc — ctujth np-fe-a-iiaz iioao/kz nam. no-aovkhh: oni, ki je naravi meje določil.
np-liAtJ&ApocTk, premodrost,
modrost. np'i;or.HA"liTH III. 2., zaničevati,
prezirati. np"fenAoy"TH, -HAOE*, I., §• 134.,
preplavati, prekoračiti, n p "ii n o AO u k 11 z, pr ečastit, prečas-iitljiv.
np-fenpocrk, do cela, sploh, zgolj, a7rXd)<;.
np-bcn-bTH III. 1., — Avbp*,
prestopiti mero; — A0,iP0T;si> pokaziti, ogrditi, popačiti lepoto.
np-fecTATH, -ctahx, I, prestati, nehati (z del. kakor v grškem).
iip-l.CTaumi V. 1., prestajati, je-njati.
np-feTHTH IV., (ez C£G'fe), zgroziti se, razsrditi se (v sebi). np*fcyoAHTH IV., prehoditi, prehajati, tja iti. npiiiATH, np-feHM* I., §. 132., vzeti, prisvojiti si.
pdGOTdTii V. l.,hlapčevati, služiti. pdEZ, rob, hlapec, služabnik. pdEEii, pjE Eii, 'paftfti (učitelj). paEkiiz, raven, jednak; ravno isti.
pd^H s predstoječim rod., zaradi, radi. paJK^flllTH = pd3-5k£UITH,
->KAErx, I., §. 57. e., razžgati, ožgati, vneti. pd,3EHTH, -bhi*, L, razbijati, lomiti.
pa.3B0/vfcTH ca III. 2., zboleti. pa.SEpaTHTii IV., obrniti na-
opak; popačiti, izpriditi. pa.3EpaujT£HK, napčen, izprijen,
popačen. paSE-fe, razun, brez. paarH-fcBaTH ca V. 1., razjeziti
se, razsrditi se. pasrop-kth ca III. 2., raz-vneti se.
Sket, Starostov, čitanka.
np/&2KdTH CA V. ]., trgati se,
tresti se. rioycTZ, samoten, zapuščen. iioyctuhii, rod. -hia, puščava, nkcz, pes.
n-fenA3k,(Pfennig), penez, denar. nxrk m., pot; iutk
faspac odoc, dan hoda. iiAiHHNA, morje.
p<i3ApoyiucmiK, razveza, razrušitev, razrušenje. pa.SApliUIHTH = pa.3-p., IV.,
raztrgati, zdrobiti, razvezati. pa3Akp<iTii, -A£px, V. 3., raztrgati.
pa.30pHTH IV., uničiti, zdrobiti. pa.-iov-avl.Tii III. 1., razumeti,
zvedeti, spoznati. pa/HO in paaiA § 84., rame, rama. pacnoNZ, razpelo, križ. pacTaiiaTH V. 1., raztakati, raz-
sipavati. paCTOHHTii IV., raztrositi. paTk. ž., boj, vojska, vojna četa. pdTkNUKZ, sovražnik. paiiHTH IV., račiti, blagovoliti. pH3d, suknja, plašč, obleka, oblačilo.
pH3kNiii^a, shramba. pH.3kiio, oblačilo. pHKdTtf = pUKaTII.
piiAt7., 'Paifivj, Rim; pii<\\b.CK%, rimski; daj. pii<\\kCT"twi (gl. 43. a.) nam. pHAtkCivbif.
pozimi IV, skrbeti, brigati, mar biti.— roditi, — ca, roditi se. pOAm3HiiH7», 'Hpcodtavoc, Hero-dovec.
p0,4,7., sorodstvo, žlahta, sorodniki.
pOA,A,EiuiK, rodbina, žlahta, sorodniki. pOiK|A,kCTKO, rojstvo.
pox;ku,k (pora), luskina, luščina, stročje, xspdziov.
poy*AtkCK%, rimski.
p%H7iTtlTII, p7ill7.IHTA. -IUTEIUH,
V. 2., mrmrati, godrnjati. piuKdTH V. 1., rjuti, rjoveti. piuTH, p'kiiA I., rovati, trgati. pi.Hk ž., govor, tožba. p+,*ikH7. (p "h K d), rečen, voden. pAi\\Tii ca V. 1., rogati se, posmehovati se.
