Leto V., štev. 5! LTublfana, četrtek, 28. februarja 1924 r-Bjski listi to izjave in Članke london-tHh listfiv pridno ponatiskujejo kot dukaze, da jo tivropa v zadevi Makedonije na bolgarski strani. Kako daleč jo dozorela situacija, o tem nam priča senzacionalni intervjuv »šega pariškega poslanika S|>a!ajUo-riia v cMatinu». Gosp. Spalafkovlb utrjuje, da postaja položaj ua Balka-ni obunen. Boleari pripravljajo ojia.s-ti projekte, ki b! mogli prihodnjo Hfomlad Izzvati krvav konflikt. Ohra-brena s tem. da Je na Angleškem pri-fio na vlado nekoliko botgarofilskin osebnosti, vrši sofijska vlada velike priprave za sjiomlad ter koncentrira Svoje sile na naši meji. Pred kratkim jo v kraljevem dvorcu Vrana pri Soli ji svet narodno obrane pod pr ,d*ej-ftvonj kralja Borisa določil cel |rrs-fram za politično In vojaško akcijo. Te seje se je udeležil tudi Todor .Aleksandrov. Nekoliko dni pozneje je HI v Valotii sestanek bolgarskih in turških delegatov za istočasno akcijo ta raznih točkah na?o meje. Na Dti-laju se je sestal Trotogerov, šef bol-farskili komita.šev v Albaniji, z odpo-tlanoi Probujajočili se Madžarov in z Barjam Curo, vodjo arbanaških četa-fev. Vsi ti sestanki so imeli namen, določiti skupno akcijo proti naSi držati. Ni dvoma, da stoji na čelu vsemu pokretu makedonski koinitet v Sofiji f tajno podooro bolgarsko vlade. Z.i bazo operacij je določena dolina reke Strumioe. Koncentracijske točke so-Cutfcmlll za akcijo v smeri proti Kriti Palankl in Kumanovemu. Džumaja napad proti Stipu iti Petrič za na-ftop proti Strumiei. Negotinu in Ojev-ei"H.ji- Provijant, materija!, orožje in mnnioija so že nagomlljenl v teli kon-centraoljsklh točkah. Razna bolgarska draženja, so stavila na razpolago ogromne vsote denarja. Napadalci upajo, da bodo s terorjem uničili odpor makedonskega prebivalstva. Končno poudarja gosp. Spalajkovič, da Ju-i^Iavija ne more Več trpeti situacijo, ;l dovoljuje Bolgarom, da perijodično tušijo mir v južni Srbiji. Mi gospoda Spalnjkoviča poznamo kot diplomatičnega enfant terrible. Zato nočemo spuščati v podrobno analizo njegovih izjav, kl morajo "" Se evropejsko Javnost učiukovati ka-or pravi alarm. Vendar je gotovo, da bistvo Spalajkovlčevih ivedb točno. ilinistrskl svet je aoooj obširno raznravljal o medna-'odni situaciji ter je ugotovil, da je ?o'ožai na našem vzhodu resen. Ugotoviti moramo, da so gotove iprcmenibe na Angleškem in pa naše pranje borb" ohinačile vse one raz-rahie sile. ki neprestano sanjajo o 'Jl'2'iosti, da raztrgajo našo državo. Mkdo rie moro trditi, da angleška la napram nam ni korektna. Toda M AngleSkem je mnogo različnih po-tiEnlh komitejev, ki so momentano posla, ki pa potrebujejo reklame, 'a W se o njih pisalo in govorilo. Ne-ate-i od njih podpiralo akcijo makedonskega komiteja. To je z njihove •rani nelojalno, ker bodo v trenutku. ho treba prevzeti odgovornost, (tulili bolgarski komitet na cedilu. Ml z vsem! sosedi želimo mir, pošten "ir, z naše strani in po naši Inlcljatlvl ne '"ti nikaka nevarnost za mir ne na Balonu ne v ostali Evropi. V slučaju po-«be bi mogli ml brez vsakršne težave kuplratl celo Bolgarsko. To vedo vsi v">pskl kabineti. Le popolna brezum-lost in avanturistična lahkomiselnost mo-se pečati z mislijo da znova otvorl »akedonsko vprašanje. Mi smo Maccdo-~|io dobili z mirovno pogodbo po usjicš-11 volni ter sc more samo z novo vojno z novo mirovno pogodbo ustvariti Makedonsko vprašanje. Ml smo Makedonijo dobili z mečem In jo samo tako loremo Izgubiti, Jugoslavija nikomur nič "te. Na znotraj s težavo ISče poti k svo-kohčnl konsolidaciji, na zunaj doprlna- Proračun v načelu sprejet S 116 GLASOVI. _ «ZA URADNIKE JE KREDIT DOVOLJ VELIK.« -JUNAŠKI NEMCI DELAJO OPOZICIJO - ZUNAJ ZBORNICE. Beograd, £7. februarja, p. Danes dopoldne jo narodna skupščina končala n«-čelno del«to o proračunu. Pred prehodom na dnevni red so ministri odgorar-jali na kratki vprašanja pnsajnoznlh poslancev. Po prehodu na dnevni red je večino časa Izpolnil s svojim govorom poročevalec vnemo Božo Maksiniovlč, ki je poskuša! pobijati vse ugovore oi»o-zicije ter dokazati, da Je proračun dober tn da je ravnotežje realno. Potem je branil radikalno večino finančnega od bora. katero je včeraj kritiziral demokrat Sečerov. Govoril jo o uradniških plačah ter Izjavil v micnn večine, da jo sprejeta v proračunu zadostna vsota z ozirom na število uradnikov, ki bodo ostnll c službi po izvršeni rodiikcljl. Izdatki z« odkup železnic olso izkazani v proračunu, kakor se tudi niso izkazali dohodki teh železnic, ker bo voljni za južno Železnico poseben zakon. Zato so o Južni železnici ne more ničesar sprejeti v državni proračun. Koncem svojega govo ra sa je Maksiroovlč skliceval na pore čilo Izvozne banke, v kfctt.ro upravnem 6vetu se nahaja tudl poslanec Sa/Člž. To poročilo so usodno izraža o na^h financah, g. Savčič pa Je v finančnem odboru govoril drugače. Posl. SavMc J« nato Izjavil, da je re«, da je fcog:ašal s poročilom Izvozne banke, toda samo f interesu države. Poročilo eo namreč tiska tudi v francoskem in angloikem jeziku tn naravno želi v&ak pa-tljnt, da ima inozemrtvo dobro mnenje o na*. Nato je zbornica proila na g nsovano v načelu ter jo bil proračun spremi s 118 ilasovi proti 51 glasovom. Nemci so itU-»nvanja niso udeložill, ravno ne radikalski poslanec Rankovič. Prihodnja seja je določena za jutri do poldrio r. dnevnim rodom: in'^.p'ln. ij.1 Mikole Trtfunoviča in tovari">cv aa ministra iainiirga zdravstva o neikoni tem delovoLju zdravnikov, v bolnici t Oačku. Napoveduje se koncentracijski kabinet SENZAC1J0NALNE FNFORMACIJE ZEMLJORADNIŠKIII «NOVOSTI». POGAJANJA MED OPOZICIJONALCI. Beoprad, 27. februarja, p. Danes je bil' sti» zelo simpatično pišejo o bloku tor politično tih dan ln nI bilo nlU klubskih, niti cdborovih sej. Vse Je v zivku pričakovanja. Itadlkall pričaliujeji opozicijski blok in njegovo akcijo, obeuem pa zbirajo svoje silo. Opozicijski klubi čakajo na povratek dr. Korošca in 't'. P|'abe. Pogajanja meil Maglajličevo skufm bi Pašičem se nadaljujejo. Zjutraj jo dospelo v Beogra I 3 Manov Spahove skupine. Jutri pa pn lejo -stalL Dr. Spaho prldo v Beograd v -ob mo. Klerikalci so večinoma od..otov^li v Ljubljano. V dobro obveščen • krogih se trdi, da bo 0[>ozicljski blok bo^čuo sklenjen prlhndnl četrtek. Zanimiv je obrat, kl je nastopil pri zemljorsdnikih. Zemijoradniške »Novo« so prepričane, da bo blok zrjšll radi« kalsko vlado. Veliko pozornost pa vse» buje vest, d« pride morda do koncentra. cljske vlade v kater! bl bili novi ljudje iz vseh strank. Po mnenju »Novosti« bi ta vlada Imela končati vso posle in pri> praviti volitve ozirajoč se pri tem na kraljevo željo, da se edinstvo naroda nikdar in nikakor ne ruši. Tej komhina. ciji bl sc prilagodila tudi krona in na. rod ter bi odgovarjala splošnemu raz« položenju. Ako pa bl radikali odklonili hi opozicijski blok sem stopil v akcija Njegova naloga je. da takoj zruši vlado ln ako dobi mandat, v najkraitera času izvede volitvo. Belgijski parlament proti Franciji ODKLONITEV GOSPODARSKE POGODBE S FRANCIJO. - DEM!« SIJA VLADE. — NA KRMILO PRIDEJO SOCUALISTI? Traselj, 27. februarja, d. Parlament Je že več tednov znano, da bo mora! kabi- danes razprirljal • gospodarski pngoilbi • Fraucljo. Pegodha je bila • IS 'dauitl votine odklunjcno. \ tu tla je tate odstopila. 1'ariz. 27. februarja, h. Pri glasovanju o belgijsko-lroncoski gospodarski pogodbi la Tl.eunlsov knbLnet ostal v. manjšini. net v tom vprašanju voditi hud boj u} ci vsled tega demisija v tukajšnji^ političnih krogib nI preveč presenetila. Vsrka-kor bi bilo napačno iskati za to Emisijo kako politično ozadje. Belgijsko ministrstvo je padlo lo vsled docela gospodarskega vprašanja. Vsled tega je 'tor^j Iz- S 03 proti 70 glasovom je zbornica i izicij-k )gn bloka ter razpravljajo o tem. kakšno vir nostne odredbe naj stori vlada Koncem seje je ministrski svet na vi.revo v >jne-cn ln finančnega ministra ov>bril pt,*-. Janje mesečnih doklnd za >hc.,ske otroke na 130 Din ter je bil delin.il no dovršen Invalidski zakon. Spremembe v pasih šolah Umirovljenje ravnateljev in profesorjev Imenovanje katehetov In učiteljic žen« skih ročnih del. Beograd, 27. februarja, p. Z najnovel« šim ukazom ministrstva prosveto so u« mirovljcni: Fran Novak, ravnatelj g!m« nazijc v Ljubljani, Iviin Osana, ravna« tc! j gimnazije v Mariboru, Emili '.in Li'c'c, gimnazijski profesor v Celju, Ma« te Suhnč, gimnazliski profesor v Celju, Alojzij Tavčar, profesor realke v Ljub« 5a naravnost neznosne žrtve za splošni mir. Ali hočejo sedaj tkzv. zapadni pacifisti, pomagati netiti konflikte nedrgled-nlh posledic. AH so ti siccr pametni gospodje res tnko naivni, da ne vedo, da bo vsak sunek proti naši državi zadel na cnodušni Jekleni odpor celega naroda? Ml jih kličemo na odgovornost. Naša država bo Sla do skrajnosti, da ohrani mir, v slučaju potrebe pa bo znala braniti vse svoje pravice, | Ijani, dr. Ivan Tcrtnik, gimnazijski pro-' fesor v Ljubljani, Ignac Fajdiga, glmna« zijski ravnatelj v Kranju. I Z Istim ukazom so imenovani za stal« ne vcroučitelje II. kategorije, 1. grupe: Ignacij Zaplotnik, Andrej Ažman, Ant. i Sados (?). Franc Bosan (?), Pavel Zaje Valentin Tomcc, vsi v Ljubljani, Fran ! Kogej v Št. Vidu nad Ljubljano in Mar« tin Pctclinšek v Mariboru. Za učitcijicc ženskih ročnih del III. kategorije, 2. grupe so Imenovane: Ka« ro!lna Vrečko v Slovcnjgradcu, Matilda Zrinšck v Narapljah, Marica Pavšck v Raši, Ema Kranjc v Mariboru, Peta Se-bečič (?) v Mariboru, Angela Karba v Liutomcu, Terezija Kunej v Trbovljah Marija Laznlk v Hrastniku, Ana Ccr. mastek v Pilštaniu, Marica Trampuž na Homcu, Mari'a Vog'cr na Rečici, Ma« rila Pečar v Sv. Pavlu pri Preboldu, Jo« sipina Črctnik v Celju. .JUGOSLAVIJA IN RUSIJA. Beograd, 27. februarja, p. O vprašanju obnove odnošajev z Rusijo doznava vaš poročevalec, da so pogajanja dalje v teku. Naša vlada ne zavzema niV.ikegn ncprljatcljskcsa stališča napram Rusiji. O obnovi odnošajev z Rusijo se bo dcfl-nltlvno sklepalo na sestanku Male antante v Pragi. POMOŽNA AKCIJA ZA ZI11NO RODBINO. Budimpešta. 27. februarja, h. Kakor poroča «Az Ujsag«. so madžarski majma-ti tn veleposestniki pričeli pomožno akcijo za habsburško famlltjo, ki je baje v težkih matcrljelnlh prilikah. Doneski se pobirajo v žitu, kl se nato proda za denar. Dosedaj je bilo zbranih več sto metrskih ccntov žita. SHčna akcija se bo baje pričela tudi v Avstriji In na CeSko-jlovaSkeni, Jo je držuvni kanrelar dr. Marž z daijsim govorom o notranjem ln zunanjem pol< tičnem položaju. Zanimanje u sejo oi bilo baš veliko, ker uiso bile zasedene uiti tribune nUi posluniške klopi. Cele m.«i kancolarjevim govorom so zevale v sbor-nici mučne vrzeli. Državni knncelar dr. Marž Je zagovar-jil najprej zasilne naredbe, kl jih je iz-lala vlada na podlogi pooblastilnega uk> na In poudarjal velik uspeh, k I ga beleži nemško gospodarstvo s stabilizacijo vnu-te. Nemško gospodarsko življenje M zo pet ureja In okropljuje. Držuvni proračun je, Izvzemši seveda repnracljtke obveznosti, docela uravnovešen. Dr. Mape Je govoril nato o repa "arij-skem vprašanju. Izvajal je med dru;i7$, London 24.81, Pariz 24.30, Milan 24.'W, Praga 1G.75, Budimpešta 0.0140, Bukarešta 3.115, Sofija 4.35, Dunaj 0.0081. TKST: Beograd 20.23 do 20-50, D^aj 0.0325 do 0.0330, Prago (57 do 67.40, Pa 't 07.25 do 07.73, Londou 09.75 do 100, York 23.15 do 28 30, Curih 401 do 40i. duiar 20.25 do 29.50, carinski franki i2J zlatih) 80 do 80.50. DUNAJ: Beograd 885 do S02, BarUn 15.30 do 15.00, Buknrešla 374 do 376, Ln-don an4.5''0 do S05.500, Milan 30-10 -lo 3f'GI0 New-York 70.035 do 71.185, Par a 2007 do 2083, Praga 2051 do 2001, Solijo 524 do 528, Curih 12.273 no 12.325; va.lite: dolarji 70800 rio 71.200, liro 30id do 301)5, dinarji SS1 do 887. PRAOA: Beograd 44.125, Rim 152.125, Par.iz 147, London 150.425, Kaw-Yvk 83.10, Curih «17..%, BERLIN (v milijonih): Beograd 55.S.O, Milan 181.545, 1'ri.ga 122.103, Pi.iz 1 <7.538, London 18.054.750, New-V.v i 4,180.500. LONDON: Beograd 340, Pariz 1012S. Italija 100, Švica 24.81. New-Vork 429 75, Dunaj 805.000. Praga 148.25. St\V-^ ORK: Reograd 120, Berlin 22 50. London 420.02. Pariz 410.60, Švica 17 82, llallja 429.50, Dunaj 14.12, Državni nameščenci in politično delo Oiikar je IzSla službena pragmatlka u driavne nameščence, je zavladala med uradništvom in ostalimi državnimi nameščenci precejšnja nonigurnost, koliko so smejo javno udcjstvovatl. Na eni strani jih radikali silijo, da pristopajo v NRS. To sredstvo so je izkrhalo ln Ia noznnčaiiii [lodropniki podlegajo. Oni pa, ki delajo ljudem eilo. bodo doživeli dan plačila. Člen 05. uradniškega zakona povsem prepoveduje uporabo oblasti in položaja državnega uslužbenca v strankarske namone. Dalje pa se bavi z omejitvami, kj ao državnemu uslužbencu naložene v političnem oziru. V tem pogledu loči zaikon dvoje grup nameščencev: I.) so državni uslužbenci, ki po členu 73. ustave morejo kandidirat: v narodno skupino (policijski, finančni, šumarski, agrarni uradniki po vsej državi, drugi uradniki, ki vrše ja s Ti o oblast v okrožju svoje pristojnosti); 2.) ostali državni uslužbenci. Ta poslednja grupa, v katero spadajo vsi nenradniki, ni glede politike vezana v ničemur, razun, da ne sme ujiorablja-ti oblast v strankarska namone in vplivati na podrejene. Prva grupa ima zmanjšano politične pravve. ker se je zakonodavec bal zlorab. V to gmoo spadajo, kakor že rečeno, vsi uradniki, ki vrše jamo vlast (imnerium). Torej niso vmos uči-telii, profesorji, železničarji, poStarji, pač pa sodniki. Izmed političnih uradnikov se ie smatralo za »policaje« samo one. ki se neposredno bavi jo s policijo, smejo ukazovati ln kaznovati (pri nns pravniki). Ne Štejejo pa po praksi mod nje n. pr. veterinarjev, In-ženerjev. Posebej ima zakon na piki gumarske. finančne In agrarnoreform-ne čtnomike. ker so pač v Srbiji in v obližiu naivoč greš:!! v partlzanstvu. Te nradnike. četuiii nimajo »javne vla. sti>. f-tpje zakon vse v prvo grupo. V čem pa zakon veže politično mlej-stvovanje uradnikov te grupe? Da ne smejo kandidirati (ofivilno za narodne pos'nnce), smo že čull Dalje ne smelo biti sklicatelji strankarskih in pol; rt Snih »hodov. Smpjo torej na shode In smolo tam tn II govoriti, a nn shodu r.i-" smejo biti funkeljonarjl (predsednika, zapisnikarji, reditelji). Onj r.o smejo »organizirati in predstavljati političnih strank«. Kaj so to pravi? Agitirati in se priznavati rt gotovo stranko je tudi tej grupi uradnikov dovoljeno. Ne smejo pa »organizirati*. Kaj pomeni ta izraz, ni jasno. Razumeti ga je ptič tako, da tak uradnik ne smo v večjim stilu pričeti z ustanovitvijo ln Širjenjem politične i stranke. On ja lahko pomožen član, ne more pa biti vodeč) organizator, ki ga vse vidi. Tudi no smo stranke prod- j stavljatl, t. j. on ne sme biti njen pred- j stavnik pri volitvah, ne more biti za- i stopnik stranke pri službenih depnta-1 cij.ih, intervencijah. Kdor s» r.igrcSi proti tom predpisom, se lahko kaznuje disciplinarno. Izguba službo je kazen za onega, ki bi ii te gni"e kandidiral. Vrhu tega mu Se skupščina, če je izvoljen, laliko uniči mandat. Kakor se vidi, so omejitve polltlft-nemu udejstvovanju uradnikov male. a ostali uslužbenci so čisto prosti. Vsi pa so vsled svojega »tanu vezani na gotove obzir«, na večji takt. Usluž-bonec države se mora po členu fiO. Izogibati vsemu, kar je nn Škodo službo. On mora tudi Izven nje Čuvati svoj uglod svojih stareSin in se mora izogibati vsemu, fcnr utegno Škodovati ttirledu In zaupanju, ki gai zahteva nje-gov položaj. Tako veli člen 02. Vsak vesten državni uslužbenec bo sam našel mejo, do kje sme Iti. V eriem teh ozlrov je člen 4. uradniškega zakona govoril razločno: »Državni uslužbenec ne srne biti, kdor javno izraža (manifestira, srbski: is-poljava) načela zoper obstoječe državne ohlike ali načelo protipravne pre-membe državnega reda.» Torej kdor propagira renibliko alt revolucijo, ne moro ostati v dr»nvni slgžbl. On jo laliko rose republikanec ln prlstaS re-volueljonam'h metod, a javno tega širiti in kazati ne sme. Ce slovenski prevod pragmatlke po-vori o »javnem izražanju«, s tem ni radel smisla srbskega termina »Ispo-llava», ki zahteva javno, z agitacij sklnt namenom Izraženo Izjavljanje za remiMIko ali revolucijo. Kako bii točno razlagati vse te predpise, bo pokazala končno Se iii zaenkrat sploh n« misli na revi-:/ tave, temveč bl se o njej pogaja! -- po volitvah. Vočigled temu dokaj igodnomu rarpoloženju v opozicijskih vrsta!) j« deplaslran napad »Samouprave«, da se DS pajdaši z notornlmi te-pir,tisti. Iicplasban temlx)l.i, ker jo izdaj?. iti Marko Gjuričič. kl je lani v Zagreba v Imenn vlade sklenil drfavno-pravni svoj »Markov protokol«, dočim se demokrati enostavno poslužujejo svoje pravice, da se kot stranka pogajajo s stranko o taktičnih korakih ra zruSe-n;e radikalske vlade In nadaljnje delovanje r okviru zakonov. In to v parlamentarni državi monda nl greh. Z« radičevske vidike so mcmdsjne izjave podpredsednika IIRSS dr. Mačk*, ki jih je dal dopisniku beograjske «l'o> litikc«. Blok je po njegovem gotova stvar. Cim ožji blok v Beogradu zalite, va prihod radičcvccv, bo vlada padlo. Vsaka stranka ostane pri svojem pro. gramu; vlada ki se sestavi, bo čisto vo. liina in bo tekom treh mesecev od raz. pusta skupščine zamenjala partizansko uradništvo, da zagotovi volilno svobo« do. Revizija ustave ni pogoj sporazu* ma. O njej ae bo razpravljalo po rezub tatu volitev. Volilna vlada bo edino u> stavila parcelacijo. Radič ae vrne v Za« greb, čim pade radikalska vlada. Za federaliste, osobito za radičcvce so torej meritorne nove volitve. Medtem pa notranji minister Vujičič najavlja — četrtič ali petič — oblastne volitve v aprilu. Dokler proračun ne ho pod stre« ho, nl računati na odločilni preokret v Beogradu. Volitve ene ali drune bodo letos gotovo. Oficielni radikalski krogi s skepso prikrivajo bojazen. Tako piše Nlnčičcvo «Vrcmc», da poedini parln. mentarni krog! sploh ne verjamejo, da bi Korošec in Radič bila pripravljena sto piti vlilok, ker ne verjameta v njegov uspeh. To so le Koroščcve poteze, da bi preplašil radikale ln jih pripravil k po« puščanju. Intcresnntno je. navaj« »Vre. mc», opazovati borho, ki se vodi tudi med Koroščevo in Radičcvo grupo. Ra« dičevci, ki nameravajo ob volitvah po Slovcnlli postaviti svoje kandidature, želijo Korošca Izigrati iz federalističnega bloka. Zato so pokrenili akcijo za ustva ritev »federacije hrvatskih strank*: ra« dičevcev *s jed niča rjev in apabovcev. Pri takih razmerah je težko verjeti v možnost federalističnega bloka — tako končuje »Vreme« svoja pozorna opazo* vonja, a z nič manjšo brlgo ne razprav, lj« o prizadevanju radikalov, ki se v stiski sučezo okrog Msglajllčevcev, Ncmccv ln vojvodinskih protičcvccv. čijl — obnovitev, oine Wiedergutma-cliung . . . Jasnejše pač nl mogla govoriti sedanja Nemčija. Nemci tedaj niso ničo-s.ir /.aktivi!!, tmll sistematična opustošenja v Franciji so le običajno razdejanje vojne, za katero Nemčija nI dolžna odgovarjati. Iz Strrsemannove-ga govora jo jasno razvidno, kako mislijo v Berllnn o reparacijah, kajti ni Nemčija ona, k! jih dolguje Franciji in Belgiji, marveč ves svet, ki se ic boril zoper pruski militarizem, jih dolguje Nemčiji. In ker govori ftrese-m;tnn o danaSnjem času kot o epizodi, seveda prav dobro razuico, zakaj zahteva nazaj armado in mornarico. A dobro je, tla zahteva tudi kolonijo. Zaradi Anglije namreč, ker ta ima v posesti »koro vse blvPe nemšk" ' i-lonije. V Londonu potrebujejo baš takih lekcij, da ae morila spametujejo in prenehalo očitati militarizem »amo na francrvkl naslov. OsrlaSa se zop"t nemški militarizem; In če je že lanes tako malo skromen, kako bo "'".o se mu posreči izmotati se iz plačilnih obveznosti napram Franciji In se Čim hitreje restavrirati. Prav tako je jako instmktlvna za Anglijo zahteva glede mornarice; tudi to imajo namroč Angleži na varnem. Morda so postali bal vsled toga tako občutljivi za nemSke govore . . . Nam. kl prav tako kot Francozi točno poznamo pravo montallteto netr,-štva, ne prinaša Ptresemannov govor ničesar novega. Ml vemo. da je to resnična podoba Nemčije: s to Nemčijo mi računamo in tei primemo uravnavamo svoje politično postopanje. Zato spremllamo borbo Francije zoper nemško prevaro z največjimi simpatijami. Ako nam gredo nemški politiki v toliko na roko. da predčasno in }av-no odkrivalo svoje prave namene, je to le pozdravljati. In ako v Londonu ■•premonljo neod pustno zagovarjanje berlinske politike, s tem le popravijo svoje napake in krivice, storjene sosedom Nemčije. Sklep reparacljske ce-nilne komisije o nemških plačilnih zmožnostih In o nuinoati odplačevanj« ter nainovejfl Maedonablov korak kn-žota. da so «1 v Berlinu zadevo preil-stnvRili vendarle nekoliko prelah-kotno. KAKO GOVORI FRANCOZ. Pariz, 27. februarja, j. Predsednik republiko Mlllernnd je imel včeraj govor, v katerem je izjavil, da Francija ne misli niti napadati, niti osvajati, temveč zahteva satno to, kar se ji dolguje. Od'očena je trdno, da bo to dosegla. Govoril je tudi o gospodarski politiki Francije ln iziavil, da mora veljati goslo: produkcija in štedenje. Končno je Sc naglasi!, da Francija ne bo dopustila, da se sramoti njena čast. Demaskirana Nemčija V petek, dne 82. ft brun rja je govoril v Draždanih nemški vnanjl minister Slrosemann. Zaradi njegovega govora je nastala poostritev razmerja med Anglijo In Nemčijo, zlasti zaradi pa-snsa o armadi, mornarici ln kolonijah, ki da jih mora dobiti Nemčija nazaj. Na ta govor pa je moral postati pozoren vsakdo, kl ga je čital natančne. |je. Znltaj v Drnždnnih je iziavil ofi rijalnl član nemške državne vlad" meti drugim, da ima Nemčija pred Bogom In pred ljudmi pravico dn svojih kolonij. Ali nI to Isti ton božjega zavezništva v katerem je bil navajen govoriti \VHhelm? In še na tire j je dejal Strpsemnnn. da vld| za Nemčijo v sedanji dohi le epizodo In pa. kar je Se najznačilnejšo, da je avel dolžan Nem* Politične beležke + »Kulturna sramota*. Klerikalcem v liubljani se je zahotelo »elitnega plesa.. Toda, Skol In duhovniki prtdlgujcjo našemu ljudstvu, da Je vsaka polka ln vsak valček smrtni greh. Kako torej napraviti, da bl se mogli mladeniči In gospodje, ki so člani Marijinih kongreguclj in mladenke In gospe, kl nosijo rašcvlnast škapu-lir ter pridno hodijo k Jezuitom na dušno pašo, zavrteti v tesnem tangu tn kolenč-kajočem shlmmy, blucs In Java, v kojlli so se pobožni katoliški fantje In dekleta čez zlnio vsak petek tako pridno urili? Hvala bogu Jo bil v Splitu požar in naši klcrikalci si Izmislijo »dobrodelno prireditev. v prid splitskim pogorclccm ter pod tem naslovom, kl naj bi privabil tudi napredno LJubljano, zaplešejo takore-koč na pogorišču stare splitske blskupljc. Mi nimumo nič proti temu, če klcrikalci rajajo tn priznamo, da bl z radostjo pozdravili, če bi vldcil škota, prelute ln kanonike, da pograbijo vsak po eno brhko plesalko ter se veselo zavrtijo. Ml smo se le zgražull, ko smo motrili hinavski naiin celega aranžiuana In pomislili, ku ko klerikalna gtispoda s slastjo uživa, kar slika lltidslvu kot višek prcgrešnostl in pravo »liberalno kugo«. To je /.dru cela afere, prcčastitl gospodje, kar Itak sami najbolj veste. Zato ne proglašaju naše opravičene kritike za »kulturno sramoto«. Ua pa primerjate svoje rajunje v Uuionu z vscsokolsklin zlelum in dciutc ubogo pošto odgovorno za sijajno abstinenco ljubljunskili krogov, pa uiti ogorčenja ne bo vzbudilo Le prijazen nasmeh, is prijazen nasineh ... + Laži «za ljudstvo*. Včerajšnji »Slovcncc« je scrvlral svojim maloštevilnim bralccm uvodnik, v katerem pod pretvezo polemike z naprednim časopisjem skuša pomiriti rastoče nezadovoljstvo širokih krogov liubljanskega prebivalstva nad škandaloznim gospodarstvom sedanje črno-rueče muglstratne koalicije. Nič manj Iti nič več ne trdijo klcrikalci nego da so puprel v vsakem oziru zanemarjeno Ljubljano »postavili na noge. ter Jo spremenili v pravcati raj na tej zemlji. Kdoi ob teh mokro-snežnlh dnevih stopi na ljubljanske ulice ima pred seboj vso sliko spasltcljskega režima. Nikdar šc nI bila Ljubljana tako blatna, tako zanemarjena kakor Je danes. Da. toda klcrikalci In socljalistl ne ve se katere Intcrnaclonale so zato Junaki v socljal-nem delul Slccr vetno, da so važno Institucijo mestne aprovlzaclje, kl Je regulirala ccne in dajala zaščito pa tudi direktno podporo šlrcklm konzumentsklm krogom do temelja razdrli, zato pa Imajo socljalno politični odsek! Stanovanjske bedo so odpravili s 4 mestnimi hiša. ml, kjer cclo lastni mestni uslužbenci, kl stanujejo po Ječah In vagonih, ne dobijo stanovanj, ker so rezervirana, kakor pravijo mestni uslužbenci, za »klikarje«. Cele generacije Je LJubljana bila v zadostni rncrl preskrbljena I s plinom I z elektriko. Izgraditev teh mestnih podjetij so onemogočali klcrikalci, ki so se leto za letom pritoževali proti vsakemu sklepu občine, kl bl naj bil omogočil napredek in razvoj Javnokorlstnih naprav v LJubljani ter so take sklepe tudi redno po svojem kranjskem dež. odboru razveljavljali. Ker se sedaj Izdeluje nairt za hidroelcktrlčno centralo, zahteva »Slovencc« da se modrost in previdnost črno-rdeče koalicijo zabeležijo v knjigo narodne zgodovine. Kako znajo klerikalci varčevati, so pokazale afer« z občin-.! Skim avtomobilom In druge. Kako zr.ajo| lagati, pa naj dokazujejo sledeči sta\ ki Iz Slovenca«: proračun za leto 1924 je brez primanjkljaja. Nobene davščine te ne zvišajo, vest liberalnih listov Je nesramna laž. — V Istem trenutku, ko Je eden klerikalcev to pisal. Je drugi (finančni referent Zaje) predlagal v obi. svetu povišanje trošarine na splrltuoze ob 5 na 20 Dir., na vlito v stckleulcah od 5 na 10 Din in na pivo od 25 para na 50 parat f Vitalnost demol? racijo. Očitno v protiutež nastopanja velikosrbskega »Ueo grada«, ki si Je kot glasilo radikalskih magnatov vzel za geslo boj demokraciji, prlobčuje »Holltlka. (vrst uvodnik gornjega naslova izpod peresa dr. Drugo-IJuba Jovanovlča. Mnogo se udarja po demokraciji; z desne In leve toda ona Ima široka ledja In »bistre neznalice« Jim s svojimi maloplsinenlml Izpadi delajo le uslugo. Anglija tn Amerika dokazujeta vitalnost In širjenje demokracije. Nastopanje proti njej Je Jalovo ln prehodno. Ako Je mi še nimamo v pravi njeni priredi, to še ne pomeni, da Je ne bomo Imeli. Njo nosi zgodovinska potreba In potreba vedno večjega štev lla ljudstva, kl hoče živeti v harmoničnem blagostanju In svobodi. Iz demokratske stranke Sestanki i mariborski oblasti. Minulo nedeljo ae Je vrtll lep se*tanek vseh uapredujako« pri Sv. Stetauu nad Šmarjem. Na sestanku 10 guvonll o političnem polob ju, o tla vinih Iu drugih gospodarskih zadevah gg. Vl.tgaj, M.ilgaj In Span. Na zborovanju, ki je trajalo aad dve uri v popolnem redu tu miru, io bi'c sprejeta razne gospodarske i esnlunje. — Isti dan je priredila kmjevnu organizacija JDS. v St. Jantu pri Ziblkl zo tvoje pristaše lepo domaČo inbavu, ki je Ml« zeli dobro obiskana. Pristopilo je pr>cej no vlh članov v organizacijo, tako Ja bo it organizacija v kratkem najmočnejša demokratska postojanka v Imarskem »rezu. MLADINSKA OBGAMZACIJA. Sestanek prireditvenem alsrka »Mla dosti« se vrši danes ob 20. • 'ruAtveiiem lokalu b ne v petek, kakor Je bdo napovedano. Predsednik. Odhor »Mladosti« uaznnnja (lanom tam buraSkega odseka, in proddela, ostalih trideset let pa ^ efektivno eksploatiranje. Sovjetska Ru. sija si pridržuje pravico, da po preteku 20 let zopet vzame ta kompleks nazaj, DruStvo mora za vsako tono nafte dati sovjetski vladi gOtov procent v naturl v imenu davka. Ko poteče koncesij^ mora društvo odstopiti sovjetski Husijt ve3 pokretnl in nepokretnl materini ia to broz vsakih dolgov. Društvo mora kot jnmstvo vložiti v eno inozemsko banko gotov znesek v zlatu, katerega iznos se 69 naknadno določL Sodišče 8 Posledice alkohola, V Trbovljah j« dobil dne 14. januarja posestnik Ant, Vi. zovišek s kuhinjskim nožem smrtno nevarno poškodbo, zaradi katere je umrl prihodnji dan v celjski javni bolnicL Zaradi toga zločina te J» zagovarjal pred celjskim okrožnim aodiščem dne 83. t«, bruarja rudar Iv. Ambrot It Trbovelj, kl trdi, da je prišel VlzoviSek le neka. liko vinjen na obisk k rudarju BUliču, ker ga ni bilo doma, te je podal k Am. brožu, ki stanuje r istem poslopju. Pri vinu ee je začel med obema kmalu pr» pir, kar je temliolj razumljivo, ker v». Ijata oba v okraju kot velika nasilneža. Klofuta jo sledila klofuti, razburjeno«! Je naraščala in koučno Je pograbil VUo. vitek a levico u kuhinjski nož, ki ji ležal na mizi, katerega pa je Ambrož tako obrnil, da se je zasadil napadalca t trebuh, dobro vedoč, da ee bo VitovlMt z njim zadel. Ranjeui je nato Ambroža še napadel in podrl, vendar pa s« je t*> mu posrečilo uiti. Kopot, kl je na*tal t sobi, ja slišala tudi Ambrožova lena, kl je bila U čas pri sosedinjL Prihitela jt r sobo tor jo videla po lastni isjiovedtit tvojega moža na Vizovišeku. Dognano j« tamo, da je Vizovišek e krvjo zalit obložal 70 korakov od poslopja, kjer m je izvršilo obžalovanja vredno dejanja, Ambrož jo bil obsojen zaradi pregrešita zoper varnost livljenja na 8 mesecev poostrene ječa. g Mladoporočenca. V gostilni (90 odrt. pravd začne v gostilni) to je spri 25-leV-ni Ivan S. iz Stanelie v prisotnosti t čvrst na vseh zunanjih tržiščih; v Curton jo pričel zopet naraščali iu je bila Javlje-na nolka 7.20 do 7.80. Na domačem tržišču notirajo dovizo: Dunaj 0.11125 do 0.11825, Budimpešta 0.155 do 0.185, Bukarešta 0 do 43, latlljs Izplačilo M2.1 '« 345.1, Ček 841.6 do 844.5, London lzpl"3-lo 810.75 do 843.75, ček 840.5 do 848.5, tfcw-York kabel 0 do 70 75. ček 78.93 ° 70.(15, Pariz 832.5 do 837 5. Praga 223-8 do 232.5, Švica 1873 do 18N8; valuto: lar 78 do 0, aR 0.1125 do 0.1145. Ki J2«* do 220.5, lire 840 do 843: efekti: ItanU za Primorjo 0 do Bl. Trgobanka \2 1° 54, Hrodska 09 do 71, Eskomptna 159 J> 100, Hipotekama 85 do 87, Jugoalavenski 188 <1o 188. Ljubljanska kreditna 292.5 do 236.5. Prnštedlona 907.5 do 1000. SI* venska 105 do 107, Srpska 140 do 141. Eksploatacija 121 do 122, Narodna »umska 181 do 131. Outmann 1520 do bV'0. Slavonija 157 do 158. Strojne 150 le H Trbovlje 750 do 7CO. Union 0 do t H*. Vevče 175 do 180, 7 odal. Invoaticijik9 !tt do 69. Darujte, da rešimo sokolski Tabor! [n zopet južni železničarji Od vseh stnul ram prihajajo vprašanja, kako bi prišli bivši južni železničarji jo svojih pravic, ki Jim prltlčejo Iz po- Učnega sistema pri bolniških zavaroval-»red določenim rokom, bo nosila naša. nlcah. strokovno nadaljevalne šole na dr-Jržnva vse sl roške zn vse osobje, ki jo *»vne stroške v vseh onih krajih, kjer ie tli bo po 1. septembru penzijonirano. Avstrija je do 16. novembra J923. penzi-jonirnla celo armado južnih železničarjev, za katere bomo morali nositi ml pred-psani del penzljl Tako smo bili na vse tirani ogoljufani radi znnikernosti mini-itra Jnnkoviča in njegovih pomagačev. Mo »dragocen* je naš radikalski režim: Skrajni čas je, dn so začeli spregledovati lanskoletni podporniki radikalov, med bleznlčarji, ki so podobno knkor njihov fc!, Jankovlč obljubljali zlate gradove, pj so dosegli le lo. da železničarji niso pravočasno spregledali . . . kov ln vina pa se rodijo često tudi ve-lekomični prizori. Takega je n. pr. doživel na eni zadnjih prireditev kot veselih omizij v že prav poznih urah. Gospod Karel ie že neštetokrat privzdignil zvrhano kupo in se končno sam »zvrhal* do polspao-ca. Dolsa črna brada mn jo radovedno silila med trdo škrobljeno srajco in h"li telovnik. Zenka ga je zavidala za blaženi spanec in se pričela zabavati r>o svoje. Naprosila je brhkega Vikca, brata svolesra boža. naj ji prinese ne-kai okusnih tort. Vikec . kavalir je ta-koi ubogal in sel. Mimogrede se je £e ozrl v ogledalo, da ponovno ugotovi, kako mu pristoja njegova glava brez brk in brade, kar je nosil proprejfnji dan po vzeledn avo'ega brata. Pohvalno si> jo posmehnll v bniSeno steklo. To i- opazila tudi bratova žena, preračunliivn Justina in en neprestano hvalila. V zahvalo je bila miza vedno boeato obložena s s!ndkario z letnim prifpovkom dveh milijonov frankov, iiično obvezo so prevzele tudi druge države (Madžarska, Češkoslovaška, Romunija) in stvar je bila urejena, dokler nl Zmota po spanca Ljubljana, 27. februarja. V predpnstnih dneh si hoče vsakdo vsaj košček življenja Gim lepše izpopolniti in mu dati nekaj vsakdanje vsebine. Godbe igrajo tako zapeljivo, in ob svit« električnih žarnic se krenejo pogledi in srca. Na plesih se srečalo že davno pozabljeni prijatelji in prijateljice, ravno tako pa tudi sovražniki in sovražnice, kar povzroča seveda tudi Številne skrbi. In to ne samo denarne, ampak predvsem duševne. kjer ri žep globina in jedro razočaranja. Marsikdo odide v pozni ur! s pir-sa težko razočaran, drugi zopet vesel in upapoln. Veliko je hrupnega izzivajočega smeha, mnogo pa tudi prikritega tihega joka. Podarjeni klinček ustvari temu vsaj za nekaj dni trenotke blažene sreče, drugemu pa podira dotoilanli notranji mir. Črne Oči. v