Štev. 10.             Y Ljubljairi, oktobra 1898.             Letnik I.                 ,   ^W
Glasild ,,Slovenskega čebelarskega društva"  \i§tj^>
za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko se sedežem y Ljubljani.                        \
Urejuje Frančišek Rojina.
Izhaja po enkrat na mesec in se pošilja ndom brezplačno.
Vsebina: Jan. Jurančič: Dmetno satovje. — Ant Žnideršič: Naže čebelarjenje. — Fr. P-----v:
Čebelarska  pravila  za  zimo. — Dopisi. — Raznoterosti. — Listnica  uredništva. — Inserat.
Umetiio satovje.
V.  Razne vrste umetnega satovja.
Konečno hočemo še pogovoriti nekatere vrste umetnega satovja, Prav za prav je to brez velikega pomena, vendar brez tega bi mislil kdo, da so pri nas na Slovenskem novejše reči v tej zadevi celo neznane.
Kakor srao slišali iz zgodovine, bila je prva iznajdba Mehringova le satna medstena brez vseh celičnih nastavkov. Schulz izdelal si je potera take stroje, da je ž njimi delal medstene s celičnirai nastavki ter je imenoval ta svoj izdelek: umetni sat.
V 1. 1887 je učitelj Korbs izumil enostranski sat. Ta je imel le na eni strani celice, z drugo stranjo bil je pa pritrjen na ploščevino. Ka-koršna je bila ta iznajdba, tak je bil najbrže tudi bistroum, ki jo je stvoril: ,,enostranski". Naš oče dr. Dzierzon se je izjavil o tej iznajdbi, da je po-dobna detetu, takozvanemu nestvoru, ki se brez ene roke, brez ene noge, s pol glavo itd. porodi. Ves krič o tej pohabljenosti bil je v par letih pri kraji.
Pravi se, da delajo v Ameriki od 1. 1890 umetno  satovje s spo- -ljubno, celo do \m globokimi  celicami.   Od take velikanske gruče odrezujejo potem z razbeljeno žico kose ali plošče tako debele, kakor hočejo imeti na umetnem satu celice globoke. Ti-le odrezki iraajo tedaj celice brez
dna? zato jih lepijo na ploščevino. Ta, kakor se mi zdi, diši prav po ,,amerikansko."
L. 1890 videl sem v Gradcu na razstavi kositarni umetni sat. Narejen je bil iz kositarne plošče, na koji so bile celice sestavljene iz za-vihanih kositarnih trakov. Ta sat je bil tam na razstavi z medom napolnjen; vendar ne ve se, ali so spravile čebele same med vanj, ali je moral storiti večino dela — človek. Za iznajdbo, oziroma nje pravico, trgala sta se dva Avstrijca, Andriška in Steigel. Tudi o tem satu ni več duha, ne sluha.
Schulz dela nadalje tudi sate z vloženo plošcevino in take z vdelano žico.
V nekaterih tvrdkah dela se umetno satovje z ravno medsteno, t. j. celice imajo ravno dno, ne kakor pri naravnem satovji obstoječe iz treh rombov. Pameten človek se čudi takim protinaravnim novotarijara. Tudi iz belega (beljenega) voska delajo satovje, kar istotako nima nobene vred-nosti, le cena je višja.
Nekaterim izdelovateljem se je priljubilo svoj izdelek nazivati s po-sebnim imenom, kakor: Lieblingswabe, Koniginwabe, Meisterwabe itd. Zakaj še pa nikar D— ckwabe, ker je navadno vse druge grdobe več zraven, kakor voska? Zakaj Konigimvabe, ali se v tistem satu valijo same matice, v drugera sami mojstri itd.? Ali ni to bahata neumnost, ki izvira iz sebičnosti, ker hočejo taki kričači svoj izdelek s prilizovalnimi priimki nad blago drugih povzdigniti. Pomnite, vsako blago, ki ima kake posebne, laskave priimke, je za nič, tega ne kupujte!