O
CAKEAApllH, CAKEAdpk, CdKE-A>\p7>, oaxe/dapioi;, sacellarius, zakladnik, blagajnik.
CdAtdpHiiiiir/., lapapeiryc, Samaritan.
CdAiOAp%Akii,k, abToxparwp, samodržec, samovladar.
CdAUiC0H7., laptpdiv, Sampson, veliki narodni junak hebrejski, ki se je s svojo izvenredno telesno močjo srečno bojeval proti Filistrom.
Cdiiorx, unodrjfjta, obuvalo.
CBiiiiiiia, svinja.
CB*faTHAkHHK%, luč, sveča.
CB-bTilTH IV., razsvetliti.
CB'iiTX, luč, svetloba.
CB-feTkAX, svetel, sijajen, izvrsten.
CKiiTkAkCTBO, osvetljenje, razsvetljenje. CB+.ujTkHiiKX, svečnik. cbathtii IV., posvetiti, posveče-vati.
cbat'kiiiu, rod. -hia, svetost;
posvečenje. cbauitehiik, posvečevanje; n)
ayiov, sveto, posvečeno. ce, glej, lej, lej-tu. ceiiu,h, efaur^c, takoj. cea-t, ,4,0—j doslej, do zdaj;
otx—, odslej, od zdaj. ceao, njiva, polje; dvorec. CEAkHK, selski, poljski. chad, sila, moč; čudež. CHAkHZ, silen, močen; ciiAiH;ii TBdpii BkCEiA, silnejši od vse stvaritve.
ciioiik, 2i(ov, Sion; CH0H0R7., sionski.
ciiii,h, TncodToc, tak-le.
CKB0.3+., C K 03+. S tož., skoz.
CKF:py.iikM7,, oskrunjen, nečist.
cuopa, ciiopo, Bz cKOp-b, skoro, hitro.
CKOTK, žival, živina, živinče, kljuse.
CKOTkNZ, -NA0 JKpRTBA, xt7j-
vo#i»roc ftooia, izživinska, živinska žrtev.
CKpzr.k, žalost, beda, muka.
CKpzr.kiiz, skrben, žalosten.
CKpsrKTdTH V. 2., škrgetati, škripati.
CKoy-AiEiiz, Mu/Ivo?, mlad lev, levic.
CKkAA3k, vojuta/ua, denar; prim. stvn. scilinc (Schilling).
CAdCTk ž., slast, veselje, radost; bz caacTk, t]8£u)s, rad.
CAOBECkNK, koyou, orationis, beseden ;-nai<i AP'/-30CTk, drzost (drznost) v govoru.
caobo, beseda, govor, odgovor.
CAOpKiiTii IV., služiti, streči.
CA0y*>KkBd, služba, posel, opravilo, postrežba.
CA0yx'i, sluh, glas.
CAK.3A = CAk.3A, solza.
cA%Hki;E, solnce; cxea3aiija —
CA7.HkU,A ypHCTA, sdeofiTjoav tov /.isfav Sa[npojv rjhov ftsov,
cloz.
ca'knuatii III. 2., slišati; poslušati.
CA"tiAx» — ht,,5 komu slediti, za njim iti; B7. — rzNATii (jkehs), poditi, zasledovati. CA\0K0Ekiuiii,A, smokva, figovo drevo.
CA\OKOEklHIHkll%, -HOK, to tljC
OUXrjc. Mat. 21. 21. i1e TZKAAO CAtOKOBkllllHkHOK C7.TE0pll-
te, na, ne bodete storili tega samo smokvi, temveč. CAtOh"kl, rod. - k7.be, § 83., smokva.
C0A0ynK, d£aaa\ovixr], Solun;
C0A0ynkCKZ, solunski. COTkIHIKZ, = C7.TkHHK7». cnEKO^AATOpZ, ansxooXdra)ft,
speculator, jetničar. ciioa%, kup, vrsta. cnuTii, zastonj. cn+tii, cn-fcis I., spevati, napredovati. crisA7>, ijxsuoz, mernik. cpAHiiu^A, %it(ov, suknja (srajca), srce.
cp'l'.a\7., lippiov, Sirmium, Srem. ctabhth IV., staviti, postaviti, ustaviti.