katerih viliš v nedeljo nebroj svetlih zvezdic, se pretvorijo lahko že v pondeljek v odbijajočo temo. V zmešnjavi zvokov muzike, src, občut- kor, da v tamkajšnjih krajih večkrat skoči rdeči petelin na strehe, nikdar pa nl rhogoče prav dokazati, kdo Je povrročl-telJ nesreč. Dolgotrajno spanje. Beograd Ima novo scnzacijo. Učenka tretjega razreda gimnazije, Angelina Vor-kaplč, vesela in živahna mladenka, se je vrnila dne 10. t. m. Iz šole. Ker je bila trudna In ncrazpoložena, je legla k počitku. Kmalu je pa zaspala In do 23. t. m. se še nl prebudila. Mladenko hranijo na ta način, da jI vlivajo mleko skozi usta in to je mena edina hrana. Zdravniki jo ne morejo zbuditi. Prvih pet dni sploh nl odgovarjala na stavljena JI vprašanja, po zneje le odgovarjala v spanju ravnodušno In mehanično. Zdravniki menijo, da gre v tem slučaju za tropično lctarglio, ki sc je na čuden In nepojasnjen način pojavila v Beogradu. Še o požaru v Okljukovl gori. Iz brežiškega okraja nam pišejo: V Okljukovl gori v obilni Sromlje se <3 pojavil v četrtek, 21. t. m. zvečer. Istočasno na dveh krajih, a v razdalji kakih 10 minut, ko so ljudje že trdno spali, pri dveh vdovah požar. Pri eni jo pogorela vsa zaloga žita In vsa obleka, pri drugI pa '"vinjak, hlev za kravo ln pšenica, kjer jc bilo sliranicno poljsko orodje In posoda za vino. Rešili so samo preSlča. K sreči Je bilo ozračje usudcpolnega večera mirno, sicer bi 5!a vsa naselbina v zrak. Kot požlgalct so takoj osumili Dvoršaka Jožeta, posestnika v najbližji okolici teh sosedov, ki so ga orožniki Je drugI dan odgnali v preiskovalni zapor. Dvoržak Jc bil v večnem prepiru s sosedi In Jc bil zadnje čase večkrat obsojen radi raznih prestopkov. Ali ie sumnja upravičena, bo pokazala preiskava. Čudno pa je vseka- Dopisi ŠIŠKA. V nedeljo dne 2-t. februarja smo imeli zopet priliko, videti naše vrle Citalničarje na oderBkih deskah. Igrali so »Volkašina* in »Brata Sokola*. Z malimi izjemami so vsi igralci povoljno rešili svoje vloge. Malo mučen je bil lo prizor v drugi igri, ker ni bilo potrebnih rekvizitom. Prepričani pa smo, da bodo taki nedostatki prihodnjič odpravljeni. Prav dobro so bili podani komični prizori. Obisk predstave jo bil še precej do-bur. — Za 1. marc pripravlja Čitalnica maSkarado »V zelenem gaju. In bo dvorana bogato in okusno dekorirana. ŠMARTNO POD ŠMARNO GORO. Tudi v naši občini je začela napredna misel sistematično širiti svojo udejstvovanje mod najširšimi plastmi našega prebivalstva. Pripravljalni odsek za osnovanje Sokola je pričol žo s polno paro svo>5 dalo. Dan na dan se vrše vaje za uprizorite? igre »Nebesa na zemlji«-, pevski odsek vrši požrtvovalno svoje delo in vso to kijub pritisku ljudi, ki smatrajo, da je kultura zakup gotovega političnega prepričanja. Prvi nastop naših agftnih moči bo v nedeljo dne 2. marca popoldne ob 4. uri v dvorani tovarnarja Stadlerja. Vabimo .-se prijatelje, da prireditev v či.-n večjom številu posoti-jo. Zaslugo ni tej prireditvi ima brez dvoma v največji meri g. Stadler, ki je odstopil dvorano naprednjakom v uporabo. CERKNICA. Davčni upravltolj g. Stan ko Rlbnikar je na lastno prošnjo prestavljen v Ljubljano. Skoro 10 let je služboval v Oorknici ln se uspešno udeleževal tudi ja-noM delovanja. Zlasti mu je bilo P'i srcu društvo Sokol. Več let je bil njegov tajnik. Prva leta po vojni in prejo je malone on sam držal društvo [»koncu. Mnogo Be Imamo zahvaliti njegovi agilnosti, da so je osnova! odsek za zgradbo Sokolikega doma In da je stavbna parcela že kupljena. Ko ee je bilo ustanovilo lani »Obmejno sokolsko okroi je v Cerknici*, je bil izvoljen za tajnika. Zelo delaven jo bil dalje na političnem polju. Da je zmagala pri zadnjih občinskih volitvah napredna skupina, je v veliki meri njegova zasluga. On sam je bil izvoljen za odbornika na jugosl. dem. listi. V občinskem odboru je pridno posegal vmes z umestnimi nasveti in pred- W Zopat prvovratni film ▼ kinu „K&TIOA" "VI v četrtek 28., petek 29. febraarja, aeboto J.f nedelj« 2. marca Beneški fornaretto Ljudska legeeda iz preteklosti Beueške, t gla nl vlogi Lya Klari T>!>I?nCJTA VI7 • Ob delavnikih : oii 4, '/,6.. 7. in Vs9.nri j 11 ^ U O IftVL- v uea„|jo: ob 3>) ./,8., 0., ';, 8., O. uri s?« logi. G. Ribnikarja smo poznali tadl koli velikega ljubitelja narave. Tekom let M mu jo posročilo izslediti več točk, s katerih je fotografsko povzel krasne posnetke cerkniškega jezera io okolic«. Ka. se jo pred enim letom mudil pri na« ia Beograda univerz, profesor Cvijič, raz-Ukacajoč kraška tla, se Je bil oglasil pri g. Ilibnikarju, oetck, 29.: »Travlata*. t Sobota, 1.: »Poljub*. Slavnostna predstava Izv. "eduja, 2.: »Prodana nevetn- ^Invnrst-na predstava. Izv. Pondeljek, 3.: Zaprto. Mariborsko gledališče. Četrtek, 28.: »Carostrclcc*. E. Prcmljcra. Petek, 29.: »Carostrelcc*. A. ^°t>ota. L: »Mogočni prstan*. H. Nedeija, 2. ob 17.: »Janko In Metka*. Kuponi. Zadnjič v sezoni. Ob 20.: »Pri beh mladenkah* C. Kuponi. Pondeljck, 3.: »Dijaška predstava*. Izv. •fotek, 4. ob 17.: »Lumpacij-vagabund*. Zadnjič i »czuiiL Prihodnja dijaška predstava v ljubljanski drami Be vrši v soboto 1. marca ob 8. popoldne. Uprizori se Milfinskega »Mogočni prstan* pri nizkih ceunh. Predstava je namenjena v prvi vrsti dljuštvn, vabimo pa tudi vse ostalo občinstvo, da se naslaja ob lepem jeziku In zdravem humorju našega odličnega pisatelja. Med revijami Šesta Številka letošnjo je mnogovrstna: obsega književne fii prosvetne snovi, članke, pesmi, povesil, razprave, slike in zapiske, ki so natisnjeni deloma v cirilici, deloma v In-tlnlcl. cGnJret* Izhaja letos že osmo leto tn zasluži pažnjo vseli, ki zasledujejo gi-1 1 anjo ln razvoj naših južnih bratov muslimanskega veroizjiovedovanja. Smetanove proslave doma in t Injinl. Ves svet tekmuje, da čimbolj dostojno proslavi stoto obletnico Smetanovega rojstva. Olomuška opera se poda od B. do 0. aprila v 1'ardubice, od 10. do 13. aprila pa v Kraljevi Gradec. V obeh mestih uprizori ciklus Smetanovih oper. — Ka Dunaju se uprizori »Dolibor* v novi zasedbi in opremi. Naslovno vlogo bo pel Fiacher-Niemann. — Na Ilolsindskem se bosta vršila dva konceria hanSkegn kvur-tetn pod proleklorotom ondolne univerze. V Avstraliji se vrši proslava smetane v mestu briesbane. Izvajala se bo mojsi rova simfonična pefnitev »Ma vlasl* (Mojn domovina), ki jo bomo slišali ludi v Ljubljani. Madžar! proslave Smetauov jubilej v Budimpešti s cProdnno nevesto* pod vodstvom dirigenta Emila Abranjrja, kt je bil rndi nnštudiranja opere predmet mnogih napadov. Podtikali so se mu po-liliČnl motivi, a Abrnny je nnpndolce zavrnil z utemeljenimi besedami, da Je ' uprizoritev »Prodane neveste* samo kulturno dejnnje, kakršnega se ne sramuje niti Metropolilnn-Opera v New-Yorku Radio-poslaja na parčkom liilflpvcra 1I9I- pu bo dala brezžičen koncert najboljših Smetanovih kra'kih skladb. Smoianora proslava v Sarajeva. Tudi Sarajevo noSe zaostnti za ostalimi na-' širni mesti o priliki Smetanove stoletnice. Opera je v Sarajevu nemogoča, zato jo bo nadomestil »Smetanov večer», n« kulerein Be bodo Izvajale nekatere karakteristične kompozicije očeta »Prodane neveste*. Koncert jugoslovanske komorne glasbe, in sicer drugi po redu, ki je bil določen za dan 8. marca, je preložen na ponedeljek 10. marca. Na koncertu ee bosta izvajala dva izvirna jugoslovanska kvarteta, in sicer Konjevičev ter Štolcerjev. Njima sledi delo svetovne slave dr. Dvc.-rakov kvartet v d-molu. Občinstvo, v prvi vrsli pa abonente teh komornih koncertov, opozarjamo nn to spremembo datuma. Hndožestveniki v Beograda. Hudo-žestvenikl le dni zaključujejo svojo gostovanje v Beogradu, kjer so odigrali repertoar, ki nam jo znan že iz njihovega zagrebškega gostovanja. Beograjska kritika jo z ruskimi oderskimi umetniki zelo zadovoljna I11 poudarjn v svojih poročilih, visoko vrednost hudožestvenUke Igre. — Gledališke je bilo ve« ču« gostovanja iz- ' vrstno obiskano. Večina, vstopnic Je bila prodana že prej nogO so umetniki dospeli ! v preslnllro. Oblikujoče nmetnike opozarjamo vnovič nn Izred. obč zbor Udruženja, ki se vrSt, l. marca ob 4. url popoldne v holelu Union. (V rožcah). Ker se nn tem občnem zbovn odloČi nadaljnja usoda te bi-, , §liluc!je, aa ktiteri je inierče.iran ve? kil •JUTRO » Sc. 51 ■ C-jtrt=!i 28. n. 1924 = Domače vesti MATIJEVO IN DRUGO. | Sveti Matija led razbija, kor pa ledu nI bilo, tem ve J smo prejšul teiicn žo pričedi žvrgolet! »sijaj, sijaj »olnčece«, pa tudi naredil ni. nego [Kisla! kopico . drobnega sno^a. Leto« je prestopno leto, da veste, in se je t u < It sveti Matija zmotil, da so ljubljanske pobožne letiiee že povpraJevalo, če ni morda stopil v pravoslavno vero, da bi sc lakesnil kar za dobrih Štirinajst dni. 1 Tako daleč se vendar ni iz|>oznbil, v svoji funkciji se je pa le zmotil, zaradi prestopnega leta, ki mu je godova-nje premaknilo za on dan. in zaradi dolgega predpusta, kl hvala Bogu b kra ju gre. Tako je torej letos na Matijevo radi nebeškega kompromisa prišlo do snopa. pa ga ni več kakor zn p{d ln proti večjpru zamrzne, da jvolzi po ljubljanskem tlaku, da spodrsne marsikaterim noflcam, da se prekucne marsikateri neuravnoteženi rodoljub, kakor sem sam sinoči o|«izovnl par slučaiev v Prešernovi in Selenburgovi ulici. Smrtnih nezgod doslej sicer Se nI beležiti lahko pa bl se zgodilo tudi to. P.n mestna občina, ki ne zna priporočati domačega pepela In lagovine v javno s vrbe, nosila stroške pogrebov, ki so dandanes tako dragi, da se človek v Ljubljani boji umreti, kakor je na občinski seji povedal gosp. Turk?! Zastran prestopnega tlne v prestopnem letu je treba povedati, tla to ne bo februar, kakor ljudje napačno mislijo, marveč "24. februar. Ta je že minul in ni imel svojega svetnika kajti v nrestopncni letu nosijo dnevi od 25. do 29. februarja ona godova-nja. kl so v navadnih letih doliAena od °4 "S februarja. Toliko v to ja.titilo tistim, ki so te dni srolovali In se mo-l.i -ri cvičku rmotlli tako, ' > kor sv. Matija s svojim drobnim snegom. Ssa. * * Bedni politični seitanek krajevne cr gantiacije JDS ia Laško iu okolico se ns bo viiil v soboto t Uiarca, temveč šela v soboto dne 8. umreš L I. ob 8. uri zvečer v restavraciji I a.lin« V. Laškeui. — Vabljeni m vsi somišljeniki. * Trboveljska premofcokopoa drutba Dsm piše: «/ ozirom na interpelacijo v narodni »kutini lu odgovor g. uiiuisira ta Sume ln rude polaga društvo vrednost na to, da te ugotovi, da je trditev, da te je eden družbenih ravnateljev baje Izrazil ,der Pašič konn uns gerue liabeu' neresnična la v tlubeni uuuicuu iz-nitfljeua.s * l'raijo. Italijanski »Uradni list« t dne 22. t. m. objavlja kraljevi odlok, t katerim te odobrujejo dogovori, sklenjeni med Italijo lu Jugoslavijo glede izročanju zločince, u pravni in sodni zaščiti ortav-ljanov obeh držav ter o Izvršljivosti raz sodb v civilnih in trgovinskih stvareh. * Z beograjske univerze. Prosvetno ministrstvo je imenoviilo za rednega prolo-torjn državne st.dislike na juridičui laku! teti v Beogradu dr. liragonlava Jovanoviča Ui dr. Miodrnga Ibrovca tn Irancoski jezik iu književnost na lilozolskl lakulteti * »Službene Noiln« z dne 23. t. m. prinašajo ukaz o upokojitvi ln onprelo vanju velikega Števila višjih lu uižjlli častnikov naše armade. * Zaplembe limov ua Hrvaškem. Iz po ročila stola tedmorlce v Zagrebu Jo raz vidno, da je bilo leta 10_3 zapletitenin na ozemlju hrvatske 149 listov. Sodišče je odobrilo 148 zaplemb, eno pa Je razveljavilo. * Redukcija hlvilh avttrljskih ča«m»-kov. V ministrstvu za vojno in mornarico je podpisan ukaz- t katerim je upokojeno večje Število bivših avstrijskih častnikov, med njimi 2 polkovnika, 2 podpolkovnika. 2 majorja in nekaj nižjih oficirjev. * Velik poiar pri Zcmtinn. Pttrna pitama v Franjindolu pri Zemunu Je popolnoma pogorela. Skoda znaša 2 milijo na dinarjev. * Smrtna kota. Dne 26. t. m. je umrla v Brežicah ga. Maksimila dr. Jescnkovu, roj. 1'erme. soprogu odvetnika g. dr do ka Jcseuko v Sevnici. Poknjuica je bila vrla uarodna žena in splošno priljubijo na. Truplo prepeljejo danes v Sevulo, kjer bo pogreb v petek ob pol 10. dopoldne. — V Ljubljani jo včeraj uinrl g. Andrej Keršinanr, višji revldent Južne železnice, po dolgi mučni bolezni. Pokojnik je bil v svojih zdravih letih dober nurodui delavec iu vsikdar Izvrsten uradnik, ler je užival zlasli med svojimi stanovskimi tovariši splošne sim|mtije. — Pogreb sa vrSI Jutri po|>oldiie oh 4. Iz državne bolnice k tv. Križu. Bodi pokojnikoma ohranjen blag S)iomln, cenjenim rodbinam pa izrekamo iskreno eoiilje! Pogreb pokojne gospe Marle Vrani-Veve se vrši dnues dopoldne ob 10. v Kamniku iz domače IiBo v rodbinsko grobnico v Žalah, pogreb pokojne gospo Gizele Kremžarjeve pa dnues popoldne ob 3. url Izpred talnega doma, Stara pot St. 2 na pokopališče i>rl Sv. Križu. • Himen. Gospod Frano Globočnlk, trgovec v Tržiču, se je poročil včeraj dne 27. t. m. z gospodično Poldko Volčič lz ugledne narodne rodbine Volčičsve v Kranju. V Sv. Marku se jo poročil govpod Milnn Biilog, iurlst, r. gdč. Nitdo (isber-jo»flč, hčerko g. Josipa Gabr-rjevčiča, In* s|iekturjs Jul žel. — V Središču ob Iirnvl se Je poročit dn« 24. t. m. g. Ivan Borko, mesar, t gdč. Miclko Pauman, posestnico v Obrižu. Bilo srečno! Plakatiranje po ,tei Jugnslaii i oskrbi toCuo ALOMA COMPANY LJUBLJANA. tOi/m lil SVCCANA VZIDAVA SPOMINSKIM KAMNOV so bo vrSIla pri zgradbi Sokola I. na Taboru o blnkeStnlli praznikih. Vzidali so bodo kamni Iz Srbije, Hrvatske lil Slovenije. Sokolski dum ua Taboru bo največji na slovanskem Jugu. * Zveza (oterjeT Slovenije opozarja troje člune, du se vrii nje sedmi občni zbor v soboto 8. marcu v gostilni g. Antona Kodela v Ljubljani, Itiuska cest«. Začetek točno ob 19. Odbor. * Za tiskovni »klad »Domovine* so darovali krški fantje 100 Din. iskrena hvala I * Strašna usodi mlinarja. Dne 21. I m. Je Sel posestnik Pavel Lorenci Iz Pameč pri Slov. Gradcu v svoj mlin. Prodno je mo-el mleti, bi moral odstraniti led, h kateremu je bila stopa primrznjena. Prodno pa je posestnik pričel odstranjevali led. je napeljal votlo na kolo, tako da se je slo|in, ko je bila oproščena leda, začela vrteti in ga zagrabila za gluvo, pritisnila k tlom ter mu popolnoma razbila glavo. Bil je takoj mrtev. * Za vedno izgnan Iz naše države js z razsodbo mariborskega policijskega komi-sarljata begunec Peter Komanenko, nevaren tat ln vlačugar. + * Veselem pusta iele lantje 13. pp. 5. čete iz prelepe Dalmacije vsem čila-teljem »Jutra«, posebno bohinjskim fantom ln dekletom: Cene Preželj, Jože Smu-kuvec, Janez Hodnik, Frane Trojar ln M.irlln Zupanee. * M je danet gospodinje, ki ne bi po znata tn rabila v svoji kuhinji spbiAno-priljubljenih izdelkov naSe domače tvrd ke »Atlria« (F. Sibcnik, Ljubljana), me i katerimi omenjamo turno peclvnl prašek in vaullbi sladk r, ki so si vsled njih nedosežnih uspehov --n polju kuharske umetnosti pridobili pol v vsako kuhinjo in izpodrinili drug' tak« iz inozemstva uvožene manjvredne izdel lic. Znano je, da ima vsak dober Izdelek, žal tudi svoje potvorbe brezvestnih lju II ki jim l* mar le lasten dobrobit In zaslužek. n bolj malo dobrobit konzumeutn In njego>"»a zdravja. Zalo pozivamo vsa ku go|ioilinjn, da naj žalitev« tzi "eno it tAdria> tozadevne Izdelke, vso druge na. kategorično zavrne. Pripominjamo, di sc Izdelki prodajajo v korist Juc slovenske Matice ler zaslužijo že zbog le ga prednost pred vsentl drugimi lrde'VI. Opozarjamo vsakogar na današnji ogpi« imenovanega podjetja. 