Najnovejša iznajdba v tem oziru je pa umetni sat s popolnimi celicami; izumil ga je P. Warnstorf-Buslar 1. 1893. Stalo je gotovo veliko truda, dela, časa in denarja, predno so bili zgotovljeni stroji, s kojirai se izdela popolen sat; vendar vsa ta težavna iznajdba nima zdatnega prak-tičnega pomena. To satovje je predrago, da bi se izplačalo ga naročiti; tudi je prenežno in prerahlo, ker se navadno že na pošiljatvi močno poškoduje, še manj se pa more sili v izmetalnici zoperstavljati. Kdor ima tako ne-okretne čebele, da same celo ne znajo satovja zidati, naj si naroči popolno umetno satovje. Ta iznajdba je le učenega pomena, ker dokazuje, da tudi na čebelarskem polju človeški um napreduje in re vzdržuje na visočini časa.
Iz tega previdiš, dragi čitatelj, prijatelj čebelar, da res marsikatera iznajdba samo zato zagleda beli dan, da prej ali slej zopet zgine. Vse te sorte umetnega satovja, ki smo jih naštevali, so razven ene vrste brez vsega gospodarskega poraena za čebelarja. Le navadni umetni sat s srednje-visokimi celičnimi nastavki je velike vrednosti. Naročimo si tedaj satne stiskalnice, ter si delajmo umetno satovje sami. Ena taka stiskalnica zado-stuje v potrebi za več čebelarjev, za celo ali za več občin. Tudi lahko dela eden za več čebelarjev, koji mu potem primerno plačajo od komada. Naročiti si pa satovje le v najskrajnejši sili in še takrat od zanesljive, domače tvrdke, od koje se naj tudi jamstvo za pristnost voska zahteva.
Ne bodimo pa preveč zaljubljeni in navezani na umetno satovje, ker vobčnem oziru nima umetni sat nikdar tiste vrednosti kakor
naraven. Jasen dokaz za to dajejo nam čebele same; matica se namreč vedno bolj izogiblje in obotavlja leci jajca vanj, nego v naravnega, akoravno smo ga obesili med nezadelano zalego. To lahko vidimo pri mladem roju, kjer je v vsaki novonarejeni celici že jajce; ako mu pa damo umetni sat, našli ga bomo še najbrž čez 5-6 dni praznega. Čeravno je tedaj za večjega čebelarja, ki hoče glede pridelka tekmovati s svojimi tovarši, umetno satovje neobhodno potrebno, vendar je le nadomestilo naravnega, kojega popolnoraa nikdar ne nadomesti; je le pomoc v potrebi, da se čebelam zabrani preveč trotovega dela.           Jan. Jurančič.
Naše cebelarenje.
(Piše Anton Žnideršič.)
Kranjska čebela pridobila je tekom zadnjih desetletij obilo simpatije med širnim svetora. Od leta do leta razpošilja se ogromno število te pridne živalice na vse kraje sveta. Neguje in izkorišča se naša čebela uspešno po velikem svetu, v njeni domovini pa je racijonelno čebelarenje na zelo nizki stopinji. Drago plačuje tujec kranjsko čebelo, o kateri pridnosti, krotkosti in vztrajnosti je vže toliko slišal; mi pa,ki jo imamo doma, ne vemo ceniti njenih dobrih lastnosti. Čas je tedaj, da pričnemo tudi sami ceniti domače blago, da pričnemo tudi iz čebelarstva zajemati vir dohodkov, kateri se nam od dne do dne znižujejo. V tem listu povedalo se nam je, da je treba znati v prvi vrsti racijonelno čebelariti, kajti le to nas privede k uspehom. Da pa to dosežemo, treba je pouka.