CTd^HH, azddiov, stadij, tečaj.
cta^o, stado, čreda.
CTdpkU,k, starejšina, starec, menih.
CTdp-tiH, CTdp-tHUiHHd, starej-šina, predstojnik. — muta-pfMZ, ap/crekiovTjc.
ctath I., ctdh/r II., vstati, pristopiti, stopiti.
CTdTHpa, arazqp, denar srebrn in zlat; prvi je veljal v Atenah 4 drahme (l'A gld.), drugi 20 drahem (7 '/. gld.).
ctoaz, stol, prestol, miza.
CTOHTH, CTOKR, III. 2., stati, stojim.
CTpa^dTii, CTpax/k,», V. 2., trpeti, mučiti se.
CTpaHA, okraj, kraj, okolica; tujina, tuji kraj, tuja dežela.
CTpaiiKiiy., stranski, tuj.
CTpdCTk, bol, bolečina, trpljenje.
CTpoiiTH IV., pripraviti, dovršiti.
CTpoynz, rana.
CTp-tKdTH, CTp-fe'IX, V. 2., pikati, skeléti.
CTp-fciuTii, crp-fer^, I., stražiti, čuvati; — CTpaïKX, na straži biti.
CT0y>KAk, tuj, gl. ToyîK
CTTdA^TH, CT1J/KA», CT'kl-AIUUII CA, III. 2., sramovati se. CTknia, ulica. coyroyux, dvojen. coyw, prazen, ničev, neosnovan; coyK, pazaiu) c, brez vzroka.
coyc<VHA, louadvva, Suzana. coyKTkiia, ničen, ničeven, ni-
čemuren, minljiv. CZBAA3NHTH, CZBAd/KUKSi, IV.,
<rxavdaki£ecv, pohujšati. CABAICCTII, CABAlO^Ai, I. — cxbak»a<»th V. 1., varovati, zapomniti, ohraniti; shranjevati. caetjth ca, craea/v,x, I., izpolniti se, zgoditi se. CABkpATH, -EtpA, V. 3., pobrati, pobirati; — ca, zbrati se, skriti se, ps. 104. 22. CZEA-fililTH, -EA-liK/K, L, del.
C%BA%K%, gl. §. 131., sleči. CftBpdTHTH IV., odvrniti, odvračati.
czBpzuiHTH IV., napraviti, dovršiti; izučiti. c'/.e"akoyiintu IV., zbrati, združiti, zjediniti. czB-fcTOBdTH VI., posvetovati se. czb-titk, sovet, svet; — czteo-
piiTit, posvetovati se. cxB-tTkHiiK!A, sovetnik, svetovalec.
CAB-fclUTdTH CA V. 1., posveto-vati se.
c%BA3dTii V. 1., zvezati, ukle-niti.
CKiKdrtHTH en IV., dolore affici, žal biti, užaliti se; ohetoooftai, prijatelj, veren, zaupen postati (supr.). C&2KEUJTH, -JKEr* I, sežgati. cx3UBdTii V. 1., sklicati, poklicati.
CX3kAdTH>	v. 2.,
§. 140., sezidati, postaviti, stvariti, oživljati. c%Kd3dTH, -Kd/K/R, V. 2., pokazati, naznaniti, povedati, razlagati. CKKpOBHiuTE, shramba, zakladnica; zaklad. crAKpoyujHTH IV., zdrobiti. czAaraTH V. 1., zlagati, hraniti, čuvati.
CfcAATII, CSAliR, V. 2., poslati,
pošljem. c%az, sel, poslanec. crAMOTph.AHEh.nz, oskrbniški,
CaMOTphAHBKHilia, raTrjsol-xo vofurK, dela oskrbniška, upra-viteljska. CKMOTpaTII , CKAUTpHTH,
CKAVdUiTpiaTH, V. 1, smo-triti, gledati; uravnati, zauka-zati: camoTp-feijRUiTHH/MK
caiiiickil/vvla.	6 dta
naftoü<r oixovo/xeiv ztyv <su)T7j-piav ßou).öp£vo<;, cloz. Dotično mesto se glasi: non enim per se fuit salutare supplicium, sed per eum, qui providit salutare supplicium, — kije zau-kazal rešno trpljenje,t. j. odrešitev po trpljenju.