38ri manj vmk umetnik, Je potrebno, da se1 ga udeleže vsi člani polnoitevllno. Za važnejše sklepe zahtevajo pravila prisotnost vsaj polovico vtega članstva, torej tUdI izvenljubljanskib članov. Odbor. »lludožestieni leair« v Novem Sadu. lz Beograda se poda skupina lludožestve-nikov pod vodstvom ge. Germanove v Novi Sad na kratko gostovanje, kl bo obsegalo štiri igre, med drugim »CrcSujov vrt», »Stepnnčikovo« in »Boj življenja*. Napadi na zagrebškega dramskega ravna eljn dr. Uavello. Gledališki |ioro-če valeč zagrebškega Lunnček jo v imenovanem listu strahovito napa del dramskega ravnatelja dr. Giuello, feeS, d« uvaja v niisiimbel gledališču bco-grajske goste, dočim zapostavlja domačine. Atnka ima torej politično ozadje, dasi co nekatera izncšcua dejstvu morda res-nična in zaslužijo uekaj graje. V glavnem se kritik opira nn dejstvo, do je fledaliSka uprava zanemarila proslavo 25letnega jubileja igralke ge. Nine Vavre. ki je že Četrt stoletja članica zagrebške drame. Halje očita dr. Gnvelll. dn je uprl joritev Vojnov Ičeve «imperntrlx» onemo f ičll, ker jo ni znal Inscenirnll s tred-f!vi, ki SO mu bllu na razpolago, tnko da je radi tega Ideja uprizoritve propadla. Lunačkov napad na Gavello Je samo tn člen v vrsti konfliktov, ki se pojnv-tjnjo zainje čase med kriti- Iz Ljubljane u— Občni zbor starešinske organlza« clje se vrši nocoj ob 6. v tajništvu JDS (Narodni dom). Napredni starešine, pri dito v kar največjem številu! u— 60 letnico svojega rojstva praznu« je danes v krogu svojih ožjih prijateljev znani gostilničar in trgovcc na Dolenjski ccsti g. Josip Plankar. Pridružujemo se čestitkam vedno zvestemu naprednjaku in narodnjaku! u— Umrli v Ljubljani. Antonija Gra* blovic, bivša hišnica, 72 let. — K'ein'.cr» chcr An«, žena tov. delavca, 54 let — Stanko Oražem, sin bančnega sluge, en dan. — Josip Mihelič, tov. strojnik, 52 let. — Ivan Mahne, sin zidarskega mo|> stru, en dan. — Pave! Merhar, sin delo« vodje, 16 mesecev. — G Izda Krcrnžar, žena narodnega poslanca, 40 lot. — Andrej Kc-šmane, želzn. višji revldent, 47 let. — Marta Vrančič, žena bančnega uradnika, 27 let — Mihaela Pučnik, služ kinja, 19 let. ^MOaT^BAR"! n P.SALNI STKOJI J 1 L1U3'HNA, CANKAI1. NAB. 5. Tel. 407 \ u— J. n. a. d. »Jadran« priredi 28. t. m. ob 20. uri predavanje tov. Zadneko o pomenu tehnike za kulturni razvoj človeštva. Vabljeni vsi napredni akademiki. u— V društvu »Soča« odpade dne 1. marca običajno sobotno predavanje ra, dl prireditve primorskih akademikov in Sokola I. tutk jo bilo aretiranih 67, med njimi Je tiilo 43 zdravih, 151 jih jo bilo oddanih v bolnico, 4 pa v prisilno delavnico. a— Drobiž. Umrl je na tuberkulozi uradnik južne žcleznico g. Rud. Leničar v starosti 28 let. — Na pondeljkovi u« metniški akademiji mariborskega dlja. štva v Narodnem gledališču bo dljaSkl orkester izvijal najnovejšo pred krst« klm dovrSeno kompozicijo g. Slavka O« stcrca »Kvartet v A«molu». Mariborska Jugoslovanska Matica ima v pondeljek i marca ob 20. uri v Narodnem doinu redni občni zbor. 2c!eti je, da se delo« vanje Jugoslovanske Matice, ki jc v preteklem letu skoro popolnoma poči, vulo, zopet oživi posebno z ozirom na podporo obmejnih društev. — Aretira« r.a Je bila cela kopica avstrijskih In nap ših železničarjev, kl so bili zasačcnl pri tihotapstvu manufaktumega blaga, vži« gallc in medenih ter porcelanastih pred« metov. — Mariborska sokolska Jupa ima 9. marca ob 10. uri v Narodnem do« inu redni letni občni zbor. — Zadnja dva dni je padlo v Mariboru toliko sne« ga, da so mora'i včeraj s snežnim plu« gom dolati po ulicah g oz. Tudi včeraj je ves dan snežilo. tt— Spedjaliat u ženske bolezni in porod, dr. Benjamin Ipavic, Gosposka ul. 46 zopet ordlnira. 'nosnim KINO ,,I DEAL" predvaja im« od 23. feb: uarja do vittTil 2. maroa Fuatno soboto L mtroa ns ples Sohola I. v Rozino! u— Policijske prijave prestopkov. Od torka na sredo so bili policiji prljavljc ni sledeči slučaji: 1 radi tatvine, 1 radi goljufije, 3 prestopki kuljenja nočnega miru, b cestnega policijskega reda, en prestopek prckoračcnla policijsko uro, 3 prestopki kršen|a paslega kontumaca, ! radi nevarne grožnje, 2 ekscesa, I pre« stopek telesne poškodbe in I radi sani' turnih stanovanjskih pravil. u— Smrtno je ponesrečil na potova, nju po Nemčiji v Berlinu, v nedello g. Erncst Rcich, sin tukajSnegs lastnika tovarne za kemično čiščenje obleke In perila. Pokojni je bil žrtev neke nesreče ccstnc žctcznicc. KINO LJUBLJANSKI DVOR' 23. ln 29. februarja 1. in 2. marca Na'crozovlte;šl lilm-sezijel ZVERI Filmska drama v 7 delanjih, v glavni vlng. Btob&rd □arthelmess. Slik*! Tiha ilnPna Ureenvuom — N žn ler »Norveški plcsb v D-molu od G rit ga. Koncert je dirigiral g. Rodzia-lovslii s pu|K)lnlm uspehom. Marguerlttova »I a Garconne» r CSR dovoljero. Praška cenzur« je nedavno za plenila Mirgueriltov roman »Lo Gareon ne^ ter je utemeljila zaplembo dela v nemoralno vsebino nekaterih mest v ro m,mu. Založništvo «Mnj» pa se Je z« plembl uprlo in je vložilo prizlv na so diščo, ki Je prepoved romana razveljavi lo, češ. dn jo »L« Garronno le slik« de jnns'ih razmer, ne pa kuka puruogritl r.ka literaturo. R-tuka npot'a' IJa.!o*a nmetiost » Ameriki. 1. marra se v New-Vorl;u olvo-: rl razstava de! ruskih slikarjev in kiparjev. To bo prva večja razstav« ruske | obrazovalne umetnosti izza zadnjih let v 1 tujini u— Bojevite!. Trgovski pomočnik S. Valentin in mesarski vajcnec starejšega letnika sta sc sprijcla v noči n« 24. t. m. na Karlovski ccsti. Ob tej priliki je pri: pomogel k porazu sovražnika, prvoime, uovani z nekim topim orodjem, kojcgn ie preizkusil na glavi nasprotnika. V svrho premišljevanja nepotrebnih noč nih ekscesov jc bil spravljen v zapor. u— Duh ubite lisice se je povrnil v njeno kožo, katc:-o jc dne 23. t. m. pro= dajal prekupčevalec s kožami Mramor Ivan v gostilni pri Kajlcžu v Florjanski u'ici. Ko se je namreč za trenotek obr< nll proč od nje, je lisičja koža ušla sko« rl vrata. Kdo pa jo jo imel na vrvici, bo dognala policija. Iz Mar'bora a— Dijaška kuhinja. Ob skra ni so-ve.nl meji naSe države vrši veliko po« irtvova'no delo društvo »Dijaški dom«, '.a katero se javnost veliko premalo za« nima. Oskrbovati v današnjem dragem času revne dijake z obedi, gotovo ni grača. Ker Javnost zelo malo podpira 'o Institucijo, pride večkrat v stiske. Da si malo odpomorc, priredi pod svo, im pokroviteljstvom »Umetniško aka« domi'o» marib. srednješolcev. Ne samo zaradi prireditve, ampak, da 6e odpo« more »-Dijaški kuhinji«, apollramo nn mariborsko občinstvo, dn poacti pondclj '^ovo akademijo. S svojim obiskom bo žrtvovala v dnevih veselja skromen oboi požrtvova'ni Instituciji. s— lz policijske statistike. V prošlem 'etu je bilo v Mariboru aretiranih 2280 oseb. V mestu je izhajalo 14 časopisov. I so bili nn novo prijavljeni; d-uštvenih ■diotlov Je bilo 40!, med temi 45 javnih; !lcda'iSkih predstav 164, p'csov 70, ki« nopredstav 1560 in 17 predstav v cirku« tih. Kaznih konferenc in predavanj ic Silo 2140. Orožnih listov je bi'o izdanih 355, potnih listov našim državljanom 1716, podsbšnnih 1740, vidlranih v ino« 'cmr.tvu 4420. Pri uradu za potne liste je bilo vloženih 11.099 prošenj. Prosta iz Celja c— Likvidacija bivšega Narodnega sveta v Celju. Komisija za revizijo ra« čunov in narodnih spisov v Ljubljani je pregledala obračun bivšega Narodne« ga sveta v Celju in ga odobrila. Na pod» .agi tega je podelilo predsedstvo pokra« jinske uprave z odlokom i dne 0. t m. št. 132 članom Narodnega sveta v Celju .tbsolutorij. Obenem je omenjeno pred« sedstvo ugodilo predlogu predsednika Narodnega sveta dr. Kalana v Celju, da se preostalo premožonje, kl je bilo na« brano po prostovoljnih prispevkih, iz« roči Dijaški kuhinji v Celju. e— Nova električna naprava. Mestni magistrat je razposlal te dui v podpis rcverze vsem onim hišnim posestnikom, na kojih poslopju se inštalira, vzdržuje ali razširi omrežje mestne elektrarne. Vsak hišni posestnik se zaveže, da mo« ra evcntuclnc pre uredbe na svojem po, slopju, ki tangirajo električno napravo, naznaniti vsaj tri mescce pred izvedbo mestni elektrarni. Elektrifikacijsko delo lepo napreduje. Pri \Vestnu je trans« formator žc postavljen, vršijo se sedaj dela na prostoru javne bolnice. Odprav« ijcni so tudi vsi nedostatki, ki so pov« /.ločili voč tednov trajajoče pomaujka« nje električnega toka v Celju, c— Javna dražba. V tvornici Pertinac se vrši te dni razprodaja raznovrstnega ilaga, zlasti razne posode, iz aluniitiija. c— Kaj kvari lično zunanjost mestu? V javnosti se je že opetovano opozorila državna uprava na desolatno stanje raz« nih državnih poslopij v Celju. Javne zgradbe propadajo in nudijo žalostno iliko našega državnega gospodarstva, liivše okrožno sodišče, ki stoji v sredini nesta, je na zunaj razdrapano, zidovje razpada, na dvorišču pa vladajo v to« p'ejšcm letnem času naravnost škanda« ozne hlgljctilčne razmere. Isto velja za bivšo vojaSko bolnico na Ljubljanski i.e&ti. Strop jc na več metrov podrt in ;>asaža prebivalstva naravnost ogrožena. Kljub temu štrli oguljeno In razdrapano /.idovje Se vedno v zrak ter dela najbrže cklamo za IctoviSčnrsko mesto Celje. Skrajni čas je že, da se vsaj na spom« lad vsi ti nedostatki odpravijo. c— Olepševalno društvo priredi svojo tombolo nepreklicno v nedeljo, dne 9. marca ob 14. uri pred Narodnim domom v Celju. Cisti dobiček je namenjen za popravila vsled povodnji povzročenih poškodb in za nujne olepševalne na« prave v mestu. c— Invalidska prireditev. Na pustni toTck, dne 4. marca se vrši v gornjih prostorih Nurodncga doma invalidski p'.cs, kojega čisti dobiček jc namenjen za najrevnejše vojne žrtve. Radi toga na pri.-cditcv šc enkrat opozarjamo. Hib,a I. marca maškarada Sokola v Kranju v »eilkl dmioi ..Nerodnega dimi". Iz Primorja * Vlaganju kandidatnih list v Trstu, v torek, zadnji dan za vlaganje kandidat, nih list, so bile v Trstu vlužcnc zapotetj sledeče liste: komunistična, socialistična, demokratska, popolurska, za njo sloven. ska z lipovo vejico ln plantnko ter sle. dcčlnii kandidati: 1.) dr. Josip \Vllfan, 2.) dr. CtiKclbcrt Besednjak. 3.) Ullkj Stanscr, 4.) dr. Stojan Dralša, 5.) |nj, agr. Anton Podgornlk, 6.) dr. Josip m. težnik. Tik za slovensko listo sta bili d0 poldneva vloženi šc republikanska In končno faSistovska lista. Ob 4. popoldni jc zapade! rok ln nI bila vložena nobeni lista več. Slovenska skupna lista se i« sestavila na podlagi sporazuma za pred-stoječe iu prve prihodnje politične volitve. * Vodltcljt primorskih Slovunov pri tr. iaikim prcUktu. V pundoijck so dr. Jo, sip WUfan, dr. Edv»-d Siavlk ln dr. Mit. ko Vratovič imenom političnega društva »Edinost« posetili tržaškega preiekta Cr|. spo Moncada In mu o priliki Izmenjave ratifikacij Italljansko-jugoslov. sporazu. ma izrazili zadovoljstvo Slovanov v Ita. Ilji 1 ozlrum na to, da bo sporazum go-tovo v korist obeh držav In v prid jugoslovanski manjšin! v Italiji. Zastopniki Me venske politične organizacije so povdarl. Ii tudi obenem z ozlrum na bližnje vullt. ve za poslansko zbornico, da samostojni nastop Slovanov pri volitvah nikakor ne pomeni nasprotovanja proti državi ali proti vladi kot tukl. Prefekt Moncada le obljubil, da sporoči Izjavo v Rim In je obenem apeliral na voditelje Slovanov v Priniurju, da naj pomagajo, da se pogodbeno prijateljstvo uresniči tudi v iu-stvovanju in delovanju obeh narodov. Tr. žaikd »Edinost« pripominja k temu, da bodo s slovanske strani sledila besedi tu. dl dejanja. Isto pa nuj sc zgodi tudi ni Italijanski strani. Izprcmenltl se mora mnogo v postopanju s slovansko narodno manjšino, nakar bodo gotovo takoj Izginila vsa nesoglasja. Vse jc odvisno le ud dobre volje Italijanov. * Zanimiv Incident v Verdijevem gledališču v Trstu. V gledališču Verdi so Igrali te dni opero «Antouy». Ker ie publika motila tenorista Tafuro z medklici, se je ta obrnil razburjen proti občinstvu In zuklical: Avstrijci! Nato je padci v omcdlevlcu na tla. Nastop tenorista Tufu. r« jc vzbudil med tržaškimi Italijani silno ogorčenje, ker jim je zabrusil v obraz psovko, ki pun.cni za Italijana Izraz naj. večjega prczlranja in sovraštva. Incident jc imel svoj odmev tudi na seji občinske« ga sveta In je župan dr. Pltacco na tozadevno Interpelacijo obljubil, da bo storfl vse, da dobe Tržačani za razž.ihtev pr!. merno zadoščenje. MOBILIZACIJA V CEPOVANU. Kako je gospod brigadir sprr vll občino v strah. Iz Gorice nam pišejo: Prvega februarja so Imel! v Ccpova-tiu velikansko scnzacijo. Mobillzacljal Vse od 19 du 40. leta mora k vojakuin! Mo* rate se misliti, da to nI špasl Povsod plakati, ljudje v strahu kaj bo, cene živil so poskočile. Gospodarji, ki bl Imeli odriniti so naročili svojim ženam vse kako na! gospodarijo, bolj previdni so cclo naredili testament ker v takih slučajih nlltče ne vc kaj ga čaka ln je najbolje, da le človek na vse pripravljen, posebno če vse kaže, da bo treba It! v Airiko nad zamorce. Možje so se poslavljali, žene so plakale, otroci so kričali. Bil je pravi sodni dan v Ccpovanu prvega lebruarja v letu gospodovem MCMXX1V. Kmalu pa sc ie Izkazalo, da vse skupai nI nič. Kal se je zgodilo? Oospod čepo« vanskl brigadir (komandir orožnlške Staniče) je dobil od vojaškega poveljstva U Qurice plakate, katere bl bil moral shranit! za slučaj mobilizacije, on pa v svoS veliki gorečnosti ln vestnem Izpolnjevanju svoje službe je dud te plakate takoj nabiti po celi občini in v Lokovcu. Par dni po tem je prišel gor kapitan karabl-nijerjev, kl je to zvedel. Sedaj hlad! svojo gorečnost In zvestobo gospod brigadir najbrže v zaporu ker je že kakih osem dni v Kanalu. Kaj. takega se pač ne zgudl vsak dan! Zbirajte in darujte, da zgradimo Sokolski dom na Taborni Vremensko Ljubljana ¥7 februarja lfl'24. poročilo l.liibliann POB nad moriera Kraj oh Zmeni Zračna Veter Uhlacuo Pailuviut opn zrna ti is tlak tenr-eratiira 0-10 min ' Ljuhliaiia . 7. 702 7 -8 0 hretvetrs •neg 4 3 Ljubljana . 14 76i m 0-8 se«, sap. H — Ljnbbaua . «1. 7bl 6 -0 8 w O — | Zapreti . . 7. U« Benurad . 7. 160 8 -20 brez vetra Dunaj . . 7. 7H4-3 -HO vahoil » 20 1 rac« . . 7. 7*4-7 -6-0 m» rp 3 0 , Inomost . 7. 76."1 -60 hretvetra oblačno 4.0 V LjnbPani barotteter uižji, temner. nižja Dunajsko vremensko porrčllo: Na vzhodnem robu Alp je danes Se snežilo. Na Prcdarlskcm |e bilo ie lasno. Mraz je popustil Opuldnt i« bila večinoma tem, peratura žc na ničli. Napoved za četrtek: Jasno. Mraz bo najbrže popustil, kasna.'! pa se zopet povečal. • , ■■ — "'j t JUTRO u št. 51 O TU ® sivij Radio na Arktidi o Sizeranuora trololjubivesi nndkri-' ljnje vsnko domišljijo. Zlasti po nesrečni francosko - pruski vojn! je Irec! neumorni mož obfloga posla: ii njegovih žo! za slepce bo izhajali iztičon! ščetarji, maserji, organisti, celo duSev- j ni delavci. Manj znano pa je, da &o je v početku moral boriti s hudimi gmofc- 1 nimi ovirami: navezan je bi! zgolj na darove. Tako no ^Braillovo biblioteko«. ki danes kroži v kakih 100.000 izvodili po Franciji, dolgo sami prostovoljci nadaljevali, ln sioer na papirju, ki so fr« i>ok!on!l! veliki tvorni-Sarjt. Nasprotno pa se jn v anglosaksonskih deželah vlada takoj v pričetim prijela nalogo, kako skrbeti za slepce. La Sizeranne je napif.a! nekaj so-stavkov, ki nudijo ostroumna, nova opazovanja: »Kaj vi.11 slepec na potovanju«. »Slopec o slepcih«, »Slepe sestre« in dr. Vsakdo med nami bi so mogel okoristiti s »sltthovnlmi. vohov-niml ln tlpovnimi dekoracijami« pokrajin, toda vid nas dela prelene za take potankosti . , . Favvcott, »post-master general« Oladstonovtgn ministrstva. Campbell, ki je zleze! na Mont-Blane. kipar Vldal. to so zgledi dobro-tvornih slejvcev, ki jih I-a Sizeranne često navaja v izpodlmdo svojim učen. com. Kdnr ga je videl, kako pleza po lostvah. ko si je gradil svoj zavod, mu je moral verjeti. Med svetovno vojno je bl! Sizeranne precej 0|n "kor u ne f"'mnl ne'nSk' pravni, nje med Eskimi. Milan se mudi na ! »ke " Pc4a)° 1 hahiitvom. sprejme, Grflnlainliji in se vsak dan poslužuje pod Arktido razumemo ozemlje, ki •pada v področje severnega tečajS, t j, v cono, ki presega 60V« stopinj Kvome Širine. Pokrajine, ležeče tam rori, so pusto ln prazne. Pokrivata jih Jcčen led in »neg, v njih je doma praz, žoz njih površino brije ledeni sever, Domačini Eskimi živijo v tej puščobi kot vedo in znajo. Kakor vsak človek, ljubijo svojo rodno zemljo. Težko pa je onemu, ki se mudi v najsevernejših krajih našega planeta samo jačasno in ki pride tja gori iz clvilizi-iinega sveta. Naravne absurdilote jlrkdite kmalu spozna, in ko se sekani ž njimi, »o jim hočofi — nočeš vkloni. Saj mu je ta kompromis neobhodno potreben, če se hočo posvetiti inanstvenemu Študiju razmer u Arktidi. Evropejci, kl so živeli na najsevernejšem delu naše semlje, prlpovcdujo-jo, da je najhujše zlo na Arktidi puščoba in osamelost. Človek se privadi vsemu: obleki in hrani Eskimov, m rani |n ledu. Le enega se no more otro-iti in (znebiti: strašnega oličutka Izolacije. osamljenosti, ki ga navdaja tu daleč od sveta z blaznftko grozo. Življenje Eskimov nudi tako malo bpremombe In raztresenosti. da se ga jlnvek prav kmalu naveliča, fe nima jevernl tiotnik s seboj domačih sred-ttev za kratkočasnost, mu postane hiranje na Arktidi nenavailno neznosno. O.lrczaneca od ljudi, se ga poloti žalost. otožnost In obup. Vse to »e pola-.