,,Pred vsem učite se teorije" ta rek slavnega Berlepša ponavlja se preobilokrat pri vseh čebelarskih razpravah in tudi nam je pred vsem po-trebno učenje teorije. Življenje čebele je vže samo na sebi tako čudopolno, da je vže poznanja tega treba, ako hočemo uspešno čebelariti. V toliko večji meri učiti se moramo pa tudi navodil, katera služijo v to, da čebelam poma-gamo, kamor si vec same pomagati ne morejo, da jim napravljamo primerna bivališča in tako skušamo od njih dobiti kolikor mogoče več dobička. Kdor ima veselje do Čebel, poprimi se z vso vnemo čebeloreje, unme racijonelne čebeloreje in videl bo kako lep sad mu bo prinašala. A ne samo to, da bo imel dobiček od njih, zadobil bo tudi veselje do proučevanja njihovega življenja. Saj jih vidirao čebelarje, kateri čebelarijo z nepremakljivim satovjem, kako porabijo vsak prosti čas, da se radujejo nad svojimi čebelicami, s kako vnemo pripove-dujejo svoje skušnje in dogodke. Kaj pa še le tisti, ki pozna vse življenje čebele, ki čebelari s premakljivim satovjem. Ko se snideta dva čebelarja, ne moreta dokončati svojih medsebojnih pogovorov. Saj je vendar tako zanimivo, tako poučljivo, po kremenotrdnih zakonih vodeno gospodarstvo čebele. Proučevati pa je treba ne samo življenje čebele, ampak tudi krajevne razmere; za vsak kraj ni enako čebelarenje, treba si je toraj po krajevnih razmerah delo-vanje prirediti.
10*
-k»& 76 m++-
Mi stavimo obilo upanja v naše letos ustanovljeno čebelarsko društvo in upamo tudi, da bo naša domovina premnogo pridobila po tej organizaciji, ako jo bode tudi narod slovenski podpiral v tem podjetju.
Da pa pridemo takoj v začetku v okom zaprekam, katere je poznejše zelo težavno odpraviti, opozarjam čebelarje na sledeči pogoj:
Vsa večja čebelarska društva, določila so si po večletnih skušnjah in po temeljitem proučevanju, kot pripravno spoznano jednako mero, po tej so se vse priprave, kakor panji, okvirji, stiskalnice za med in enako orodje izdelovale. Zaradi tega je tudi pri nas neobhodno potrebno, da si takoj v začetku določimo jednako mero. Te mere naj bi se potem vsi slovenski če-belarji poprijeli, in to mero zastopalo bi tndi naše društveno glasilo. Jednaka mera nam bo v vsakem oziru veliko koristila, nasprotno bi nam pa različne mere veliko neprilik delale. Ako bodemo kupovali ali prodajali panje, okvirčke, trčalnice (metalnice) za med, stiskalnice za umetno satovje in raz-lično drugo, ali ne bo skrajno neprilično, ako imata ^kupec in prodajalec različni meri. V letošnej zimi treba je jednako mero določiti, bodisi po pismenem obravnavanju, ali pa po posebnem shodu čebelarskega društva. (Najbolje bi bilo, da se ta tocka dene na dnevni red prihodnjega občnega zbora ,,Slov. čeb. društva". —  Op. ured.)                            (Konec prihodnjič,)
Čebelarska pravila za zimo.*)
(Priobčuje Fr. P . . . v.)
,,Nesrečna zima mrazi m?, in dolgo prec ne spravi se" — smo pevali blažene mladostne dnivšoli; pristavili bi pa lahko kot Čebelarji še besede: nne štedi naše č'belicew. Po leti bi marsikdo čebelaril, Ijudstva se razvijajo sama ob sebi, če Ie božja narava nekoliko bogato natoči v cvetne čaše slad-kega nektarja. (Nektar so imenovali stari Grki pijačo iz vina in medu, ki so jo baje pili njihovi bogovi na gori Olimpu; nam pa je nektar sladka tekočina, ki jo nabirajo čebele na cvetju in predelajo v svojem želodcu v med). Druga pa je po zimi. Jeden sam leden mož lahko uniči blagoslov mnogili poletij. Kaj ti pomaga, če so ti čebelice po leti še tako pridno na-birale, ti pa jih v zanikernosti pustiš zmrzniti, ali jim daš funt medu pre-nialo in ljudstvo pogine malo pred spomladno pašo ali vsaj po sili izmeče zalogo, da potem ostane slabič celo leto.