CZ/llOTpKNHK (cXMOTpimi) 01-xovopia, oskrbovanje, uprava.
CÄiWKiCAX, razum, pamet.
CÄAffepHTH IV., ponižati; cxM-fe-pKH'A, ponižen, pohleven, nizek.
cx.u'hpKMiiK, ponižanje, uljud-nost.
c'aa\ actii, csmatx ca, i.,
zmesti se, gibati se, ganiti se.
cxmäthth ca IV., zmesti se, kaliti se.
ca/m/rultdth ca V. 1., zmotiti se; rušiti se, premakniti se.
cähiith, cznh/k,», del. cauiE^z, I., §. 129., xarepyeaüai, dol iti, dol priti, pasti; cänhth ca, vkup priti, sprijeti se, spoprijeti se (v boju).
c7.hhthk, snitje, dolhod; — rpor.MiOK, i] iv T(f> cjiS-fl xa-zdßaais, grobohod.
cawa, sen, spanje.
CAHk/VUiiiiTE, ou\>a.y<Dyij, shajališče.
c/.iik/U'/., shod, zbor (ljudje).
CTiH-fc^^ ž., jed, hrana.
C7.IUKATII V. 1., odrešiti, rešiti; ozdraviti.
CftnacENitK, spas, zveličanje, odrešenje.
CKndCTH, -iiac*, I., spasiti, rešiti, zveličati.
C%naC£, acuzrjp, spasitelj, zve-ličar, odrešenik.
C7.nACkiiK, rešen, odrešen.
cxiioaobhtii IV., ceniti, vred-
\
nega šteti; za spodobno, vredno smatrati; — ca, vrednega se šteti, zaslužiti.
c%npiiiiMMHiK%, deležnik, deležen.
CXpllCTaTH, CXpllllJTX ca, V.
2., stekati se, dohajati.
Cip-feCTH, C%pallit/ik §. 140. op., srečati, naproti iti.
cacaTH, c7.c/r, ckceuih, V. 3., sesati; H3-oycTa ,\\Aar\kiieii,k h cxc*uithyrA (nam. cxc*-ujthh^k, §. 35. 3. C.), iz ust mladine in dojencev, Mat. 21. 16.
posoda, zaklad; orodje.
CfcTBOpHTH IV., storiti, narediti, smatrati.
CKTBOpKHHK, noirjpa, delo.
caTopiiilEi*, stoterokrat; —
naoA^j stoteren sad. caTp-tiTii, caTkp*, L, streti, zdrobiti.
ckthniikk, êxa.TOVTâp/->je, stotnik.
CKTAHcaTii HI. 2., pridobivati, pridelovati; poskušati, preiskati, ps. 26. C5£TA3dTH CA, V. 1. in 2., izpra-
ševati se, razgovarjati se. CKTAîKaTH V. 1. z daj., nadlegovati, zatirati. CKY°Ahth xaraftaîveiv, dol
priti, dol iti. cxypaNHTH IV., ohraniti, obvarovati. C%IUEA% gl- CXHHTH. Ck/^f» tu, tukaj. cfcAMHUJTE, sedež, klop. ct^x, séd, star, starec. cfea\o, sem, semkaj; c-fcaio —
omamo, sem ter tja. cbNkNK, senén; cbno. cbiik ž., senca.
c-fecTH, CAA», I, §■ 129., dov.
cfc,vA> vsesti se, sedevati. chxk ž , zanka, cai(, del. od KCAtk, §. 144. 1. a. catk, inquit, reče, § 123. c*^11";	66.,sod-
nik.
semkaj; o t 7. —, ot'A CAvyfcj odtod.
sodba; o hf/uioke
c^A"^	s kakoršno sodbo sodite; zogr., marij. in
asem. imajo	tu orod. HAAk-
;ke bo	^
Akllk'	sodnji dan, dan
sodbe.
c&k%, veja, troha. csnoctdt» (ctath)* protivnik,
sovražnik. c;tuip;ftr%, vprega, jarem. cxMku,k	troha, drobec.
c\-K0Ai0pnia, aoxopwpsu,murva, capina, lupia, Sirija.
T.
Tdii, tajno, skrivši, tiho.