■orna stopnjo |e in vpliva nanj poseb-no hudo. Navdaja tra občutek, da se sanj vsak dan pogreza železen pokrov rakve. v kateri ga je neka zlobna si-i položila živeča v zemljo. Te grozne občutke, ki pospešujejo iszkroj volje, skufajo arktični potniki » nnvelfem času odpraviti s pomočjo radiotelegrafije. Ameriški raziskovale severnega tečaja Dr. Donald B. Mac MIlan Je prišel na rešilno misel in vzel s seboj jejo preventivnih sredstev, katera one» mogotajo porode. — Evo torej, kam jc Neir.ce privede! pohlep po uničevanju i sosedstva! Izkopal jim je firob, v kate« ! rega polagoma legajo sami. svojega radloaparata. ki tnu prinaša rest! iz domovine. Razgovarja se • tvojo ženo in svojim! otroci, s svojim! prijatelji in mreeni. Po !sti poti tndi pofilja v Ameriko svr.j- imroelll. Dozilaj je Milan s svojim aparatom popolnoma zai!ovo!jen. 7.a prihodnjo*!, ko se pomakne Se viBje proti «ev<-rn, pa predvideva gotove komplikacije; railiotelegraflja je nanifč zelo < bčut-Ijlva za luč ln temo in doba polnrtne-(M solnca na Arktidi bo gotovo Mfli<-aovemu aparatu v oviro Doklei na se nastopi ta ča-s. tako dolgo iivi Milan kratkočasilo življenje, vlejrrefira in sprejema vesti, posluša koncerte in se tolaži z zavestjo, da vendarle tako daleč od sveta, kakor se zdi njegovim telesnim očem. Slepec — pisatelj Nedavno je umrl sloveči slepec Maurice de La Sizeranne, živ dokaz, kaj zmoreta vztrajnost in volja. V de-tinstvu se je učij slikanja; ko pa se jo nekoč igral v domačem grajskem parku, mu jo priletela puščica v oko, lakar je popolnoma Izgubi! vid. Maloštevilni mladostni vtUki so mu pustili za vselej oster dojem za vna-ajo prirodo in smisel za barvite popi-56. Svojo vzgojo je nadaljeval |>0 Rralllevem sestavu v pariškem zavo-In za slepce In dosege! diplomo gla*. lenega profesorja. Da bi olajšal u»o-svojim sotrpinom sle|>ccm, je obšel vso Evropo, posetil vse strokovne šo!« fn deluvnlce, izumitelje, tiskarne In po svojem povTatku napisa! brošu-'0, prožeto t optimizmom in odločnostjo: »Koristni slepci«. 1 Izginja. Velik« mesta, kjer je pnprci de« lalo 500 do 1000 babic, imajo kruha kcx maj zt deseti Uo dvajseti del tega Ste vila. Babice, ki so v Nemčiji strokovno or« ganizirane, so nedavno vladi poslale vlo. go, v kateri noglašajo gorlomenjcna dej. stva povdarjajoč, da je njihov stan po« leg atanu državnih uradnikov najbednej ŠI stan v nemški državi. Strokovno udru ženje babic naglaša, da je kriza poro» dov posledica gospodarske krize, kajti otroci so za nemškega meščana v da« našnjih razmerah pravcat luksus, ki si ga ne more privoščiti. Da odpomorejo svojemu slabemu gmotnemu položaju, predlagajo babice v svoji spomenici, da se vse mlajše žen« ske, ki se pečajo z babistvom, sprejme« jo v strežniški posel po bolnicah. Dalje predlagajo, naj se habiška služba podr« žavi ln naj sc izda naredha, da se vsaka porodnica mora poslužiti babice. 2en« ske na kmetih se namreč ogibajo babic ter opravijo porod brez veščaške poino« či. Posledica tega je rana In prezgodnja smrt novorojenčkov. Pred vojno so bili porodi v nemSkih mestih tako številni, da je na vsako iz« vršcvalko babiškega poklica v mestih odpadlo povprečno po deset porodov mesečno. Sedaj preteče večkrat po par mesecev zaporedoma, ne da bl bila ba« bica klicana v kakšno družino. V tej za« devi bo se začeli oglašati tudi sociologi, ki zahtevajo od države, da dovoli ba« bičam izvrševati splavljanje, kjer se do« kaže za to potreba. Zdravniki pa se te« mu upirajo, sklicuje se na to, da je splavljanje privilegij samo medicinsko izšolanih ljudi, torej ugodnost njihove« ga poklica. Ali tudi tu se pojavljajo težkoče, kajti dokazano je, da se žene in dekleta rajši od splavljanja poslužu« X Velika eksplozija plina v Frank-furlu. V neki hiši v Frankiurtu se je zgodila težka eksplozjja plina, kl je napravila Izredno škodo. Vsled zračnega pritiska se ic stena pritličja nagnila ven, nakai se Je zgornje nadstropje t vsem pohištvom Izpremenilo v trenotku v kaos. Večina stanovalcev je bila ranjena. Stlcl sosednje hlžo so morali radi ogroženosti izprazniti. X Volna bodočnost Ns londonskem novinarskem banketu ju Izjavi! te dni general James llamilton o vojni v bodočnosti sledeče: Bodoča vojna se bo odločila s stopnjo mehanizacije vojevanja. Francija Je že ustvarila vrsto lahkih divizij, ki obstojajo Ii tankov, konjenice in aitiljerljc, ki jih bodo premikali moturjl. Anglija v tem ozlru Se nima zaznamovati nobenega napredka. Zato mora dve tietjinl Inlantcrije razorožiti, ostalo pa opremiti s tanki in mehaničnimi transportnimi sredstvi. Vojna vrednost teli lahkih enot Je ravno tolika, kakor sedaj pod orožjem se nahajajočih čet Lord Churchill je Hamiltonovcinu nazlranju odločno ugovarjal. Po njegovem mnenju se bo Izvojcvala prihodnja vojna z elektileiteto, neki francoz pa je Izjavil, da bodo v bodoči vojni igrale glavno vlogo bolezni. Vsi pa so bili mnenja, da je svet sit vojn. X Policijski stražnik dvojni morilec. Berlinska policija je aretirala nekega policijskega stražmojstra, kl je osumljen. da je Izvršil strahovit zločin, ki razburja te dni berlinsko prebivalstvo. V nedeljo zjutraj so namreč našli v njunem stanovanju umorjeni dve ženski neko 40-Ictno vdovo In njeno podnajemnico. Obe sta bili zadavljeni In vrh tega po vsetn telesu razmesarjeni z nožem. Ker Iz stanovanja ni bilo ničesar odnešenega, so domnevali, da gre za umor Iz sadistične perverznosti, to domnevo je okrepila tudi zdravniška preiskava. Aretirani straž nik krivdo sicer taji, vendar pa so argumenti proti niemu tako tehtni, da ie polv-clta trdno uverjena, da Je zasačila pravega kiivca. X Čuden zakonski par so občudovali nedavuo v Madridu. Poročila sta se namreč dva palčka, ženin visok 90 cm, nevesta pa 81 cm. X Dedič. »Kakor slišim, Je tvojemu stricu tako slabo, da muraš biti pripravljen na vse.« — «2al ne na vse; stric uil jc zapisal v oporoki saino tretjine.« X Nad sto centov težak kos sira ls bil izstavljen na kmetijski razstavi, kl se Je vršila prošli mesec v Sldncyu. X Previdno. »Vam smem pokloniti ta šopek za rojstni dan?« — »Pa moj rojstni dan jc še le črez mesec dni.« — »Vem, pa kdo \c, koliko bi cvetlice takrat že stale!« X Poljubi kot zaslužek. — Velik ljubljenec dvornlii dam te bil lepi, a lah-komlšljcnl angleški vladar Edvard IV. (Hbl — 1483), ki je vsako malenkost znal Izrabiti v svoj prid. Kadar je bil v stiski za denar ali se Jc na kakršenkoli način naleze! dolgov, je s svojimi številnimi ljubicami postopal na poseben način. Poljubil je na primer nekoč starika-vo lady Sandiord na uvelo lice, ko Ji Jc bil picj seveda označil svoje dolgove. »Za Vaše galantuostl imate tu sto luntov,« je zašepetala lady. Nato je pa kralj brž zvito pristavil: »Se enkrat tako sladek pa je poljub na ustnice, mylady!» In nato jo Je hitro poljubil na ustnice. Datna Jc migljaj dobro umcla, In Edvard IV. jc prejel za »še enkrat tako sladek« poljub novih dvesto funtov. X Čudežno dete. Oče slavnega Friderika Smetane, františek Smetana, pl-var in meščan v Lltomišlu, le strastno ljubil godbo. Vsako nedeljo so se shajali doma znanci In so Igiali. To so bili za tedaj štiri leta starega Friderika prazniki. Njegova največja želja je bila, da bi sc tudi sam aktivno udeležil godbe. Oče mu Je torej preskrbel majhne gosli. mu pokazal najnujnejše početke In Friderik je potem nadaljeval sam. Skrbno je opazoval očeta ln ostale godce, potem pa le poskušal In kombiniral sam. Našel si je tiho sobico, kjer so Imeli spravljene nepotrebne stvari, malo zamreženo okence ie držalo ra grajsko dvorišče. Tu je najprej uUval Smetana neizmerno srečo, ki io more vzbudili godba v čuteči duši, tu .le prvič kompoulra! melodije, ki jih Je toliko prevevalo njegove misli. In učil se je. Točnost, vestnost In poštenost svojega očeta ic podedoval v polni meri. Nekako čez leto dni, odkar Jc dobil gosli. Je zasvirai na očetov god prim v llaydnovem kvartetu. Odslej je bi! umetnik, kl ga je občudoval ves Lltomišl. Klavirja spočet- ka nI mara! razumeti. Sam je pornele pripovedoval, kako ga je peljal oče za uho 1; prvi lekciji. Kmalu pa Je vzljubil klavir še bolj kot gosli, ln uspehi so bili tako čudoviti, da je porabil njegov učitelj Chmclik prvo priložnost, da bl se c nJim javno pobalial. V proslavo godu Franca I. so priredili lltomlšlskl fllozofjo -1. oktobra 1830. slavnostno akademijo, pri kateri prvikrat Javno nastopi šestletni Friderik Smetana. ObJInstvo je bilo $11 no navdušeno ln groiov tajnik Je vzel vlrtiuza na rameni, da bl ga vsi vldelL Odslej Je bil Smetana ponos rodnega mesta; tudi na lltomlšlskl grad v rodbino grola \Valdstelna so ga zvali, kjer ie često Igral tudi tujim gostom. Čitajte! Važno za vse naročnike! Radi cenejše, lažje in hitrejše ekspedicije 6mo danes priložili poštne nakaznice vsem naročnikom, ki dobivajo »Jutro" po pošti. Položnice dobe zato tudi oni, ki so »Jutro" plačali že do konca leta in prosimo jih, naj se zato nikar ne razburjajo. Položnico naj oni shranijo. Se boljše store, ako jo oddajo kakemu prijatelju aH znancu in ga pridobe za našega novega naročnika. Sicer so pa prilužene polo2tiicc namenjene za one na< ročnike, ki so z naročnino za tekoči in prihodnji mesec So v zaostanku, kakor tudi za one, katerim poJeSo naročnina koncem marca. Najpametnejše je, če sc cenjeni naročniki navadijo plačevati naročnino napre) in jo nakažejo najkasneje prve dni v mcsccu tudi za prihodnji mesec naprej. Kdor le more, naj nam nakaže naročnino za več mescccv, po mo^no^ti do konca leta naprej, da bo manj pisarij in sitnosti. Najkasneje 8. marca smo primorani .Jutro" brezpogojno ustaviti vsem, ki ne bodo imeli naročnine ▼ naprej poravnane. To smo primorani storiti že radi tega, ker ima uprava strogo naročilo, da tiska za naročnike le toliko izvodov „Jutra", kolikor jih je že plačanih. Izkazalo se je namreč, da so zastonjkarji in neredneži največje bremtf za list, kakor tudi škodljivci za one naročnike, ki svojo dolžnost pri naročnini točno in vestno opravljajo. Naročnina za »Jutro* znaša na mesec 20 Din, za četrt leta G0 Din, za pol leta 120 Din in za vse leto 240 Din za vse kraje v Jugoslaviji. Za inozemstvo je ceni r-vJi višje poštnine višja in znaša na mescc 30 Din. Opozarjamo, da je »Jutro", ki izhaja vsak uan na osmih straneh že z ozirom na obseg, a tudi po svoji bogati in lepi vsebini v primeri z drugimi listi še vedno najcenejši jutranji slovenski dnevnik. Kdor je naročen na »Jutro", ne potrebuje nobenega drugega jutranjega li"K ker r-š H?t-sam zadostuje za vse potrebe. Naročnik dobiva »Jutro" vsak dan na doin dostavljeno, za 80 par, dočim ga mora v podrobni prodaji kupiti za 2 Din. Priznati mora vsakdo, da je žrtev 80 par na dan za razvedrilo, pouk in zabavo tako mali izdatek, da ga lahko prav vsakdo zmore, komur js kaj zato, da živi z duhom časa in sam sebi koristi. Popusta žal ne moremo dajati nobenega, ker smo na ceno vezani in smo jo kot soliden list določili tako, da ž njo ravno komaj krijemo troške za njegovo vzdrževanje. Kadar bodo papir, tiskarski in drugi troški nižji, bomo že sami znižali naročnino, ker ne iščemo od naročnikov dobička. Nadejamo se, da bodo cenjeni naročniki z vso resnostjo uvaževali to naše dobrohotno opozorilo, in da bodo vsi, ki tega še niso storili, takoj ob začetku meseca izvršili svojo dolžnost v smislu gorenjih navodil. Uprava „Juirai" v Ljubljani, Prešernova ulica 54. todyard Klpllng: ! Ljubljeni Phil Jaz mrjem zate, ln U mrjeS u druga Pendžnbska prlslovica., Ko je gravesemskl tender zapustil P. & O.-parnik za v Bombay ln se vračal, fla ujame vlak za v mesto, se je na njem mnogo ljudi Jokalo. Toda tista, ki je najbolj ln najbolj očitno plakala, je bila Miss Agnes Laiter. Ona jo imela vzrok, 'ia je plakula, kajti edini mož, kl ga je ljubila — nli ki bi ga mogla kdaj ljubiti, kakor je rekla - je odhajal v Indijo; ln Indija je, kakor vsukdo ve, enakomerno razdeljena med džungle, •'gre, kobre, kolero in tepoye. PliIl Oarron je v dežju slonel na par-"Ikovl ograji ln se je čutil zelo narečnega; toda Jokal se ni. Poslali so ga k »Čaju«. Kaj pomeni »čaj«, ni imel niti lojmanjšega pojma, toda domišljal si je, ta bo Imel Jahati na vzpenjajočem se ko-"Ju |hi gričih, pokritih s čnjevlml grmi, in dobivali sijajno plačo za to opravilo, to b|l je telo hvaležen svojemu stricu, fu je priskrbel to mesto. Imel Ja ys«iično namen, zapustiti svoja ohlapna In lena pota, prihraniti velik del krasne Plnfe na leto, vrniti te ln poročiti Agneso Uitcrjevo. Phll Garron Je_ylsel tri letaj na ramah svojih prijateljev ln, ker nl i imel nikakega opravka, se je zaljubil. Bil je prav ljubek, toda v svojih nazorih, mislih ln načelih nI bil trden, ln dasi prav za prav ni nikoli napravil neprijetnosti, to bil 1 prijatelji vendar veseli, ko se Je poslovil in odhajal k Ustemu skriv- J nostnemu «čajnemu» poslu pri Darjillngu. Rekli to: . ka* kor je njegova mati navadno prlpovedo-j vala svojim prijateljem. Na ladji Je bil precej priljubljen, naredil Je martikakol znanje In primerno velik račun za pijače ■ ter je Iz vsakega pristanišča posla! veli- [ kansko pismo Agnetl LaiterjevL Potem je šel na delo na tisti plantaži nekje med ; Darjillngom In Kangro ln je, dasi plača, konj In opravilo niso bili prav taki, ka-' kor ti jih Je domišljal, vendar Se dosti dobro iž'iajal ter sl je dajal dosti nepotrebne hvale zastnn svoje vztrajnosti. Sčasoma ko se je privadil in ga Jo delo bolj ln bolj vklepalo, mu je obraz Agneso Lnlterjeve izginil Iz misli ln se Je pojavljal le v prostih urah, kar ni bilo dostikrat. Pozabil Je popolnoma nanjo za kakih štirinajst dni, |iotem te Je pa spomnil nanjo s sunkom, kakor učenec, kl so je pozabil naučiti nalogo. Ono ni pozabila Phlla, kajt! bila Je liste sorte, ki nlkdnr ne pozabi. Nekoč se je neki drugI moški — resnično želji vreden mlnd moški — predstavil Mrs. Lnllcrjevl; in možnost poroke z Phllom Je bila bolj daleč nego kd-J; ln njegova pisma to bila Inko nezadovoljiva; tn domači so na gotov način pritisnili, da bl deklico prepričati; In mladi mož je bil resnično izboren človek, kar se dohodkov tiče; In konec vsega tega je bil, da ga je Agnet poročil« In pisala Phllu viharno pismo v darjillniike puttlnje ia rekla, da ae bo nikoli pouula sreč- nega trenutka do konca svojega življenja., To prerokovunje je bilo točno. Phll je prejol to pismo ln te mu Je zazdelo, da so mu krivica godi. To Je bilo dve leti po njegovem prihodu v Indijo. Toda ker je sedaj neprestano mislil na Laiter ln gledal njeno sliko ter ti zatrjeval, da Je najstanovltncjSI ljubimec v zgodovini, si je resnično domišljeval, da so z njim pretrdo postopa. Sedel je In pisal poslovilno pismo — prav patetično ui pobirati naročnino obenem z doklado. Članska doklada za to i!o?e leto se je določila sledeče: za vaškega Člana Din 180, e pribitkom naročnino za »Trgovski list* v enakem znesku, vsakega solastnika al! prokurist« ISO dinarjev, za vsakega nameščenca Din 105, =a vsakega učenca Din 80, Zvišale so so fudi gremijalne pristojbine, in sicer: vpisnina učencev na Din 100, oprostnina na Din 150, inkorporacijska pristojbina pn ta trgovce s manulakturo ta milnim blagom na Din 2U00, za trgovoo s k-lo-nijalnim, špecerijskim in mSiinm Ma-joni na Din 1500, za vse Irutre ustcgo-Wje na Din 1000. Ostalo poiočilo ohs-ga oredvsem delovanje grei^ijs v |>*ji»lu % zakon za pobijanje draginje, edp>-unč v dobi denarne krize, »višanje obrestne vnere, carinske, konference, stanovanjski zakon, krošnjarstvo in Izpopolnitev tels tonskega in brzojavnega omrežja v Sa vinjskl dolini. Predlog računskih revizorjev, da se podeli absolutorij gremtjil-cema tajniku, ee je soglasno odobril. Izredno zanimanje je vzbudila točka o izstopu gremija iz Zveze trgovskih gremijev ta Slovenijo, o čemer se je razvila zelo živahna debata, v katero so posegli razen gremlja!nega načelnika, posebno zvezni načelnik Jelačin. tajnik Mohorič, tajnik dr. Plesa, zndružn! nndzornik Založnik, zadružni člani Drofenlk, Ravnihar t. dr. Posebno zanimivo je bilo dovršeno predavanje zveznega načelnika, k! «e je dotaknil vseh perečih vprašanj, katera zsnimsjo trgovstvo ln >vori|o v slavnem predme! zveznega delovanja. Glasovanje o Izstopu iz zveze je pokazalo, da je bil predlog načelstva prenaglen, ker it občni zbor brez ugovora sklenil, da ostsne gremij tudi v bodoče v Zvezi rSlanjen in Je v nasprotja z izraženimi pomisleki glede prenežne pisave Trgovskega lista odobril, da se tako glasilo za vse gremijalne člane obvezno naroči. Občn! zbor je končno sprejel soglasno več resolucij, v katerih se med drugim protestira proti redukciji zadružnega nad-soroika Založniki, se zahteva čimprejšnja ustanovitev blagovne, efektne in valutne borze v Ljubljani ln se z ogorčenjem zavrača tendeneijozna pisava zagrebškega lista glede sloven. tnjovstva. Občni zbor se je tudi v principu soglasno izrekel za združitev s Trgovskim gremijern