Jta
Spodaj:
V Berlinu se je te dni zgodila redka prometna nesreča. Z gramozom naloženi tovorni avto se je zaletel v prodajalno, pri čemer ni porušil le izložbenih oken, ampak tudi zunanje zidove v prvem in drugem nadstropju.
Zgoraj: Za povzdigo bojnega navdušenja pri bratomornem klanju v Španiji je ljudska fronta v Barceloni odkrila velikanski spomenik neznanemu junaku ljudske fronte. Spomenik je po svojih merah
vprav ogromen.
Naslovna stran kaže srce Prage s Hradčani in mogočno katedralo sv. Vida. V ospredju Karlov most.
Zgoraj: V Nemčiji so spustili v morje ladjo za pristajanje letal v južnem Atlantiku. Spodaj: Manifestacije ljudske fronte v Barceloni, pri katerih nosijo velikanske Azanove
in Caballerove slike.
Spodaj:
Najnovejša angleška križarka, ki so jo pred kratkim spustili iz ladjedelnice, v kateri je bila zgrajena tudi „Queen Mary“, je najhitrejša križarka na svetu. Križarka je dobila ime »Southampton".
Zgoraj: Norost z ameriške kopalne sezije na Floridi: kopalke tekmujejo s 300 letnimi želvami v vprav polžjem teku želv.
Pri nas zima — drugod poletje
Zgoraj: Ob solnčni obali Floride v Ameriki pričenjajo zopet znamenite dirke na motornih čolnih. V velikanski naglici drvi drobna lupina po valovih, kakor da bi tekmovala s solncem.
Na desni: Naporna borba v divji vožnji za prvo mesto.
Zgoraj: Vodne smuči so si v zadnjih letih pridobile zlasti v Ameriki mnogo prijateljev. Morda bodo tudi naši smučarji morali zamenjati svoje smuči.
Zgoraj: Ko besni motorni čoln po gladki morski ravnini, odriva veliko množino vode, ki odletava na desno in levo kot mogočen val. Spodaj: Jahanje valov na posebnih čolnih je priljubljen šport na Havajskem otočju, kjer so domačini pravi umetniki, ki v resnici z vso spretnostjo brez vesel jahajo po penečih se grebenih valov.
Spodaj: Nadškofijska stolnica v Brnu, ki je drugo najvažnejše češko mesto.
Ob obisku
1. Česko-
Na levi: Najnovejša slika predsednika čehoslovaške republike dr. Edvarda Beneša, ki bo 5. aprila t. 1. prvikrat, odkar je predsednik, uradno obiskal našo državo in
se mudil v Belgradu.
Spodaj: Karlov Hradec, ki je znan kot najlepše arhitektonsko urejeno mesto na Češkem. Pogled na glavni trg in na slikovite javne in zasebne zgradbe.
Na desni: Razgled s Spiškega gradu na mogočne razvaline starih utrdb.
Na levi: Grobnica čeških kraljev v katedrali sv. Vida v Pragi. Spodaj:	Velehrad
na Moravskem, grob sv. Metoda in sedež Ciril-Metodijske ideje.
dr. Beneša
Moravska
Na desni; Češka je znana po številnih in lepih gradovih, ki dokazujejo mogočnost in tudi bogastvo češkega naroda v preteklih stoletjih. Med najlepše gradove po legi, načinu gradbe in okolici spada grad Krivoklat.
Spodaj: Pristanišče na Donavi v Bratislavi, slovaški prestolici. Bratislava je važno prometno križišče, zlasti za blagovni promet z Avstrijo in Madžarsko.
Na levi: Kapelica z neštetimi kostmi iz starih grobov v Sedlecii. Značilnost kapelice je v tem, da so mrtvaške lobanje zložene v velike piramide, dočim vise druge kosti kakor v vencih s stropa.
Na desni; Češka narodna noša, dekle iz hodske pokrajine.
Na desni; Smuški šport je našel v zadnjih letih tudi na Češkem veliko število prijateljev. Razvoj smuškega športa pospešujejo prav posebno številni ugodni smuški tereni, med katerimi so znani zlasti Krkonoši in Šumava. Slika nam kaže pogled na vprav bajno zasneženi smučarski dom na Šumavi.
Spodaj: Mogočni grad Karlov Tyn pri Pragi, ki ga je po vzoru srednjeveških gradov zgradil češki kralj Karel IV. leta 1348. Ta grad je eden najznačilnejših spomenikov srednjeveške veličine češkega naroda.
Zgoraj: V zgodnji pomladi leži nad Ljubljano še kasno dopoldne megla, skozi katero se le s težavo prebija solnce. Sprehod v njej ni nič kaj prijeten in tudi fotograf, če res nima dobrega očesa, težko najde na njej kaj zanimivega. Vendar pa vprav meglo prodirajoči solnčni žarki omogočajo lepe protisvetlobne posnetke. Slika sama jasno govori, kako čakajo vpokojenci pred vremensko hišico v Zvezdi, ali bo barometer uganil ali ne.