TdHBh.HHKX, puarijz, tajbenik, ' tajnik, skrivnostnik t. j. oni, ' ki je o krivnostih (tajbah, TdiiBd, (loorrjpiov) poučen.
TdHHd, tajnost, skrivnost.
TdHHK, tajen, tajnosten; boikii+. TdllNd 110,4,% 3EMAEBR si0ae-Cd, fteou unb xpuTtra §au-pdaia, cloz.
TdKOH<Af? jednako, ravno tako.
TdHdii, slabši.
TdME, in potem, nato.
TEdpk ž., stvar, stvor, stvaritev.
TBopMTH IV., storiti, delati.
TEopkU,k, stvoritelj, stvaritelj; TBOpkih, stvariteljev.
TBp%Ax5 trden.
TBp%Ak ž., trdina, podstava.
TEdku,k, tele.
TEHEHiiK, tek, tekanje, premi-kanjej
THNd, blato, kaluža, močvirje. Tiiys, tih, miren. TA-buiTH, TAXKSi, I.,trkati, tolči. to, to, tedaj, torej; stoji često-krat na početku glavnega stavka, kakor nemški so. to >ke, in, torej. Tor^d = Tar^d. ton = to —|— H, ki se večkrat
zaimkom pritika. t0kza\0 = t8kza40. toa-fc, otx—, odtlej, od tedaj,
A o—, dotlej. TOAkAHi, toooutov, adeo, v toliko, na toliko. toaia, dcopaz, Tomaž.
TpAilE3d, TpEilE3d, rpaneZa,
miza.
TpETHK, v tretje, tretjič. Tpx>KkHHKa, menjalec. Tp7»niiK,trnje; bx Tpanii nam. bx TpaNHH, asem. L. 8. 14.
Tp'AirliiiiiK, trpljenje.
TpkEOKdTH VI., potrebovati, treba je.
TpkKA = TpdBd, trava.
TpACABiiii,a, tresavica, treslica, mrzlica.
Tp*TZ, straža.
toy, ¿xs?, ondi, tam; potem, nato. tahhu ia5ke TOy, ra exec [loari^pia, ondotne tajnosti.
TO^iKjl,*., tuj.
tz, §. 101., ta; TZJK^i» ravno isti; kz T0M0y, k temu, potem; T^/Mk, zato.
Tzr^A, potem, nato, tedaj.
tzkkata, tzkxmo, le, samo;
si pij, razun; he tzkza\o,hz, ne samo, temveč.
tzhhi*, le, samo.
tziutahhk, hitrost; cz tzhjta-HiiKAih, jaderno, hitro.
TZUiTETkilZ, ničeven, prazen.
TZUiTkHz, goreč, silen, iskren.
TUCAUITA, TUCXU1TA, tisoč.
TTUCAilUTkMHKZ, /diap^oc;, ti-sočnik, poveljnik.
TkAU, tema; popidr, sila, pre-množica.
t-bmk, gl. tz, zato, zatorej, Std.
T-fciUTHTii IV., tiščati; n-fatru —, atppiCstv, pene bljuvati, — metati, peniti se.
Ttodi, ondod;
OTZ
od ondod.
Oy.
oy z rod., pri, na, od; npoCHTH
oy noro, prositi koga. oy, oy>KE, uže, že; he oy, ounu), še ne.
oyAAz, noyaAZ, Ovalrjc, Valent, rimski cesar; 1. 364. je postal so vladar svojega brata Valen-tinijana I. na vzhodu ter je sprejel Zapadne Gote v Me-zijo (376), a ti so ga dne 9. avg. 1.378. pri Drenopolju pre-
magali in ubili. Valent je bil nasprotnik pravoverne cerkve. 0yBAA0BATH VI., ozdravljati. 0yG0, torej, tedaj, kajti; pa, pač, res.
oygooth ca III. 2., zbati se,
uplašiti se, ustrašiti se. oyEpoycz, ooudaptov, sudarium,
potni robec, povoj. oyE'fcI41hth IV., siliti, primorati. OyE-fcA'fcTH, -B-fcAlk, §. 146.,
zvedeti; — tahii-ki, gledati, spoznati. oyroAHTH IV., ugajati, prijati, dopasti, dopadati; rado-vati se.