za politični okrni Celje in odobril ko! delecatn za tozadevne razprave poleg gremijalrega načelnika gremijalnega člana Franceta Leskovška. = Dinar in cene. V obče se opaža, da v Sloveniji oene nikakor nočejo slediti razmerju porasta dinarja ter padati. Oslnb ijenje cen zadnjo tedne je zelo neznatno. Nekaterim predmetom pa so cene kljub znatnemu d ^igu dinarja celo porasle, tako n. pr. živini. V splošnem padajo da/-nes oene samo nepremičninam, in to ne le zaradi porasta dinarja, temveč tudi zaradi zmanjšano rentabilnosti. Cene poslopij in posestev bodo nedvomno še pad !e, zlasti, čc se bo dinar stabilizira! ali porastel. Slediti pa bodo morale tudi cene ostalega blaga, posebno ker se konz.u-nunti v pričakovanju padca cen zalagajo le z najnujnejšimi potrebščinami. Zal, da pravilno regulacijo cen ovirajo tudi previsoka davčna obreinerjenja. Industrijsko potojllo propadlo. Tz Deogr.ida poročajo: Pogajanja naših zastopnikov z angleSko skupino gledo posojila za našo Industrijo niso dovedla do uspeha. Gospodarski krogi v splošnem niso odobravali teh pogajanj na podlagi tako težkih pogojev, ki jih je stavila angleška skupina. = Kolektivni poset praškega vele«ej-mu. Češkoslovaško - jugoslovensko narodno gospodarsko udruženje v Pragi namerava organizirati kolektivni pnset praškega velesojma, kateri so vrši od 10. do 23. marca 1924. Kakor je znano, uživajo posetniki te.ia velesojma 83-odst, ro pust na češkoslovaških železnicah ter 75-odat. popust na pristojbinah za češkoslovaški vizum. Cdeleženoom tega poso-ta bi bila dana prilika posetiti tudi ne-karere trgovsko in industrijsko centre češkoslovaške republiko. Gori navedeno udruženje bi skrhalo ia čim največjo udobnost gostov ter bi »e pobrigala za cena in dobra kosila in večerje, lirezob-vezne prijave za to potovanje sptejema Tourist - Office v Ljubljani, Aleksandrova cesta St. 8. = Pomorski odsek in zbornični nrad zagrebške Trgovske in obrtniške zbornice na Sušaku. Na poziv eušaškega župana in tainošnjih gospodarskih organizacij je prisostvoval predsednik zagrebške zbornice g. Vladimir Arko z zborničnim tajnikom anketi privrednikov, ki jo razpravljala o gospodarskih potrebah mesta Sušaka po evakuaciji Dolto In Ba-roJa. Na anketi se je med drugim sklenilo, da se ima na Sušaku ustanoviti pomorski odsek in ekspozitura zborničnega urada zagrebško zbornico ter da naj vsa vprašanja o organizaciji in de lokrogu odseka ter ekspoziture uredi od bor delegatov zagrebške zbornice tei senjskih in sušaških gospodarskih orga nizacij. Privrednlki so eo zaradi, tega obrnili s spomenico na ministra za trgo vino In industrijo dr. Kojiča, zaproelv-ai ga za odobrenjo toga sklepa. Obcnen bo pooblastili zborničnega predsednika g Vladimira Arka, da Iznose vladi vso po trebo eušaških privrednikov, ki bo nastalo z evakuacijo. = Japonci se zanimajo za naše žito. Iz Novoga Sada javljajo: Japonska firma «The Unta! Traders> se jo obrnila na novoeadsko blagovno borzo z vprašanjem, al! bi bilo mogoče vpostaviti trgovinske zveze z Japonsko na tak način, da bi se naši poljski pridelki, zlasti pšenica, rž in oves razpečavali na ja/-posskem trgu. cs Izvoz zdravilnih rastlin Iz Dalmacijo. Časopisje poroča, da se jo v zadnjih mesocih izvozilo !z Gruža v inozemstvo okrog 50 vagonov zdravilnih rastlin, največ pelina. Računa se, da se v sami du-brovniški okolici nahaja še 50 vagonov pelina za izvoz. Cena mu jo 3 do 8.50 dinarjev. s= Iznos državnih obveznic. V poslednjem času ee je različno tolmačil postopek pri Iznosu državnih obveznic iz naše kraljevine. Zato je genoralna direkcija državnih dolgov dala pojasnilo, da ne obstoji absolutno nikaka zabrana izno-oa nastopnih obveznic: 7 odst. investicijskega posojila iz leta 1921., 4 odst. agrarnih obveznic Iz leta 1921. ter 2.5 odst. državne rento za vojno škodo iz leta 1923. = Pomladanski sejem v Lyontj. Na naš članek, ki smo ga objavili pred kratkim o sejmu v Lyonu, ki ee vrši od 3. do 10. marca, smo dobili več vpraBanJ gledo udeležbe. Vsem interesentom javljamo nastopno: Večja družba slovonskih trgovcev namerava skupno posetiti Lvon eki sejem. Ravnateljstvo sejma bo dalo voditelje in tolmače na razpolago, istotako bo preskrbljeno za prenočišča. Trgovci, ki se želo pridružiti, so prosijo, da se javijo pismeno na Aloma Company v Ljubljani, ki jim di natančnejše inform.v clje glede odhoda, vožnje in stroškom. c= Zagrebški veliki sejem Prometno ministrstvo je odločilo, da se dovoli po-setnikom zagrebškega velikega sejma polovična vožnja, toda pod pogojem, da se vožnja ne prekine. Za razstavljene predmete ee l>o računala vozarina s 50-odst. popustom normalne tarife. = Sladkorna tvomlca v Velikem Beč-liereku namerava povišati delniško glavnico od 12 na 48 milijonov Din. Dobave. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu so vrši 13. marca ofertalna licitacija glede doba ce 15.000 kg belo kovine, pri ravnateljstvu državnih železnic, v Subotlci 14. marca ofertalna licitacija gledo dobave raznih žebljev, glede dobave gumijevih cevi, gledo dobave 10.000 do 12.000 komadov pil za ostrenje in glede dobave večje količine žarnic. Natančnejše v Trgovski in obit-niški zbornic! v Ljubljani. Dobave. Pri Intendanturl ITI. po-morske obalske komande v Tivtu (Boka Kotorska) ee vrši 18. marca ofertalna licitacija glede dobavo raznih potrebščin 'ščetko, milo, bveče, naftalin, vosek, loj, nmirek, soda itd.), pri odelenju za mornarico v Zemunu pa dne 17. marca ofertalna licitacija glede dobave železnega, kovinskega, vrvarekega, gradbenega, steklenega In drugega materiala. Natančnejše v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. = Cene tekstilnemu blagu v Češkoslovaški se bodo povišale. Iz Prajre po-o&ijo: V češkoslovaških krogih se rakuna s povišanjem cen tekstilnega b!a-?a, ker so so sirovine podražile tekom 'eratkega čnea za povpiečno 20 odst. = Zunanja trgovina Švice v letu 1923 Uvoz jo znašal vrednost 2.2 milijardi 1.9 milijardo v letu 1022.), izvoz pa 1.7 nilijarde Švicarskih frankov, to je približno toliko knkor v lotu 1922. = Izvozne zabrane v Franciji. Francija je zabranila izvoz volne in bombaža, '.abrann pa ne velja za izvoz manufak-urnega blaga, knker »e je spočetka napačno tolmačilo. Obenem je Francija določila izvozno carino za konjo in mezge -tu 10 odst. od vrednosti, za sir in suho 'Očivje na 15 odst., na zeleno sočivje a 10 odst. in za krmila na. 8 odst. od vrednosti. = Zabrana izvoza ilvil iz Belgije. Bol-gija jo zal ranila izvoz živino, mosa, sira, jajc, testenin in zelenjave. = Vzorčni sejem v Milanu so vrši od 12. do 27. aprila. Italijanski generalni konzulat v Zagrebu posreduje pri prijavah naših industrijcev, ki hočejo razstav viti tam svoje vzorce. = Mednarodni sejem v Bruslju. V Bruslju se vrši V. ofieielni trgovinski in mednarodni sejem. Prosjiekt je interesentom na razpolago v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. Domače borze Domača borzna poročila prinašamo danes na drugI strani niče, Črnomlja, AdleSlčev in drugih va< Ki. Izvoljena je bila sledeča nova upra. va: Starosta Stcvo Vrlinič, namestnik Kade Vrlinič, tajnik in načelnik Slobo. dan 2ivojinovič, blagajnik Rade Radoj« čič, predsednik prosvetnega in dramat. skega odseka Slobodan Živojinovič, od" borniki: Jovo Vrlinič, Nikola Kordič, Simo Vrlinič, Ulja Vrlinič, Simo Kordič ln Nikola Vrlinič. Sokolsko društvo na Viču priredi svoj letni nastop dne 1. Junija. Prosimo brat. ska društva, da prednje upoštevajo. — Odbor. Vesti o odstopu drja Scheinerja kot staroste ČOS, ki smo Jih zabeležili tudi mi, se sedaj službeno dementirajo. dovršil. Poročil je torej Dunmayo po ob-sedu angleške cerkve, ia nekateri so-uasslniki so rekli, da je norec, nekalerl pa, da je moder mož. Durimaya je bila trlo dekle in je imela kljub spoštljivosti pred Angležem precej razumno sodbo o slabostih svojega moža. Vodila ga je uežr.o in je postala prej nego v enem letu dosti dobra imitacija angleške lady v riMeki ia v obnašanju. (Čudno je, da Indijski gorjan po celoživljenskl vzgoji ostane vedno gorjan, toda gorjanka povzame v šestih mesecih večjidel vse ponašanje svojih angleških sester. Bila je žena nekega kulija... Toda to je druga povest.) Dunmnya se je oblačila najrajši v črno in rumeno in se ji Jc lepo podalo, Medtem Je ležalo pismo v Agnesini iriiznici, in tu pa tam je mislila Agnesa na ubogega, odločnega, trdo delujočega I-hila med darjilintikimi tigri ln kobrami, Li sa zastonj trapi z upanjem, da bi so 5,daj vrnila k njemu. Njen mož je bil vreden desetih Ptiilov, da ni Imel srčnega revmatizma. Tri leta po poroki ln potem, ko je bil poskusil Nico in Alžerijo z svojo bolezen, je še! v Bombay, kjer Je umrl ta ostavil Agneso prosto. Ker Je bila pobožna, je videla v njegovi smrti iu v kraju smrti posrodovanje božje previdnosti ln ko si Je opomogla od udaren, Je Izvlekla in Sitala Philnvo pismo z , « klicaji tn pomUlJaJl ln ga večkrat j poljubila. Nikdo je ni poznal v Bomboyu. I Imela je premoženje svojega moža, ki Je bilo veliko, In Plil! je bil blizu. Seveda Je . bilo neprav ln nedostojno, toda sklenila I je, kakor delajo junakmje v romanih, poiskati sl 6vojega starega ljubega, pouuditi j mu svojo roko ln denar in preživeti z nJim ostanek svojega življenja v kakem | kraju, daleč od zoprnih ljudi. Dva me-I seca je suma stanovala v \Vntsonovem hotelu, obdelovala svoj sklep, in slika je bilo blesteča. Potem se Jo odpravila iskat Phila Gnrrona, asistenta nn neki Čajni plantaži z bolj nego po navadi neizrekljivim imenom. Našla ga je. Porabila jo en mesec za lo, kajti njjgova plantaža nikakor ni blln v darjilinskem okraju, temveč bližje Kangri. Phll se je prav ninlo izpromenil,' in Dunmnva je> bila zelo ljubezniva z njo. | Posebno grešno ln sramotno pri celi stvari je, da je Phila, ki res ni vreden, da bi kdo dvakrat mislil nanj, ljubila ln ga še ljubi Dunmaya, še bolj ga pa ljubi Agp.es, ki ji j« očivldno uničil vso življenje. | Najhujše pa Ja, da naprovlja Dunmnyn lz njega dostojnega človeka In pod njenim ravnanjem bo rešen nazadnje pogubljenja. | Io očitno ni lopo. | Frevel 8,Vdflvl», Sokol Pripravljalna dela za sokolski zlet v Zagrebu, ki sc bo vršil povodom zase« danja sokolskega sabora 15. do 17. avg., so že v polnem teku. Kralj je obljubil, da se bo zleta udeležil, ako mu bo količkaj mogoče. V načelu je prijavila svojo udeležbo tudi COS. Glasbo za ženske proste vaje jc sestavil br. Katič, za moške pa br. Muhvič. Sestavljena jc posebna »Sletska kancelarija sokolskog zleta Zagreb«, ki že posluje in ima svoje prostore v Gunduličcvi ulici 29. Beograjska sokolska župa »Dušan SU> nl» je imela v nedeljo svoj občni zbor na katerem je bil izvoljen za starosto vnovič br. Gjuro Paunkovič, za poJsta. rosto dr. Ivan Ribar, za tajnika Velimir Popovič. Kot delegati za sabor v Za« grehu so bili določeni dr. Ribar, dr. Vo« ja Kujundžič in sestra Mila Jovanoviče« va. Zupni prispevek je določen na 50 par za člana. Dr. Ribar je bil pooblaščen, da v imenu župe vloži v parlamentu in« tcrpelaciio radi postopanja mestne ob« čine v Kar!ovcu, k! je zatvorila tamoš« njemu Sokolu telovadnico. Sokolsko društvo v Bojanclh pri Cr. nomlju je imelo pred kratkim svoj III. občni zbor. Starosta brat Stevo Vrlinič Jc v svojem jedrnatem govoru nnglašal važnost sokolskega dela na deželi in po« rca! vse, naj se oprimejo z vso resnost« jo dc!a, da bo imela sokolska ideja čim več uspeha iti da bo tesno zbližala in pobratila sosedne slovensko in hrvatske vasi. Bojanci, naseljeni s pravr>r'"vM!nii SrH, irnojo največ mogočnosti za to. — Načelnik in tajnik S. Živojinovič je poroča! o telovadnem delovanju društva ki vsled nerednih razmer ni bilo tako Intenzivno, kakor bl moralo biti. Zato pa je bil tem aktivnejši prosvetni od. sck. Dramski odsek je priredi! v pre« teklem letu več predstav, katere so po« seSali predvsem bratje Slovenci U .Vi« Šport Holmenkollen 1924 V nedeljo dne 81. februarja ao se v flolmenkollenu blizu Krlstljanije piičele klasične mojstrske smuške tekme in sicer z vztrajnostno tokrro na 50 Um. To smuško konkurenco lahko imenujemo najvažnejšo smuško tel mo sveta. Prireja jo vsako leto smuško društvo «Fore-ningen til SkUdraettens Fremme«. Darila obstojo v pokalih imenovanega društva, razen tega pa je razpisan pokal nor veSkeira kralja za kombinirane lokme in kraljičin pokal »a najboljšega eknkača. Vsi oni, kl dobe darilo, dobijo tudi diplomo. Ob tej priliki podehije imenovani klub tudi tkiv. llolmenkollsko medaljo, ki jo dobijo neodvisno od drugih daril vsi ori tekmovalci, kl so se skozi daljSo dobo Ukazali s posebno vztrajnostjo in delavnostjo ali ki so se na drug način izkazali kot zaslužni dclavci za razvoj sitih Skega športa. Dosedaj je bilo 23 smučarjev deležnih tega odlikovanja. Dosedanji zmapovalci v tokmi na 60 kilometrov so bili: Leta 1902. Kari Ilovelsen, l. 1903. Kar! ilovolsen, I. 1901. Per Bakken. L 1905. se tekma zaradi pomanjkanja snega ni vršila, 1. 190«. Erling Rftnoes, 1. 1907. Erling Rftnoes 40 km, L 1908. Erling R6-noes, i. 1909. ee tekma ni vršila, 1. 1910. L. Bergend.-.hl, 1. »11. Truls B rasten. 1. 1912. L. Bergendahl, L 1913. L. Rorgen-dahl, I. 1914. L. Borgendahl, L 1915. L. Benrcndahl, 1. 1910. Erling Rrtnoes, leta 1917. Ing. Lnnglien, lota 1918. Thorleif Haug, 1. 1910. Thorleif Haug, lota 1920. Thoileif lian". I. 1921. Thorleif Haug, 1. 1922. A. Collin, 1. 1923. Thorleif Haug. Vei ti zmagovalci so Norvežani razen Colllna (1922.). ki Je Finec. Prosa je »poljana vsako leto drugod in tako cariira čas po projri in po kakovosti snc?a med 3:81:51 (1908.) in 5 : 33 : 37 (1900.). Normalni čas je približno 4 ure 30 minut. Lani Jo startaio 93 tekmovalcev. Prvi je bi! že šestič znani zmagovalec v Chnmo-nvxu Norvežan Thorleif Haug v času t: 35 : 00. Prora je bila dolga 64 km. Povprečno j« Thorleif rabil za 1 km 5 minut 0 sekund. Kakor je bi'o pričakovati je tudi letos zmaga! imenovani skoraj nepremagljivi Norvežan Haug, ki je prevozil 50 km dol-?o progo v času 4:19:30. Drugi je bil 'larald Ockorn v 4 : 26 : 05. Tretji pa Maardajen v 4 : 27 : 10. Organizacija tekme je bila izborna. Nemogoče je bilo, da bi bil kak tekmovalec, katerih je bilo 129, večinoma mladeniči od 22 do 2fi let, zašel na progi. Zmagovalec Haug se je pri tej tekmi zopet izkazal kot pravi smuški kralj, ki predvsem obvladuje tehniko, llaug je star 30 let. Kakor se govori, odide Haug v kratkem ua Češkoslovaško, kjer dub| mesto v tovarni za smuči. Udejstvonj pa Be bo obenem kot amaterski »muiki učitelj češkoslovaškega smuikega »ave^ V llolmonkollnu so letos na sporedu h tokme na 18 km io tekme v skokih. # Svetovno prvenstvo v umetnem gr. sanlu za gospode in pare se vrši 27. {„ 28. lebruarja v Mancliestru na Angle. škem. Udclcž! se tekme tudl Dunajča« Inž. Bdckl, ki Je v Chamonlzu zasedel drugo mesto. Irnel pa bo v Švedu Grat. stroemu ostrega konkurenta. V tekmuvj. nju parov je skoro sigurna zmaga Du! najčanov gdč. Engclmann-g. Berger. Svetovno prvenstvo za dame se Je vrSIlo nedavno v Stockliolmu ln smo o tem Ja poročali. Cihoslovokl na Oltmpljadl. Cehoslo. vakl odpošljejo na Olimpijado 22 nojomo. tašev In 8 spicmljevalcev. Da se dobijo potrebna gmotna sredstva, se vrše kun, cem marca veliki turnirji v Prag! In v provlncijl, čigar dohodke bo dobil olimpijski fond. Pri turnirju v Pragi bodo sodelovali Slavlja, Sparta, DFC In brnska Makabl. Poleg nogometašev In oficljel. nih spremljevalcev odidejo v Pariz tudl trije sodniki, in sicer tlcrltes, Cejnar la tlebak. Seja upravnega odbora Llublfanske- ga nogum. podsaveza se vrši v petek 29, L m. ob 20. url v lokalu Športne zveze! — Predsednik. i. K. Ilirija v Ljubljani naznanja svojemu članstvu, da Je umrl njen zvesti član, višji revidcut južne železnice Andrej Kerimanc ter poživlja članstvo, da se v kar največjem Številu udeleži pogreba, kl se vrSi danes popoldne ob 4. uri lz bolnice. S. K. Prtmorle v LJnbllanL Danes seja poslovnega odbora. Cas ln kraj obl. čajen. Poslano.* Oospoda Diufovka ln Stubelj sta imela drzno čelo — na moje »Poslano, od 17, L m„ v katerem sem javno povedal, da nista kot tudl ne njlli soproge upravičena za piodajo lastnine tlrine C. de Uregorlo & Co. respektlve «Martun» lotokemične tovarne St. Vid — odgovoriti z odprtim pismom od 19. L m. v tonu. kl se ga mora Imenovati vse preje — kot resnega. Ker zgoraj Imenovana v zgoraj Imenovanem odprtem pismu ironično Izzivata, češ, da sem pozabil na reklamo. Jima a tem javno povem, da Jima bode primerno rekiamo za njihove manipulacije, ako zadevo nemudoma ne uredita, že poskrbelo državno pravdništvo. Glede pripombe, da bl zainteresiral Javnost za njih Izdelke kot «Unlkum» itd. pripomnim, da bl bilo bolj važno za lav. nust, da sta imenovana pojasnila v spredaj Imenovanem odprtem pismu mUterl-Joznost llngiranlh kontov v družabnih knjigah, njima v dobro, meni v škodo, kot tudi to, kako, zakaj In s kakšnim namenom sta prelevila firmo C. de Ore-gorlo & Co. Javno trg. družbo, v Ma-rlon diužbo z o. z. In Imenovala svoje soproge kot lastnice pod krinko formelnosti. Poživljam zgoral Imenovana kot tudi fir.gtrane lastnice, da v roku 3 dni zadostijo obveznostim, sporočenih ilm v pismu z dne 22. 