Skušeni čebelarji imajo zatorej dobro, naravi primerno prezimo-vanje za podlago vsega Čebelarstva. Kaj nam je tedaj storiti, da se bomo smeli imenovati umni čebelarji?   Treba je:
I.   Čebele dobro vzimiti;
II.   je pazno prezimiti; in
III.  nad vse previdno izzimiti.
*) Po kaj rabni brošurici: »Die Bienen im Winter« v. Michaelis, Leipzig-Reudnitz. II. izdaja, 15 kr.
-++n 77 «•+-
I. Vzimovanje oebel.
Kakoršna setev, taka žetev. Setev naša je vzimovanje. Po naši misli je le gorko vzimovanje naravi čebelni primerno; čebelica ni in ni kak se-verni (beli) medved, toplota je njen živelj kot ribi voda, mraz jej je smrt. Zato mojster-čebelar prezimuje le:
a)  Močne in zdrave polke z mlado matico."    Slaba Ijudstva redno poginejo tudi v najtoplejšem  stanovanji.   Da  si  namreč  pri velikem mrazu ohrani toplota, treba mu je veliko gibanja, močnega pahljanja s krilci. To jih utrudi,  da pridejo  le še bolj trudne iz zimskega počitka.    Spomladi ne morejo z zalego nikakor naprej in prva paša je zanje zgubljena.   Vsled mnogega  gibanja   pa potrebujejo  tudi  mnogo več hrane,  kot mirno  sedeč, močen polk; in ker se ne morejo v mrazu na prostem očistiti, nastane griža. Brezraatičen panj pustiti  čez zimo pa bi bilo naravnost bedasto;  celo zimo ne bo imel miru. Stara matica ti lahko pogine v času, ko si druge ne moreš izrediti, torej  proč ž njimi!   Do močnih panjev  prideš,  ako  na jesen več slabih združiš ali če v velikem srpami in kimovcu špekulativno pitaš, (da si namreč ta čas zarediš obilo mladih čebel, ki najbolje zimo prines6). *)
b)  Prezimuj majhne pozne rojiče kot nastavke (ali škatlje) močnih  panjev!    Močnemu panju  se  namreč veha  odvzame in zapre z žičnato (drateno) mrežico.    Na to  se  postavi  panjič z rojem;   treba ga je seveda skrbno odeti, imeti pa mora svoje žrelce.
^JOskrbi žival bogato z medom! Nikjer se skopost tako slabo ne vračuje, kot v naši stroki. V zimskem mrazu sploh čebelice ne potrošijo ve-liko; o zavarovani, mirni legi porabi zdrav polk komaj nekaj funtov. Skušnja uči, da močno ljudstvo v gorkem panju z 10 — 12 kg medu v vseh okoliščinali dočaka sporalad, in sicer porabi:
v vinotoku.......3 — 4 funte,
„ listopadu.......1 — 2     „
„ grudnu........1 — 2    „
„ prosincu.......1 — 2    „
„ svečanu.......2-—3    „
„ sušcu........3^—5    „
B raalem travnu.....4 — 6    ,,
Skupaj    .    .16 — 24 funtov= 8—12 kil.
Med mora biti dober! Strjen, cukrnat ali kakor pravimo kristaliziian raed, zlasti ogrščin in prida, ker čebelice ne morejo trdih zrn stopiti. Škod-ljiv je tudi nezadelan med, ki vlači nase vlažnost, se rad okisa in provzroči drisko (grižo). Najboljša hrana je jesenski iz raznih cvetlic Dabrani med. Če bi pa kdo ne imel medu, bi si zamogel pomagati s kandis-sladkorjem. Vzemi 4 funte sladkorja, 3 funte mrzle vode in tako dolgo kuhaj da izpari med vednim mešanjem 1 funt tekočine. Lonca ni treba pokrivati. To raztopino daj čebelam meseca vel. srpana, ali vsaj kimovca, da jo zamorejo še zadelati,
*) V krajih z jesensko ajdo tega ni treba, ker jih narava sama najbolje pita.