0y*r0T0KHTii IV. — 0yr0T0-EdTH V. 1., pripraviti —pripravljati. oy>K<JC<iTH ca V. 1., čuditi se,
diviti se. oy>kdcmth IV., ostrašiti, opla-šiti.
oy>kdcn*th ca II., ustrašiti se; — oyA\z, zmesti (zmedem) se, zmotiti se. oy5KdCA, groza, strah (o čem,
vsled česa). oyiK£UJTH, -acer*, I, sežgati. oy.3tp+.TH, -aiipi* III. 2., ugle-
dati, zagledati, videti. oyndomm» ca IV., uklanjati
se, gibati se. oyKpoii, prt, obeza; množ.orod. oynponMM nam. oyKpon, asem. Jan. 11. 44. oyKpoy\,a, kosec, drobtina. oydoyHHTH IV., razsvetliti. oyMdCTHTH IV., mazati; ps. 104. 15., 'dapuvstv,, razvedriti.
oy/V\AXHdTH III, 2., umolkniti, utihniti.
OyMpZTKHTII, -AtpZUITBAl«,
-AtpZTEHUlH, IV., usmrtiti. oynHT,bTii III. 1., pitati. oynpaKHTH IV., pripraviti, ugla-diti.
oynpa3NHTH ca nam. oynpa3-Amihtii ca, IV., praznovati, mirovati. oynxE<JTH V. 1., upati, zaupati.
0yCirtKHdl3 gl. K7.CE AKlIiHil.
oy ca uma t h, -ui«, III. 2., in
-iijakr, V. 1., zaslišati, čuti. OyCAlHCITII, "CAI-tbK CA, V. 4.,
§. 142., posmehovati se, zasmehovati. oycpzAHK, gorečnost, iskrenost.
oyCTpaiiiiTH ca IV., okrepčati
se, ozdraveti. 0yCTp0HTH IV., urediti, uravnati.
oyCTpzA»aknhk, slap, vodopad. 0yCT0yAHTH IV., ohladiti. oyCTMUi, ustnica, ustna. oycxn*TH iz oy-cxn-H*-TM, II., dov. oycane, zaspati, zadremati.
oyc%riENiiK, spavanje, spanje. oyc'A\-ii^TH II., usahniti, posušiti se.
OyCA»AlkN'fiTH, -NKK, -HlltUII
CA, III. 2., obotavljati se, dvomiti.
oy*c*fiKH<RTH II., odsekati glavo,
obglaviti. o^TdiiTii IV., utajiti, skriti. oy*TBpz^HTH IV., utrditi, postaviti; — ca, nastati. oy*TBpxjK^dTH V. 1., utrjevati.
0y*T0AHTH IV., ublažiti, ukrotiti. oy*TpiiK, jutro; ha oyTpnia,
(na) drugi dan, (na) drugo jutro.
oyrpo, jutro, rano; — 3d
oy*Tpd, rano zjutraj. oytxkhatii ca II., dotakniti se, naleteti na kaj; EAikiKE ca oyTXKH-fediue, in quod incidebat. oyT-tuiEHHK, uteha, tolažba. oyr-liujHTH, -uiA, IV. — oyT-fe-uidTH, V. 1., tešiti, tolažiti. oysEHHKX, učenec. 0yiinniiTii IV., podrediti, postaviti pod koga; urediti, uvrstiti, oynrni IV. z daj., učiti.
ydd&rd, ograja. yBdAKHHK, xaú/yo«:, gloriatio, slavljenje, ponašanje, poveličevanje.
YA-fcBx, hleb, kruh. \*pdA\HHd, hram, hiša, -soba. ypdNHTH IV,, ohraniti, varovati, čuvati.
YpHCTOBkNX, Kristov, Kristusov. YpHCTOAWBIIBX , fdofpiOTOZ,
kristoljub. YpHCTX, Xptazó7; Krist. YpX3dHX, bič.
Ypy,C0CT0A\x, Chrysostomus,
Zlatoust. YpkCTX, ypxCTX, Xpcaz6<:,
Krist.
yoy,sIx> potreben, slab, reven. yoyAd, sramotitev, zasramba,
/9Xaa<p7jpla. YOyAiiTii IV,, opravljati, pso-vati, obrekovati, preklinjati. yoyAi<iiHK, opravljanje, pso-
vanje, kletvina. yki3HNd, hišica, sobica, stanica. \*A^O>KkCTEHK, umotvor.