Foto J. Kovačič, grafik
Zgoraj:
V jutranji megli se do pozne pomladi odpravlja sleherni delavec na delo in navadno mine še dokaj ur, preden ga poleg dela ogrejejo še topli solnčni žarki. Vendar človek z vse večjim veseljem stopa na delo, če mu ne kaplja megla z mokre lopate.
Foto Fran Krašovec
Na desni:
S prav posebno vztrajnostjo pa se drži megla korita struge Ljubljanice. To je veljalo še prav posebno vsa zadnja leta, ko so jo regulirali. K običajni megli je z veliko vnemo prispevala še puhajoča lokomotiva, ki je včasih zameglila dno Ljubljanice tako, da bi človek mislil, da uporabljajo za kurjavo umetno meglo.
Foto Fran Krašovec
Oj, ta presneta ljubljanska
megla!
Pravijo, da ima samo še London včasih bolj gosto meglo kakor Ljubljana. Pravijo tudi, da bi jo Ribničani, če bi bili doma v Ljubljani, že zdavnaj razrezali s škarjami. Ljubljančani pa si seveda ne znajo pomagati. Res, križ je z ljubljansko meglo, s katero nas zalaga Barje, čeprav ni tako nezdrava, kakor se mnogi po nepotrebnem boje.
Zgoraj: Drevo in svetilka se budita iz mraka, ko ju pričnejo božati skozi meglo prvi solnčni žarki.
Foto J .Kovačič, grafik
Beli grob pod Storžičem
Na velikonočni ponedeljek je zajel plaz veliko skupino tržiških smučarjev na vznožju Storžiča, pri čemer Je našlo smrt 9 smučarjev. Že prvi dan so rešili dva ponesrečenca, ki nista kazala nobenih znakov življenja, v sredo pa so našli še štiri.
Zgoraj: Pogled na Škarjev rob in na desni na severno steno Storžiča. Spodaj na desni je veliko snežišče na melišču, ki se razteza od severne stene Storžiča skoraj do koče. Na levi je s puščico zaznamovano mesto, kjer je v razmeroma precej na gosto poraslem pobočju zasul plaz smučarje. Na desni: Pogled s plazu, ki je pokopal pod seboj smučarje, proti koči pod Storžičem. Puščica označuje lego koče na jasi ob gozdu.
Zgoraj: Tako globoka je bila jama, katero so reševalci izkopali v ponedeljek, ko so našli ponesrečenega Rudolfa Plajbesa. Reševalec, ki stoji v jami, sam z lastno pomočjo niti ne more iz jame. V ponedeljek je bilo reševanje razmeroma lahko, ker je bil plaz iz suhega pršiča in ga je bilo radi tega razmeroma lahko odkopavati.
Zgoraj: Prostovoljni reševalci, med katerimi je bilo tudi 10 bistriških gasilcev, se trudijo v torek, da bi našli pod debelimi in stlačenimi plastmi snega ponesrečence. V torek se je sneg že ojužil in je bilo odkopavanje radi tega mnogo bolj naporno. Reševalci so kopali do 3 m globoke rove, potem ko so s palicami preiskali snežene plasti za sledovi.
Na desni: Reševalca prebadata sneženo plast s palicami v upanju, da bosta zadela v snegu na kako smučko, nahrbtnik ali pa na ponesrečenca. Popolnoma nagnjeno in polomljeno drevje kaže smer plazu.	Vse	foto	H,	J.
Zgoraj: Reševalnim ekspedicijam, ki so odkopavale ponesrečene smučarje pod Storžičem, je prišla na pomoč četa planinskega polka iz Škofje Loke. Vojaki, med katerimi so večinoma sami Slovenci, so bili prvovrstno opremljeni ter so z največjo požrtvovalnostjo in vnemo prijeli za delo. Vseh 50 mož je vodil stotnik Pirš Rudolf.
Zgoraj: Italijanski zunanji minister grof Ciano je ob svojem obisku v Bel-gradu položil venec na grob neznanega junaka na Avali.
Spodaj: Grof Ciano se je z letalom odpeljal v Italijo z zemunskega letališča, kjer je pred odhodom čestital našemu avijatičarju k lepim akrobacijam.
Na desni:
Te dni bo
igral kino ,Sloga' film: »Ujetniki s Hudičevih otokov". Roman iste vsebine prinaša sedaj kot podlistek »Slovenski dom", na kar opozarjamo bralce » Slovenskega doma".
Zgoraj: Koča pod Storžičem, odkoder so se odpravljale vse reševalne ekspedicije na plaz, ki je zasul smučarje. Od koče do plazu je približno uro hoda navkreber.
Prošnja uredništva: Vse foto - amaterje, ki so napravili kakršnekoli posnetke ob priliki smuške nesreče in ob reševalnih delih, prosimo, naj pošljejo proti nagradi uredništvu »Tedna v slikah" po eno kopijo v objavo.
Offsettisk jugoslovanske tiskarne