Opomba uredn.
-*+m 78 h<h-
s pokrovci. So tudi čebelarji, ki devajo na jesen velike kose kandisa nad glavo čebelne gruče. Čebele pri tem baje kaj malo potrošijo, 4 — 6 fimtov jim je dosti črez zimo. Seveda je pri tem paziti, da potrebni sopar ne uide, sicer bo joj! žeja in lakota ob jednem.
d) Med posameznimi medenimi sati ne sme biti praznine niti praznega satu. Zakaj ako čebele sredi zime nalete na prazen sat, vlada pa ravno najlmji mraz, tedaj čebele ne prekoračijo praznega satu, da bi dosegle bližnji polni sat: lakote poginejo.                       (Dalje pnhodnjič.)
Dopisi.
Z Barja. Gospod urednik! Tu imate že zopet moje pismo, da mu pre-iščete obisti in preudarite, ali naj gre v list ali v Vaš koš. V zadnjem slučaji se bodem tolažil, da Vam preostaja boljšega gradiva.
V zadnjem času me je združenje čebel iz raznili panjev jako skrbelo. Bral sem o tem že marsikaj, a načini združenja so tako različni, da se je človeku težko odločiti, kako naj bi si stvar najboljše uredil. Toliko sem takoj uvidel, da brez mešička ,,smocker" ne bode šlo, radi tega sem si ga skušal izposoditi, kar pa ni šlo, ker bi jaz mešiček izposojevalcu lehko po-kvaril in ga ta tudi vedno sam rabi. Naročim si ga od Švarca. Stane me s poštnino vred 1 gld. 92 kr.
Hladnega, deževnega dne — 18. oktobra — pripravim se k delu. Na-bašem ,,smocker" s cunjo, prižgem jo, pa piham čebelicam na srce. Menite li, da so se genile? Kaj še. Potem sem jim kadil s tobakom V* ure, čemur so se odtegnile za satje, a skozi žrelo se ni prikazala nobena.
To me je ujezilo in lotil sem se stvari na prav jednostaven način. Slabičem sem vzel satnik za satnikom pa ga ogrebel na deščico, ki sem jo postavil zadej k panju. Ogrebene čebele so se pričele prav precej prašiti, ter so se pomikale čedalje bolj v tuje jim stanovanje. Prvotne stanovalke so pričele pač močno vršati, tekale so zbegane semintja, poraaknile se slednjič v središče, a boja nisem zapazil prav nobenega. Tako sem združil šestero panjev z druzimi šesterimi. V nekaj urah po združitvi je bilo v panjovih že zopet vse mirno in v naslednjih dneh so redno izletavale,
Tehtal sem panjove 10. sept. in sedaj pred združitvijo in našel sem, da je porabil največji slabič v tem času 1 kg svoje teže, najbolj živalni, močni panji, ki so imeli vsaj 5krat toliko živali, pa tudi samo 1*20 — VhOkg.
Za me bode veljalo pravilo: Združuj takoj v prvih dneh oktobra, ko ni več zalege, v hladnem vremenu, pa brez vsacih ,,komedij".
Prezimi hočem 2 ,,Amerikanca", 1 ,,Pavlina", 2 ,,Kranjca" in 1 panj, katerega Vam ne bodem opisoval. Uničil sem pa ,,Gerstunga", ker ni bil delal po satnikih, in tudi nisem vedel teže praznega panju. A živali je bilo v njem, da je bilo veselje! Žaloval sem za njim.