U,
u,pzKU, rod. -k§. 83., cerkev; ps. 26. shod. u,pzn% — HpzNfc, črn. i^+ahtii IV., zdraviti, celiti,
ozdravljati. l^Hiaokatii VI., pozdraviti, poljubiti, poljubovati.
u.iiAfc, cel, nepoškodovan, i^ku, rod. -akk£, §. 83.,
ozdravljenje, zacelitev. u.-faAKGd, ozdravitev, celitev. u,'hcdpk (= xataap), cesar, fta-odebs.
UjdiCAph, cesarjev, cesarski.
H.
HAMTH, makr, V. 2., čakati,
upati, pričakovati. hscatii, M£uix, V. 2., česati, trgati, brati. MfTKOpiiu.ei*, t£TpanXouv, če-tverno.
4ETKp-liAkN£BkH7., rszapzatoc, štiridneven, t. j. štiri dni v grobu. h h h 7,, red, vrsta. hhcth, 'im, I., Mat. 21. 16. del. hkak, citati, brati; trp. del. HkTOAia : IICCAAKAl llhTO-a\"Kia\% n.3Akia, dedecus ho-noratis infudit. HA0K"1lK0AHJGHBX, Človekoljub. HAOG+KOAiOGKCTGiiK, človekoljubje.
HAOKrllKOAKtGkN'h 5 tpdav&pco-
7io» c, iz človekoljubja. Hpz,iiopii3KU,k, menih, redovnik. Hp%H0pii3KlikCKK, menihov,
meniški. HOv-TH, ho^is, I., čutiti, vedeti,
zapaziti, slišati, čuti. HKCTk ž., čast; pobožnost, uda-nost.
MkCTkiiz, časten, častit (v časti). iikT£HHK, čtenje, branje. HkTO, kaj? §. 104., no —,
zakaj ? ma^o, otrok.
HACra, čest, gost, pogosten;
hacto, često, dostikrat. HACTk ž., del.
III.
uithtk, ščit.	tuatahhk , prevzetija.
iUT£ApOTd, milosrčnost, usmiljenje.
t.
Besede z začetnim Hi išči pod h.
H).
iovke, uze, ze; iožke he, otxert, ne več.
lotiouid m., mladenič. WTpo, rrp co t ar, vjutro, zjutraj.
m (*£).
m h u t h IV., javiti, razglasiti, storiti. — ca, prikazati se. laBAiaTit V. 1., javljati, kazati. laBAKHHK, javnost; dnzaaia,
visio, prikazen, prikazanje. laB-fc, javno, znano, raro^d, plod, sad. a.3bd, rana; ■fe.skiu bzaoxhth, raniti.
WKO, ¿c, 07raic, ore, da, ko; ker, kajti; kako, kakor; zakaj (Mar. 9. 28.). Cestokrat zaznamuje h ko kakor grški or t začetek neodvisnega govora. hko in hko>ke z nedol. odgovarja grškemu ware z nedol., napr.: eiko haciuthtii, &ots
yopruaai, da bi nasitili, Mat. 15. 33.
i;o tako da, da, naj, onw uikožke, xa&wz, kakor. I3K0 pri številu: okoli, blizu, kak.
hko h, kakor, liki. lapkAtkllllHk (too) i) 71 h zuj-tou, subiugalis; c kiii'a —, sin tovornega živinčeta (oslice tovorne, pod jarmom). laCTH, HAAk, ('feCTH, ^Alk),
§. 147., jesti; del. he la^z, (ki ni jedel), lačen, tešč (ne jedši).
laydTH V. 1., I., §• 129.,
peljati se, odriniti.
K (6).
KBpEHCK%, hebrejski, židovski. Kr^a, ko, če, kedar. Kda ne; ali? -li? k^ba, jedva, komaj. k^hhoha^z, jedinorojenec. k^hhoi*, na enkrat, ob jednem. k^iiiik, jeden, jedin, sam (posebej, na samem); k^hiiii, nekteri, jedni, neki.
kjke (od ii-žke), kar, ker. kh, eii, vat, da, res. Kl\yil7.T7., alfljtttoc, Egipet. kae0iikckz,(roi5)£Aa<divoc,oljski.
maehk, §. 84.
mah, ka-b, kolikor, kar; ka-fc >khb%, jedva živ (na pol mrtev); o t 7, hkahžKE, odkar. kahko, kar, koliko.