1. 1924, sicer iih bodem moral Imenovati javno kot sleparje in goljufe. V ostalem vzdržujem to, kar ie navede, no v mojem poslanem v «Jutru» z dne 17. t. m. Ing. A. Lavrenčli. • Zs vsebino uredništvo nI odgovorno. Tu{oi "v Ljubljani Od torka na sredo je prenočilo v Ljub Ijani 131 tujcev in sicer v hotelu: UNION: Bplovič Ivan, trg. zastopnik Zagreb; Barborck Josip, inženjer, Du» naj; Zvvicback Ilcnrlk, potnik, Gradec; Citron Ignac, prokurist, Zagreb; Dru« eker Friderik, uradnik, Praga; Deržaj Marija, učiteljico, Turje; Eggcr Adolf, uradnik, Kyjov; Freudinger Ivan, inž., ■Vugsburg; Grossmann Moric, trgovec, Rcogrud; Giulini Viljem, kemik, Brc« scia; Goršič ivun, žel. uradnik, Maribor; Grom Franc, trgovcc, Trst; Glavnič N., trgovec, Zagreb; Ilellcr Artur, ravnatelj Kranj; Klor Josip, sodn. uradnik, Ivanci Kriszhubcr Leopold, potnik, Dunaj; T. Kos, major v p., Sevnica; LowenthaI A„ prokurist, Zagreb; Lohberger Julij, di« rektor, Gradec; Lombroso Jakob, trgo« vec, Zagreb; Merzbach Bruno, potnik, Dunaj; Matajc Lco, posestnik, Stražlšče Miljcvič Marko, bančni upravitelj. Ko« tor; Nadaši željko, zas. uradnik, Zagreb Princ Hubert, potnik, Saaz; Rihar Ant., knjigovodja, Gradcc; Sgalitzer Viljem, tovarnar, Dunaj; Schvvarz Valter, tovar« nar, Dtiiiai; Schiinsky Bcdrih, tovarnar, Maribor, Varvaro Lovrenc, trgovec, Za-greb; Vamos Ferdinand, potnik. Trst; Wcinhcrger Robert, trgovcc, Zagreb: \V'ollitz Dragutin, trgovski potnik, Sara« jevo. SLON: Bflbnik Ivan, skladiščnik, Gra dec; Custovič Omer, uradnik, Zagreb; Delač Dragotin, trgovec, Zagreb; Eger Gustav, tovarnar, Železniki; Gašperin Cirl, trgovce, Mojstrana; llacffnor Art., direktor, Zagreb; Ilihn Leopold, trgo-vec, Dunaj; dr. Ilič Momčilo, trg., Sabac Kruseh Rudolf, inženier, Gradec: Avo Kopitar, trgovec, Krašnja; Killer Ivan ravnatelj, Zagreb; Mrasz Peter, trgovc, Novi Sad: Picht Rudolf, potn. kemikar. Ustje, ČSR.; Prister G vido, trg.. Trst Silbiger Geza, ekonom, Rczdan: Seršen | Stanko, trg. zastopnik, Kranj; Solc To« mo, trgovec, Zagreb; Schutta Ludvik, potnik, Maribor; Tomažič Ivan, p roku« rist, Polzela; Taussig Izidor, trg., Trst; \Vinkler Oskar, prokurist, Zagreb. JUŽNI KOLODVOR: Eskenazi Mihael, trgovec, Zagreb; Gruič Dragotin, trgovec, Bielina; Ivančič Fani, kontori« stinja, Celje; Ilaš Justina, posestni«, Brežice; Knez Josip, trgovec, Radeče; Mihevc Antonija, .zasebnica, Celje; J"' da Montilja, trgovec, Brod na Savi; t'i' lecky Ljubo, zasebnik, Celje; Plaščcvlč Josip, trgovec, Brod na Savi; Simžik L, posestnik, Gorica. LLOVD: Bencdičlč Franc, posestnik, Naklo; Kušar Josip, trg. uradnik. Novo mesto; Pajtler Josip, um. slikar, Videm; Rihard Valentin, pos., Vrhnika. SOČA: Damjanov Jakob, stud., Z« greb; Pretnar Alojzij, trg. potnik. Bled; Vesel Anton, trgovski pomočnik, Lošii potok. TRATNIK: Bertsch \Valter, trgovec, Pforzhcim, Nemčija; Dcrganc Ant., V0' sestnik, Semič; Stanbavljevjč Mih«!, carinik, Rakek; Trčon Josip, trgovce, Banialukn. ŠTRUKELJ: Bizjak Josip, ključavn!« čar, Grobelno; Capin Rlsto, trgovcc, Stolac; Fatur Katarina, posestnica. Selce Kranjc Ante, trg. oprnvnik. Grosuplje; Licberth Franc, uradnik, Dunaj; Polli' tzer Marko, trg. potnik, Dunaj; Teč« Justi, trgovka, Slov. Gradec; Pire Fran, trgovec, Žužemberk; Plantan Ivan, kiju« čavničar, Valtavas; Rihar Ivan, trgovec, Logatec; Paulln Vinko, trgovec, Trbov« 'je; Vrabce Matija, trgovec, Logatec. Poleg tega v gostilnah: De Schlava le. Stari tlšlar 7, Ravnik 4, Amerikanec 3. I.ozar 2, Novi svet 2 In Kajfež 1. .istnlk In Izdalatell Knnznrcll •lutta«. •Jgovornl urednik Fr. Brozovlt .Osli Delniške tiskale, i, d^j LJubljani. da nam v teli dneh podaja »Tiskovna za druga, zbirko onih našlli pisateljev, kl si bodo za vselej ohranili svoje mesto Je poznal knjlze ln »vet, umetnost In učenost. Kar govori, govori U svoje globoke izkušenosti In s trdim prepričanjem, med narodom. Po Jurčiču, Tavčarju In da ia tako prav. Zopet In zopet naleti ja — zato raje segamo po prevodih svetovnih del In le redko Izide delo sedanjo-stl, ki bi opozorilo naše čitatelje širokih bo!,Seča uredniku vrst. Ne samo pri nas, tudi drugod vla-dajo na književnem trgu preecj nezdrave razmere, kajti scnzacIja lina prednost pred umetnostjo In v splošnem kipenju In drvenju sedanjega sveta Iščemo tudi v umetnosti nekaj nenavadnega, če mogoče nemoralnega, posebnega, predrznega. To |e dlllrlj človeštva po krvavem pretepu In blazni pijanosti, kl Jo hočemo nadaljevati z alkoholom, nikotinom, kokainom Itd. Vse to ie bolezen današnje dobe; človeštvo le bolno ln se bori med dvema svetovoma, preteklostjo ln bodočnostjo — naprej ne ve, nazaj ne sme — prezira staro tn hrepeni po novem — nesrečno Je tn nezadovoljno, ker nl raja na svetu ne v tel, ne v drugI oblikll Ob takih časih si človek odpočije, ko pogleda zopet v tiste srečne kraje In čase, kjer nl vaeh teh velikih borb, nad In prevar, kjer ni še modernih naprav ne Izprijenosti tulega sveta — kjer kipi življenje njravno iz prlproste zemlje, z vso svojo silo In lepoto, s strastjo In ljubeznijo, In z vsem velikim bogastvom, ki Je zakopano v materi zemlji In otroku človeku. Uilo Je od nekdaj tako. da io se narodi zopet in zoprt vračali k svojim klasikom birka »Slovenski pisatelji" (pr, MasclJ-Podllmbarskl: Zbrani spisi. I. •verek. Slike In črtice. Oorskl potoki. Tovariš Dam|an l. dr. Uredil dr. Janko Jleblnger. Izdala In založila »Tiskovna ladruRf«. Ljubljana 1923. Cena 70 Dln.) Naša zbirka »Slovenski pisatelji, sicer ,e nosi naslova »zlate blblluteke. In vendar bo to zlat zaklad za vsako slovensko U jugi.ilovansko družino In za vsako domačo In svetovno knjižnico. V lepi pridni obliki na dobrem papirju In v razločnem tisku nam podaja »Tiskovna zadrug" v teh težkih časih naše klasike v vzorni Izdaji. Ako pogledamo naš sedanji književni trg. se od srca razveselimo, ko ^pazimo med robo srednje In slabše vr-sie, kl nas ne vabi niti po »voli površni nmanjostl niti po svoji dvomljivi notranjosti. zopet knjigo, kl Je v vsakem oziru vredna, da postane naša stalna last. 21-(Imo v dobi velike stagnacije, ko se Je sta ia Sola poslovila, nova pa še nl razvila svojih mladih sil do popolnega Izraza. Na W| strani Iskanje tn hlastanje za novlinl oUlkamt In bodočimi smcitnl, kl naj pri-itsejo človeštvu novo umetnost, na drugI strani pa senzacij željna publika kl al Išče sabave v iurnallstlčnlh romanih, v kinu bi dnevnih dogodkih, to Je današnja do- j ln pri njih Iskali lepote In poezije, kl le j«. Domača literatura postaja publiki tu-1 niso poznali poznejši čast. Zato ie prav. Jenku Jo prišel na vrsto Podllmbarskl. Kakor pr\a dva v dr. prijatelju, tako je našel Podllmbarskl v dr. šleblngerju naj-kl Jc šel na delo s pravo prijateljsko plotcto In s!ro. In »Marklca« nat vodita po onih bosanskih gorah, kjer »e Je pozneje vršil »Oobpudln Pranjo«. Bosanski tipi, zemlja, življenje — vse Je tu podano plastično In zanimivo In približa nam vse tako, da začutimo z vsem bratsko sorodnost V črtici »Kako »em prvikrat romal., potujemo s pisateljem aa njegovo priljubljeno Limbarsko goro ln vidimo oni kos življenja. kl te spremljajo pisatelja v tuji svet In ga vabilo k sebi z neodoljlvo silo. Tn Je njegovo polje, tu |e doma! In tako nam bo postal Podlimbarskl glasnik zdra vega narodnega življenja, velike vere v zmago resnic« In pravice In slovanskega bratstva. 2eIimo samo, da bl njegove knjige prišle globoko med narod in med Inteligenco. kl bosta tu našla ono srčno vez, s katero veže nas vse rodna gruda lo naša skupna usoda. Dr. I. L ..•u, „„.«■. to par fta u -»-m..*- «. računa ...s. »...d« I n«. - PMobcn.j. «» lo »ii «*'"'■ »< L ,'a^l ' «„r., f-llta M lahko .u«. . znamkah N. »pr«!««.« oOguv.r,.......I«. t. J. »pr«4.n|u prllot... aaamko a* od io,o, (•> manipalaeijska »rutojblaa O Oln(. rm C vrst učenec poltenih lUrld, M .prejme takoj v trgovino llval. stro-«r_, - i _ J" 1» kole«. - Ponudbe oa «VeIeseJem» upravo .Jutra' pod „Učruec' ,tskr«da ljubljanskega So- 4183 tel, m vrti ot puittnl torek I tsdl prostorih Kaii^duega luna. pr-.iprotiaj« »stopnic Plačilni natakar I, »ril MI.0 en dan In u> v .It natakarica, •• tlč« t«koJ inedeljck dne 3. tn»rc« od ,tr doualaike » ..Narodni 0. dup. do 8. zvečer v odbo-6"I sobi. Vstopoma s« ne- 1.ae 20 Pln. za člane sukol-Ib drultev 10 Dln, toda I« prMtprudaJt. 1112 »V zelenem gaju* doni". 4 lit Vzgojiteljico Nemk«. tnt»tlsentno gospodično «11 go.po llčem, kl bl po-potnonj« tunglral« kot Planira rodbine In kl pooedute naj- | tealo malkerad«, kl Jo prt- boljl« reference. Ponudbe, po sad1 Knrerlna rllntnl,-«" m__>__..a - -lil.___........ no! ..Narodna čitnluka IQ| dne 1. mana L 1. v ' ;>r&nl pri Valjavcu. 4408 molnntttl ■ vllko. na upravo .Jutra' pod ..Kinderfrllulein". 4339 Služkinja 36letna, pohlevna tn poltena, vajena slasti pus-lrelbe bolul | 50 novih oken I kompletna, okovana, priprav .''na u Proda M hlia I Soba se odda | 25.000 Dln posojila ■ dobro Idoee trgovino, bllau ' .oltdnemu go«podu n« Tabor« M Uč« J« jo« J^J^ Industrij« » Trbovljah. C»li« tU 8/11. rimam«. KJ«. M liv« prt francu Spor«, TrhovU« t. 1185 1348 brim ubrtstlm Naalov pov« uprava ,,Jutra". 4370 Pritlična hiša t tntan goada. v »kraje uprav« Radovtjle« (Oorcajsko), M proda sa tt OOO l>ln. — V«« pove Peter Orli«. Ulatrli-a, Trli«. <25* Na stanovanj« In hrano •e sprejm« go«podlčna «11 dijakinja kot «oalaoovalk« prt tMlJIl gost>» — Naalov pov« Jutra". 4376 / Tovarna pletenin .kmi.d",«.:"^r'.k.'Vll v Celju, «e proda -POP«!«; bteva, po oltkt leni n.pro- ■^.•"■"V1?"*'.' kov ter drugih hlSnlb del. ] Jtarlovak« o »troji. «1 t.b S n« cl.ktr. lic« «lulb«. - Vpr«l«nj« „» i d«J. Ljubljana, *arwvaaa e. ' e opremljen« pt- Inlr." nnA */>>,> I. . St. «• "________. _____,. „.._. upravo ..Jutra" pod ..Zaute-ljlva". litoUm «« liv« tndl naalov. 4411 Lesni manlpulant popolnoma velft v prevzema-Dju ter oddajanju, Iell pre-meultl alulbo. Prevzame tudi me* to skladiščnik« tn nastopi libko takoj uit a 15. marcem Ponudb« Je poslati n« upravo „ J utra" pod „V«»ten". 4302 V službo Lepa narodna noša naprodaj. Naslov pov« uprava „J utra". 4371 Manutaktura vefj« mnotlno — tudi po«- u»zu« kos« — m prod« l-o aelo ugodot rent. Ponudbe pod ..Manutaktura" aa upr. „Jutra". 4184 Caa. društvo na Lavercl tri ml I predpustno v « « « 11 - to dn« 2. marca 1824 v m.turih g. J. Ogrlna na avercl. Začetek ob 14. url. - Preskrbljena dobra vinska tipljk-a. — Ker J« dali dubl-hk namenjen c« nabavo ga«, mdja. vabi k obilni udelelbl Mtor. 4347 Posestvo obstoje?« tl itdan« hfl« « 4 sob«mt ln v«eml goapodsrakl-ml po»lopjl. 8 oralov nji*, travnik«, *«dono.alka, vinograda In gozd«, «e prod« po Polenovlc« aajnlljl cert. — nesnl kupec ^ n.mofen«, » dobi r««k petek " ,uk") Oortllna 1> I ter tUdI tned tednotn Drl Slovenska Dl.trlca^ 43BS «*ra> « pt«. »trojem „Usdcr-wood". Spredaj Je tudi bHa « «t«novHnJom. Prod« ae radi družinskih razmer telo poceni. Reflektantl n«! «e oglase n« naslov: mlptMC, go-•tltn«, CeU«, Gledal tik« ul. 4252 Lokal ta gostilno « koncesijo vznmeia v najem odnoi.no odkupim. Reflaktl-ram tudi s« primeren prostor v vestem kr«Ju t»v»n Ljubljane. Plsmca« ponudb« pod ."-Oorlln«" n« Atom« Ccmpanr, Ljubljana. 42SS lati vstopiti dekle i de*e!e h | ter ludi med tednom" pri kaki botjll druilnl v meato tvrdki fr. Kh«m, aaaprutl r* .u .. a _v.«,. ,i . ..... ___________-,.„ „ADRIA" vanilijin-sladkor ia pecivni prašek i «11 n« detelt. — VeCta Je il vanj« In drugih goRpudlnJ-aklh kakor tudi kuhinjskih del la vstopi tudi kot natakaric«. — Ponudbe aa upravo ,,Jutra" pod llfro „Sluiba". hotela ..Union". 889 II. primorski ples 1 .oboto 1. marca »e vrli It. Pisarniškega vodjo LJublJa-kl poloi« »prejme «gentur« nl. Pr«dnosl oni. KI morski ple«. — Vabila so kavcijo. Ponudba pod ..»kal-MIlana — pomoloma U- stene«" na atoioa Companji, M!(»3| naj blagovolijo JavUt Ljubljana. 4147 ' naslov Jurlatu Marcu, i. — OJI Lipove hlode alt ploh« ia UkoJInJ« M-4410 ''aJJ Imam vee vagonov. — i VpralanJ« na upravo .Jvitr*-I pod ..Lipa". 431« so kot najstarejši izdelki, najboljši Id najbolj priljubljeni; n Angleški slovar Muret-Sandera, ftngl.-nem- tn i ob^vvMma "»UnVvanja!"-roninlbs pod ..Udobno«tr upravo ..Jutra". 10.500 kron nr—rde dnm onemu, kf ml polip« stanovanj« z« aamca. obsto-Jef« U dveh aeopremlleulh aob a eouporebo kopalnic«, v sredini mest«, e« mogoč« v novi blf.l. Vbod po motnosti s slopnjlte*. Nagrado plaPam Malo delavnico ali ta ta priprava« pran« sobo v prltllPJu 11 e a m v meatu afl aunaj mest«. Pla-P«m dobro. — Ponudb« pod ..Kiparski at«IJ«" na upravo „Jutra". 431S Gostilno na račun ali v nijem. ItPem na promet, nem krajn. Ooplal s« proaljo pod ..Oostttna" ra upravo ..Jutra". 4307 znižani ceni. KJo, pove upr«. va .Jutra". 4418 tolverza. dbor. 4373 Potnika p« Sloveniji dobro vpeljanega s plaeo In dnevnicami m sprejme. Ponudbe pod ..Kav- Litija Htslrerftda Bokotakega druttra fi.)rpj LSem *5!Si?, 10-OOO nin" "» A,0'"» »vllmih In slamnikov C.mpanr, Ljubljana. 4H6 sprejemajo v najbolje Izvrl-_______| bo v r»oflnera aalonu Stuchlv- Popravlla klobukov kupujejo Ji b vse naše trospodioje z največjim in zasluženim poverenjem. m Družabnlco fiurejmem za manjn.- podj^l« □ Q Poleajskera. — Potrehea kapital 20—10.000 Dln. -I.abko tL'J sodeluj«. Hran« I « strogo separlranim vhodom, tn stanovanjo n« razpolago elektr. razsvetljavo, a« odda Ponudbo na opravo ..Jutra • 15. marcem na Dunajski o. I P®d ,,Dobra aalotltav '. Naslov pov« uprava „Jutra". 41flS 4359 Opremljena m os. soba Pisarna v centru mesta, v aepo«r«dnt bllllnl »lavne polt«, komplet-n« opremljen«, »» proda, os. d« v najem. — Ponudb« pod ..Plearoa" aa upravo ,Jutri*. 4372 Mik ob pot 20. url pri .,Me-Miu", tofno ob 20. url apro-tod v dvorano. Tekma maak, liioaka »tena. planinsko te-lltovsnj« ln I« polno drugih holmtvostl. — Vstopnin« z« Knjigovodja _________ ^ popolnoma R«mo«tojea, ob- ttebo io tiln. za "družino SO "N™ """ korospondent "» Dln Z« maak« v pr«dprod«Jl «lovenl«lno In nemlclno. ev. 'Ilavnl trafiki »stopnice po tuJ'«» lUUJantfloo Iu tran- 10 »ln, M se morajo vidno •• ""»J »prejm«. - Basitt 4388 * u:) 11(Jt>c pod ..Osrednji pro- '__dajnt urad" na upr. ..Jutra", " ------4332 Orljentalsko noč - Uredi v soboto 1. marca t tootskem domu n « v i e u Madmontcrja B" Karnev*1- BPr"nH0 ?a Izvrstno kvalificiranega sa HjcJtio spremstvo ti Orljenta. V|Mk0 n,p(.tulit |a provlzij- - Izročit bo trem noJtepSIio „t,cga potnika sa eleklroma- diplom«. 1388 terljal In motorje .Klin'. ISČ« — drutb« z« električno Induatrl-Jo i o. s. v Ljubljani, Du- Mascbk«, LJubljana, Zldovsk« ulica 8. 402« Dve spalni opravi novi, kTmpletnl la bel« ku- I hlnja. ugodno naprodaj. — j Naslov pov« uprava ..Jutra", f 4402 ADRIA-izdHki osvojili bo vsled svoje izhorne kakovosti vso Jugoslavijo, i Dmžabnlk I kt bl oaebli« aodeloval pri j trgovskem podjetju se llč«. Ponudb« pod ..Merkur" n« Atoma Cumpanr, LJublJa-,. 4148 Kateri žlvah. gospodični 16—19 letal bl hoteli ■ kor«. apoodenco kr«tkoč«altl Mnogo sladke krme m proda. Polrv« m pri Ua-rtll Dsrnardtč. Stari grad, p. Videm oh Savt. 42US 30—40 litrov mleka obralanega m .denl^i n« d«- I dneva«. C«ea 14 kroa Iell t - C«uJ. ponudb, pod _ poouJb, M upravo .........— "»"»'j Jutri" pod llfro ,.MI»ka". 4ius Najui&ajla naročnin« J« S L 4384 llfro ,.Sr«ča- radost' ..Jutra". Dve kočiji Znanja iščeta arrho sabavn« koreapon-denc« dv« lultna. csbsvn«, Inteltgentn« mladeniča s dvoma tatotaklma gosiiodlčoama v starosti 17—22 let. Dopisu a sliko oa uprava .Jutra" ped „Tlhl večeri". 4S86 dv« dtrt, en k«son 1 p«» ___i srsdnjetetklh konj ln riza« I konjsko vprego prod« po Janke Zvonko I ugodni ceni tvrdk« Breznik t dv,r.n. p..«,, "Julr» • 4J4° po najvtljth dnevnih ocnsh staro medenina, bakar, cink In (Sr. kovin«. 43'j« Dva vlsokošolca Selita kor»«poodenc« a ..lutt-kanlrnl punčkami". — Roman Marko. Wl«n. Tetlinlache L^p« deknrae. rastlin« Uuuhachula. 4387 ^ kakor palm« In l«v«rjl v v«#pod1^no (nerra«k!-rano) na ic-idkerado? MolCe^-noat proAcna. — Doplae pod ..BlavCtva 2". 