Ste videli že kedaj čebelariti koga na splavu? Jaz sem storil tako. Nastopila je povodenj čez vse Barje pa tudi čez nas šolski vrt in pot do ulnjaka mi je bil zaprt, dan pa krasen.   Zbijem splav, napnem jadra in po-
nosno jadram ,,brez vetra" do ulnjaka, kjer odprem nemirnim živalicam nji-hova stanovanja, da so poletele v sončni sjaj! Pač sein se bal, da mi bodejo preveč tonile, toda brez vzroka. Pred ulnjakora sem jim napravil most, da so si onemogle ,,starke" oddihavale, zrak pa je bil brez vsakega vetriča. Tako se mi je vse po sreči zvršilo.
Povem naj le še, da sem imel 18. septembra zadnji roj, ki je pa od-nesel pete in nekaj medu. No, vse ne more biti po naših željah!
Da ste mi zdravi!              ____A____                     Fran Črnagoj.
Raznoterosti.
Pod kakimi okoliščinami naše rastline bolj medijo ? Nek ogerski čebelar ima zmerom jeden panj na tehtnici, da zamore natančno opazovati, koliko čebele vsaki dan nabero. Pri tem je prišel do prepričanja, da je paša ob dnevih, ki slede mrzlim nočem znatno bogatejša od paše po gorkih nočeh. Tudi vetrovne smeri delajo velikansko razliko v beri. Kadar piha vzhodnik, severovzhodnik ali sever, so cvetlice precej suhe na sladčicah. Tedaj bi lahko sklepali, da mora pri jugu cvetje medu kar prekipevati? In res. Okrog Budapešte prevladujejo severni in zahodni vetrovi, in paša je tedaj kaj pičla; v trenotku pa, ko razpne peroti jug, kar se pa žal le redko zgodi, se paša podvoji, da potroji. Gergelyi je na svojem panju za časa travniškega in akacijinega cvetja opazoval dnevni prirastek na teži, ki je bil pri vzhodnem, zahodnem in severnem vetru 15 do 16 dkg (dek), pri jugu pa \kg 15 dkg do \kg 50 dkg, dasi čebelari v bo]j revni pokrajini za eebele.                                                                                               Fr. P.
Starost čebel. Matica doživi povprečno 3 xf% leta, največ 5 let; njena starost se da precej natanko določiti iz stanja zalege. Stara, oslabljena ma-tica stavi jajčeca neredno in s presledki, kar se posebno dobro vidi pri pokriti zalegi. Pri panjih z redko zalego je treba skrbeti za mlado, čvrsto matico. Delavke, ki se izležejo do konca maja, zamrjč že do jeseni; tek njihovega življenja znaša krog 6 tednov; po sv. Janezu Krstniku izležene pa navadno prezimijo in dosežejo potem starost 9—10, celo 12 mesecev. Trotje, so navadno žrtev v neslavni trotovski vojski, ki se bije v juliju in avgustu, ob slabi paši tudi prej. Sladkosnedi postopači popadajo deloma pod bridkimi bodalci čebelnih Amazonk, deloma jim brezdomovinstvo in lakota unicita mlado bitje, ki traja le redko čez 3 mesece. Pozneje izleženi trotje (zlasti v brezmatičnih panjih) prezimijo in imajo ob zadnji uri 8—9 mesečnih križev na plečih.                                                                                F. P.
Koliko fiebel je v roju, ki tolita lkg% Že slavni pl. Berlepš je delal posknse, da bi zvedel koliko praznih (ne medu nasicenih, kakor pri rojih) čebel gre na 1 funt. Našel je, da približno 5600. Letos pa je hotel neki Čebelar za gotovo vedeti, koliko čebel je v roju, ki tehta 1 kg. Vzel je Škatljo, ki je imela na pokrovu za grah debelo odprtino. V to ogrene ,roj ter ga na natančni tehtnici stehta. Na to začne nalik staremu Ciklopu v Odisejovi povesti čebelo za čebelo spuščati skozi odprtino — štel jih je do 200.   Bilo je to dolgočasno delo Va ure> zlasti ker Čebele niso hotele iz
škatlje, kjer je bila matica, proste pa so spet priletavale napotje delat.   Po ¦ izletu 200 čebel sem našel natanko 30gr zgube na  teži.   Torej tehta 1000   • rojevih čebel   150^-r 10.000 čebel   1 Va &g,   20.000   čebel   3 kg — in  to je dober roj.   Potem takem pride na  1 kg težek roj  slučajno lahko pomljivo število 6666 čebel.                                                                            Fr. P.