KAHKfc, kolik.
KAtwY\d, kolikor; ker.
KniiCKO^nz, zniatouoz, škof.
Kiiii<juuiim, 'Entipavioz, Epifanij, postal 1. 367. škof v Salamini na Cipru in bil velik nasprotnik arijancem in orige-nistom. f 403.
KpECb. ž., acpeoiz, kriva vera, nevera.
KpH^*, na —, «V 'lepoto,
v Jeriho. Kpo^OKK, rou kpiodiou, čapljin. KpoyCdAII.U-A, 'Jspouoatffi, Jeruzalem.
KTfpz, neki, jeden; KTEpH in
KTEpHH, rtvec. nekteri. kujte, še; kujte ne, ne več.

odica, trnek, rod. - tj, voza, spona, okovi.
&TpORd, drob, drobje.
znotraj.
l/h.
j,Ar\|V/.. jadern, hiter; lA^po. »a3«i, rod. -a, bolezen, slabost,
onemoglost. kJv.rKii;'/., erhor, jezik, narod, ljudstvo.
iath ,	I., §. 132., ujeti,
prijeti, zgrabiti; K'l;pM —, verovati; dov. a nam. ia v supr.
0.
Geo^ochu, Teodozij I., rimski cesar od 379—395. L( 379. od Gratijana za sovla-
darja izvoljen, bojeval se je 0 pa uma, Op^rj, Tracija.
uspešno z Goti, ktere je 1. 382. stalno naselil v Meziji. Bil je nasprotnik arijancem.
K O. J E C.
KAZALO.
Uvod.
Stian
1.	Indoevropski jezik in rodovi slovanski. J. Suman................I
2.	Sorodnost slovanskih jezikov. J. Suman........................IV
3.	Črtice o prosveti starih Slovanov. Po Gr. Kreku — Fr. Hubad . .	VIII
4.	Slovenske naselbine v IX. stoletju. J. Sket....................XIX
5.	Državne in cerkvene razmere Slovencev do X. stoletja. S. Rutar .	XXVI
6.	Sv. Ciril in Metod. Fr. Kos.................XXXIV
7.	Staroslovenska književnost. D. Nemanič........................XLV
8.	Staroslovensko pismo. J. Suman..............................XLIX
9.	Staroslovenski jezik. J. Sket..................................LIH
10.	Staro- ali panonsko-slovenski spomeniki. J. Sket................LVH
Staroslovenska slovnica.
I. Glasoslovje.....................................1-28
A.	Pismena in njih izreka......................................1
B.	Samoglasniki..............................................V
C.	Soglasniki ................................................14
11.	Oblikoslovje . ......................24—81
A. Sklanja,..........................24—58
а)	Imenska sklanja.....................24—43
a) Samostalniki......................24—38
P) Pridevniki in deležniki.............................38
б)	Zaimenska sklanja....................44—48
a) Osebno in povratno zaime................................44
/S) Spolno zaime.....................
c) Sestavljena sklanja....................48—53
Stran
B. Sprega..........................54—81
I. O tvorbi glagolskih oblik................................54
H. Sprega po glagolskih vrstah..............................61
III.	Sprega brez osnovnega samoglasnika......................77
IV.	Opisane glagolske oblike......i..................80
III. Nektere posebnosti iz stsl. sklanje...........82—86
Staroslovensko berilo.
A.	Glagohki spomeniki.....................87—124
I. Iz zografskega evangelija......•..........87— 95
II.	Iz spomenika „Glagolita Clozianus".............96—101
III.	Iz Marijinskega evangelija................102—110
IV.	Iz Asemanijevega evangelija...............110—115
V. Iz sinajskega evhologija.................115—120
VI. Iz sinajskega psalteija..................120—124
B.	CirUshi spomeniki.....................125—139
I. Iz supraselskega zbornika ................125—134
II. Iz Savinega evangelija ali Savine knjige..........134—139
Staroslovenski slovarček...............140-177