43^5 Resnega znanja iell aamovtojen obrtnik ▼ •vrbo tenUf« i go*podano ne te a 22 let staro, kl bl Imela nekoliko premoitnja. Pred-ooet Imajo V komisijo a« name manufaktunM blv go proti dubremn Jamatvu. Ponudbe Je poslati na opr. ,,Jutra" pod ..Stalna Irgoe-»ka »veta". 4163 Kdo posodi dnmsko e!*gantno madro >• vitko o m; bo, tAkoJ. Ponudb* preilvalke. — pod ..Lrpa maska" na upravo Doplae na upravo ..Jutra poti „ J utra' ,V »orni mladenič . 4260 4o63 Kot družabnik prtutoplm h trrovlnl kolonl-Pietilni Stroj---Jalnega blaga. Primeren ka- - llTa bo a v iral DotMiln kr*M kontorlsllnje ,11 plaarnllk. varal otrolk ..Jutra" po4 sna^ko Ilvslnl la razni drugi 4266 Ljubljana, Karlovttaa ce>ta 4. Istotau) ae dobijo po snltanl ceni nova dvokoloRA. ms II po-motni motorčki. Aivalnl stroji ia pneumatlka. Ur se kot »prejemajo v popotno popr*-In vo ta etnaljllranje In poni- 4403 dMhS&sčttšu (d obe) KnJItjovodJa Jvt>viko I,obraten, s« «prej-, '«««J Pnntldli« nn upr«vo "Jatra" p«d ..n«dutli«B". ..Stcnogrsflnja". Primerne služhe 4415 llrojl. obrok«. Prodaja se tudi n« 4297 Za mizarje. llč« tltMnl absolvent 4 rair. Prod« a« popnltionn «0» gltnnsslj«. blvll podčn-stnlk, homtjlnlr«o atrutnl stroj velč slovenščine p«mlč|ne In (ltobelmnsi hlne) slst Klrsch-srbolirvalčlne (tudi cirilice), ner (Abrliht-, Olckten- In Ponudbe na upravo ..Jutra" ---- Les v h'odih ali desVoh ttpov, brezov. Jellev, «uh «11 pol.ub, w 28. 28 In 50 mm Urine, kupim. Ponudbe 1 nsj-nisjo ceno pod ..Stilna dobava" aa upravo „Jutra". 4354 Otroški voziček za d-ojčka, dobro ohr«r.J*n. •e kupi. Ponudbe r,a upravo ..Jutra" pod „Za dvojčka". 4343 4^ITf^f^F^f^lTi Gostilna - >ptm poaestTOm tik glava« cest« v okraju Celje, «« 3 lrvent«rjem vred prod« sa 200.000 Oln. Naslov » upravi ..Julra" pod llfro ..Dobra gostilna". 4036 Večje kmečko posestvo m Aloma Companr, LJubljana. 4239 Drž. vrednost, papirje do 100.000 Pln. ISČl v»"Ja trnovska tvrdka kot depot ra dri. dobave, proti garnn-ljl In 1 In ril odul. mesečn. obrestlm. Takojflnt« ponudbe pod ..Ugodno obreetovanjo" n« Aloma Compan.v, Ljubljana. 4231 Družabnik k seto doblč^anoBtiemn pod-.. „. ,„ Jeli" a kapitalom (50.000 Dln, hrano. .Naslov pov. uprav« .5,'S Mesečna soba v sredini meetn, po molaostt b souporabo kuhinj«, se IAČ« z« sakonvkl par brea otrok za marec, event. tudi lete v začetku aprila. Cenjene Ponudb« na upravo ..Jutra" pod llfro ..Mlraa zakonca 1)983 Dijak s« «prejme na stenovacl« tn ..Jutra '. 4417 Dve opremljeni sobi « «dd««t« dvema gospodoma alt gospodičnama. Kje, pove uprav« „Jutra". 4407 Dva dijaka m r?r-Jmeta o« hrano In star,.v-anj« aa Rimski cesti SU 2/t, 411« Na stanovanj* s- sprejme tskoj boljl« gA-modlčns aa 8v. Petra cesti IU 29/1. 4401 Mesečna soba bra« nostrefb«, se takoj odda gospodični s lastnim perltom. Naatov pov« uprava ,,Jutrn". 4344 Medlclnar 1SČ« tepo meblovan« »račno . ., , .„ ,,„„ Kcb1-«troJ>. - Naalov pove M proda Is proste rok« s pod „Ab«olv«nt . 4309 uprava ..Jutra". 4272 vs.mj gospodarskimi posloi.jl ,„ii^"det° ^Jg --_____4!1S PerfeMen knfgovodja 'J^Z^T^L u,,,.. , , ,, korespondent 1 trgovsko tn Tousssinl - l.angenechi-ldU — Dnvs'tl pOmOcnlK bančno pr«*««. teli mest«. — N«Jnov. Izdaja, praktično v S tem« perfekten. n« Izpod 24 Potoll kavcij« atl s« odete« knjig« vezana, absolutno no- — — ....... - ---- -- —i...— — —..—. _ ra". 441* sobo v centru mest« Cenjene ponudbe pod ,.Ak lepim sadnim vru.ro/ nli- " us"'"° "Julr»' vami. travniki Ii. gotdovo--------- mi V h HI 1, nahaja .Ura Sfannvant« dot,10 p,„oi,t„ en.nina ob 1 atanovunje cesti Skorji Loki —kolodvor. 8 aaff, kiiblnjn, prltlklin«. Na Ieljo n prod. cel! ara- centrum Ljubljane. A«JlepiS« spodaraVI tn gosMlnllkl Ta- '»*»• zamenjam dogovorno ventar. Natančnejša pojaanl- 4 «ohe, kuhinjo In prltlkllr,«. la daj« M. KritinIk, R«l- 1 Takojšnja ponudb« ppd llfro benburf. 871» I ..4 sob«" as oprav« ..Jutra". aktivno sodelujoči. Knpltol se obrcsftj« s 400 odst. Cenjene ponudbe pod lifro ,,Stalno" n« upravo „Ju!ra". 4400 Kdor hoZe spoznati mesta In kraja v Hrvatski. Bosni Voj-vufl!nl, Srbiji, OalmaelJI Itd., naj naroSI Ik. Mellk 1 Jugoslavija Zemljepisni pregled. II. doL Ka 551 straneh podaja knjiga, ki jI ja prlloioa tudi zemljevid, podroben popis nafto driavo. Knjiga volja s poltalno »rad 6.' Din, boljša Itd«ja 67 l)in M) p. Naroča sa pri Ttskovnl sadra«! v LJabljant, Frotoruova al.64. t Tulnlm sretn nasotnjamo vtem prliateljen la ratneom, da nam ie včeraj ob 7. uri iju raj po dolgi, močni b. letni, previden t »vetotajitvl ta umirajoče, umrl toprof la 060, gospod Andrej Keršmanc vl5. rcvident južne železnice PfijfTeh dragega poVo)nlka so 1» vršil r pete!; 29. feb. ob t. ari popoldue, 1 tokajllno drlivno linlnieo k tv. Kriln. Sv maš« tailutoica »o luido bral« v pomleljek 3. in četrtek 6. marcu, vsakokrat ub pol 7. un f trnuvtki eotkvi. Žalujoča soproga in hčerki 0raz posebnega obvestila Imeti Lauro lr> Raperta zaprta v radioaktivni atmosferi. Kadar pa ju boste ispustili in čeprav le za tranutivk . . .v »Rastnem vaš ugovor in mislil sem te nanj! . . . Kor ste torej vi istega mnenja kakor jaz, hočem Laurenco takoj zopet vkrcati na Cberailes, Njo in Ruperja- oba nameravam spraviti v kabino, kjer je kletka. Jaz ostanem pri njih. Kakor hitro opazim tia enem izmed njih, da se javlja Luciferjov vpliv, ju brž iiaproro v kletko . . .» Kljutl rednosti položaja so Sainclair rie moru vzdržati, da so ne bj nasmehnil. »Dragi moj profesor, strinjam te z vašim načrtom. Dd, tako bo treba storiti. Tembolj, ker najdemo s tem tehten vzrok, da preprečimo Lauri udeležbo ca nasom pohodu proti utrdbi \Varteck. Ona se ga hoče namreč na vsak način udeležiti. Kako naj se j uprem? Dozdaj nisem načel ?e resnega ugovora, ki bi naj jo prej»riča!. Zdaj ga imam..» »Torej drži?» » Drži. & »Boste Laurenco takoj obvestili?« »Takoj. A prosim vas, da pojdete tndi vj i menoj. Kajti njo pregovoriti ai baS lahko.* »Pojdiva!* Moža vstopita v hižo. Vte se je žurilo, da pripravi od !Kycta!opa zahtevano belo perilo in obleke. Laure in Grisyl sta se baS pogo-tvarjale z Romskim. Borgeom. Doptiom tu VVoifom. »Laurence!« pokliče Nycta!ope. Palii vzdigne glavo in se nasmehne. , »Hočete za rrenutek k nama? Pro-iesor in jaz bi rada govorila z vami.* po «E. Lauro in Kupe rt a moramo za- j Mlada !?ona vstane nekam nemima, preti v radioaktivno kletko. Ce jn bo J kajti slutila je, da ji najmanjši neprod-Lncifer inkaJ, da bi ju hipnotiziral, jili | videni dogodek lahko onemogoči na-W bo nažel kakor ni zadnjic mogel črt, ki si ga je zamislila z Orl-sjrlo, in najti rdečelasca Hunterja!« Iv katero;??, io potegnila, rte da b! mu »Prav, popolnoma pravi, potrdi kaj razkrila, tudi poručnika Romskega. Sainclair. »A vedno vendar no morete Sainclair, Lourmel in Laurence odidejo v sosedno robo, ki je sleer fiu-žila siru Patrioku Svviru za delovni kabinet. cPoslučaj dobro, I.aure.» znčne resno Sainclair, ko so vrata mod sobo in dvorano zaprto. I«, držetf ljubljenko za roko, ji razlaga Ivi govori o nevarnostih, ki ji pre-te od magnotičnoga vpliva Lueiferjo-vegti. Potem ji govori o profesorjevem načrtu, ki ee tudi njemu sdl ed!na re-Bitev i? opaznega položaja. Od easa do easa prida tudi profesor I.ourmel kako besedo v podkrepitev Nyctalcpovih razlogov. In čim dlje Sainclair govori, tem večja'je Laureneina bolost, kajti no more si zakriti, da Imata Paine.lair in Lourmel prav. A čo se zgodi, kakor sta si zamislila profesor in Jean, potem je njen načrt padel v vodo in ona se ne bo mojla udeležiti ekspodlolje na krovu 11.-CV3 z Romskim ln z Gri-«ylo. Njena bol je tako silna, da prekine Salnclalra in pravi z glasom, v katerem so odkritosrčnost meča z ono loka-vostje, ki pogosto izvira iz udane ljubezni: »Jaz pa sem vaju hotela prositi, da bi se smela z Grisvlo udeležiti vaše ekspedieije v Romskovem letalu na-mestu Berpea in Doppal . . .» Tudi to je tvorilo del Laurinr-ga načrta: ona in Grisyl nista namreč nameravali skrivaj izpodriniti Borgea in Doppa, amjiak z Nyctalopovlm dovo-Ijenjem; kajti mlada žena je menila, da njen ljubljenec pač ne bo imel rosnega pomisleka, da bi so z Grisylo udeležila pohoda na severni tečaj. A glej, ta pomislek se je pravkar pojavil! »Jaz bl vam bil prav rad dovolil, Laure!» odgovori Sainclair. »A zdaj, ko scin govoril 8 profesorjem, tn mi je on odkril nevarnosti, ki bi pil tom nastalo za vas od Lueiferja, vas moram prositi, da »e uklonite pred to dolžnostjo. To je odlna rešitev, Laure, ljubljenka moja!» Dal To bi bila njena »dolžnost», kakor ao je izrazil Nyctalope, čo bi Laure ne imela svojepa načrta. A zanjo j« bila Se večja dolžnost, da stori z Grisy!o in Romskim, kar si jo zamislila in kar bi — po njenem mnenju — zagotovilo Nyctalopu končno zmago, Jean pa bi po njenem načrtu tvegal dosti manj kakor sicer. Na Salnelalrov odbijajoči odgovor je Laurence hip v izkušnja vi, da bi mu izdala svoj načrt. A pravočasno so premisli. On bi nikdar te;:a ne dovolil! Nasprotno, da bi ji onemogočil izvršitev načrta, bi bil eel<5 zmožen, da Rom-skejra zapre in da postavi stražnike, ki bi pazili nanjo in na Griayio! La Pa lil se torej navidez uda, na tihem pa si misli, da bo ravnala po svojem načrtu, kakor hitro ji bo mogoče. »Pa zakaj hi ne bilo mogoče?* si pravi sama pri sebi. In smehljaje, z očmi vlažnimi od ga-notja, zamrmra, ponosna na svojo skrivnost, be«ode, ki so -zanjo imele dntg smisel, kakor ga jc mogel Sainclair slutiti; »Kogar vodi in podpira ljubezen, koraka varno in mirno, kajti bogovi čujejo nad nji m,» »Laure, draga moja Laure, ljubljenka moja! . . .* Lourmel diskretno odido. Mlada zaljubljenca so poslavljata. Kajti Pa Tli bo morala vsak hip oditi na Oberalles. ki bo takoj odplul. in potom se ne bosta videla prej kakor po zmsuri. če . . . Objeta si zreta drug drugomu v bledo lice. On misli, da ga utegne doleteti smrt. Ona premišljuje, kaj (»tem, če jI na^ črt lz|vodletl. «I.aure.» ji pravi on, »če se ne vrnem ...» »O, Jean, potem umrem tudi jaz!» »Ne, Laure, ti b<»S živela! Ti moraš živeti. 8e bo Lueifer premagan . . . Prisezi mi, da ne boš iskala »mrli!« »Ti hočeš torej, da živim, če bo Lueifer premagan?« »Da, da!* »Čeprav sl ti mrtev-?* »Čeprav, Lauro! ... To si dolžna človeštvu, ki od tebe Be mnogo priča-kil j«! Nima.fi pravice, da urnreS v polni mladosti, v sijaju svoje lepote, nimaš pravice, da oropaš človeštvo čarov svojega talenta ...» »Naj bo! Živela bom, da ti bom pokorna. A če Lueifer zmaga? . . .» »O. Laure, moja Lauret ... Ne v r.jeprove roke! ... Ne v njegov . . .» »Nikdar. Jean! ... In če te bom mogla maščevati in zmagati namestu tebe , . . Da. zmagati! . . . Dalila je premagala Samsonu, ki mu tisoči in tisoči mož niso bili kos . . . Judit jo z eno kretnjo ubila Holoforna, ki ga armade niso motrle premagati . . .» »Dii. Laure, dil! Toda . . .» Glas se Nyctalopu trese, ko pristavi: »A predno sta Delila in Judit trlum-firala nad možem . . .» »Vom, kr.j misliš ... A tnolčJl Kaj ml koristi moja nedolžnost, če si ti mrtev? ... Če jo moram žrtvovati, da tebe maščujem in da premagam pošast ... in če potem očistim telo s prostovoljno smrtjo . . .» »Molči! . . .» Ustnico se jima strnejo in njuni duši se spojita drii','a v drugo. A nakrat se on odtrga od nje ... Se enkrat se »pogledata, potem pa bežeč odhiti . . . Ko prestopi korak, se vzravna in s silo pričara mir na lice. Tedaj zagleda Lonrmela. ki fja je zunaj pričakoval. »Prijatelj moj.» mu pravi s tihim, zlomljenim glasom, »prijatelj, vam jo prepuščam in zaupam. Verujete v boga?» »Da,» odvrne Lourmel. ki ga to vprašanje ni iznenadilo, tako je bil že pripravljen na vse. »Molite torej k bogu, da zmagam nad Luolferjem!» Potem [ia zbeži ven, kajti hotel fe biti sam, da »a ne bi opazila Laure, odide v poilmornico. Nekaj minut preteče. V veliki dva. rani. kjer so živahno pripravljali vt,6 potrebno za ekspedicljo. čaka profenot na Laurenco. Grinvl in Romski ga z t,e. inirom opazujeta. Kaj naj to pomeni? Gospodična Paili so vrne. navidej mirna. Na noti se naravnost k Louraelii in ga smehljaje nagovori: »Dragi profesor, v trenutku sem io. pet pri vas. Upam. da mi dovolite, ds ostane Grisvl pri moni? Jean jo ne po. trebuje, saj ne igra v njegovem načrta nikake vloge.» »Kakor želite,* odvrne LourmeL »Takoj stopim k njej.* In Lan renče se nameri proti GrisyU in Romskemu. Skloni se k njima tn jima govori tako tiho, da 119 more čuti nepokij. cano uho. »Nobene bistvene Izprememhe. \ zgodilo se j« nekaj nenavadnega. Ne izprafnje me zdaj. nimam časa. Grisvl, vi pojdete takoj z menoj!* »Dobro!* »Romski, bodite z letalom člmprel pripravljeni! Pazite na vse! Morda bo! mo prisiljeni, da bomo morali ravnata pred Nvetalopovimi očmi in proti njf>. govi volji ...» »Razpolagajte t menoj!* dahne častnik. »Pazite na podmornico! Kadar boste videli, da sva medve izstopile iz nje, se vzdignete z letalom! . . . Orlsyl ho dala z rokami znamenje. Bcrgea tu Dopna ne vzemite seboj! . . .» »Prav!* »Ali bi modi vzleteti nad podmornico tako nizko, da bi se skoraj dotaknili mostičaY» »Aha. razumem va«. O, ddl A bila bi prevelika hitrost, da bi se mogli oprijeti koles ali pa splavov.* »Kako torej?* Laure zacepeta z nogami. »Moram na vsak način!* (Dalje prihodnji^ Perilo, kravat«, rokavice Itd. po znatno znižanih cenah pri 97 IV H. Siiikoulc nasf. R. Soss. Ljubljana, Mestni trg 19. S S ZAMUDITE PBIUSEI ZDRUŽENE OPEKARNE D. D., LJUBLJANA Teleton 733 naznanjajo, da to otvorilo v sredini mesta, aa Hikloil-Cevi cesti it. 13, tovarmiko zalogo vseh vrst opeke lastnega izdelka. — Opeka je na razpolago v poljubnih množinah po najnižji dnevni ceni. 881/a Jetnika, čevlje itd. po kon knrrn pii Janku Keri-manou, Bevke M SI. l'o-oudtie »e vpošljejo ds naši..?: Fren Tavčar, Breg jit A, I juhljana. C Prostovoljna javna dražba pohištva in drugih predmetov se vrši ? nedeljo, dne 2. marca ob 9. uri dopoldne na Zabjekn št. 2, II. nadstr. Naroiaite in Širite Nsro^aite irt Širite LJUBLJANSKI ZVON mesečnik za kulturo in prosveto, kl prinaša povesti, pesmi in članke naših najboljših pesnikov in pisateljev. Celoletna naročnina Din 120'—. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Liubliani -— Prešernova ulica 54.-- Franc Globočnik R7RM trgovec is posestnik Poldka Globofnik, roj.VoVii? i poročena TržU - 17. mfona 19*1 Kranj - ..... ....... 476 Najcenejše in najboljša so vžigalice iz Tovarne uligallc v BuSab. Knjigovodkinja (bitancistka) 829/» zmožna popolnoma samosto jnega kul'go-vodstva, se sprejme takoj pri večjem trgovskem podjetju — Ponudbe naj se pošljejo na upravništvo „Jutra" pod šilro „Kn igovodklnja debel, zdrav, prebran, bel ln rožnat, kwp«< jem ra dobavo takoj. — Ponudbo z označbo najnižjo cene je poslati na adreso: Prcdolevič, Nova Grad ška. Inserirafle v ,Juiru"I Potrtega Frea naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest. da je naša predobra soproga, skrbna mati, sestra, teta in svakinja, gospa Maksimila dr. Jesenkova, roj. Permš po kratki mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, dno 26. t. m. v starosti 35 let, mirno v Gospodu zaspala. Zemski ostanki predrage ge prepeljejo v četrtek ob 8. nri zjutraj iz Brežic v Sevnico, kjer se polože v petek ob O1/« uri dopoldne k večnemu počitku. Sv. maše zadnJnice se bodo brale v Brežicah in Sevnici. Noj spava v miru! SEVNICA - LJUBLJANA, dae 27. svečana 1024. 896/a Dr. Rok Jerenko odvetnik, soprog. — Milan sin. — Miroslav Fernio, atarlja Babtek, roj. Fermd. Rnzamiia in Viktorija Permž, brat in sestra — France Jesonko, svak, ln drugI. Brei viatagl drojeja ebreatlia. Po ho'jem nedonmlilvem s'-lepn, kateienin se v svoji preveliki taci vdano klanjamo, te je preselila n nob.ue dnltue r ImiIjSci vednost naša srčno ljubljena, predobra soproga iu mamica, Oiiruroa sestra, teta, svakinja in rinaha, gospa Gizela Krenižar roj. Rozman soproga narodnega pos'anca ki Je (lil ti e a 7,iutraj oh S. uri previdena s tolažili erv vere, nenadoma zatiunils troje zimske oči, Truplo preldare, nenombne poko niče prepelji mo v oelrek, dne 28, t. m. ob 3. nri pop. Izpred žalooija doma, Stari pot 6t. 2, na pokopsližfe pri Sv Križu k vefnemn počitku. 8c. s'ida"iie maše hudo t župni cerkvi sv. Petra iu raznih drugih eerkvnh. Prosimo Va«, prijatelji in v.nanei, ki z nami sočustvujete in ete poznali naSo ljube rajnico, spominjajte ee je v svojih molitvah. V Leubljani, dne 2«. februarja 1U24. Frsn Kremžnr, sopro?; Marjan ln Francek, sinova; Malica WIassaU, Franlca Pe.*ar in Al.nka Bratuž, sestre; Kutloii Rozman, brat; tast, svaki in svakinja, nečaki in nečakinje.