Smrt roščeiiim vešam! Ako se voščene veše nahajajo v vecjem šte-vilu pri tvojem ulnjaku, priporočamo to-le sredstvo: Vzemi star, odprt sod, morda petrolejski, namaži ga od znotrej s kakim lepilom (smola, ter ali mušji lim) in postavi ga na večer pred ulnjak. Odprti konec mora biti zgoraj. Ko se stemni, postavi na dno gorečo luč. Nebroj vešč in drugih po-nočnih raetuljev najde smrt v plamenu, drugim pa bodo lepljive stene sodove privoščeni grob.
Listnica uredništva.
Guspod Jan. Kr. K. v Št. V. (Dolenjsko): Mesečna čebelarska opravila spisaval bo s pričetkom prihodnjega leta neki gospod, ki je gotovo izmed najboljših čebelarjev na Kranjskem. Kar se tiče slik, se Vam bo tudi deloma ustreglo. — Gosp. J. S v K. pri S : Ne Vi sami, že več drugih naročnikov se je pritožilo, da niso prejeli, kake številke; nekaj je pač zakrivil prejšni društveni tajnik, vendar so deloma tudi poštne neprilike uzrok, da list ne pride pra-vemu v roke. — Gosp. A. T. v R. pri Z. (Štajersko): Čudno! Če ste le naslov prav naredili, dobiti bi morali na vsak način topilnik. V kratketn ga najbrže tudi naše društvo naroči, morebiti bo srečnejše; potetn se Vam tudi naznani, če ga je društvo prejelo ali ne. — Gosp. I. B. v II. B.: Opis diagonalnega panja imamo pač na razpolago, a v francoščini; če umete, Vatn ga drage volje pošljemo. Poprimite se raje Gerstungovega panja, ker je vendar še dvakrat ceneji, kot diagonalni Gosp. F. Ž. v T.: Kar želite vedeti, najdete natančneje opisano v danasnjem članku: čebelarska pravila za zimo. — Gosp J. H. v S.: Na Vaše vprašanje odgovorimo pozneje
Udnina in reklamacije naj se blagoizvolijo posiljati c. g. Frančišku Mekincu, duhovniku v pokoju, cesta Mestni log št. 8, Trnovo, Ljubljana, dopisi in članki za list pa uredniku ,,Slov. čebelarja" Frančišku Rojini, nadučitelju v Šmartnem pod Šmarno goro, pošta Št. Vid pri Ljubljani.
g                           Prvi češki čebelarski zavod                           I
\ Vaclava Sva^ca v Kolči {
š                (pošta in postaja proge Praško-Duchcovska Koleč, Češko)                 š
š     Priporoča česke normalne dvo- in trinadstropne ulje, Dzierzonov dvojček, amerikanski     h
m     ulj Langstrothov, češki ulj ,,Kapucin", slamnati valjar z nastavkom, metalnice za dva    ^
2     in štiri okvirčke, topilnike za vosek, valjaste in kovinske stroje za izdelovanje umetnih    J
™     medsten, medstene, čebelarske kape in druge čebelarske potrebščine. — Žive čebele    r
%     pošilja domače, kranjske, slavonske, laške in stepne. Med in vosek. Koledarje češko-    P
A     slovanskih čebelarjev za 1. 1894 do 1. 1898, samozaložba.   Čebelarske liste in spise.     h
M                              Ceni/c zastonj in franko. — Izvoz v dežele slovanske.                             fc
m                                        WGr Lastno izdelovanje. "^12                                        k
Odgovorni urednik Avgust Pucihar. — Lastnik »Slovensko čebelarsko druStvo«. Tiskajo Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.