286. štev.
Izhaja ra««n nadeli (n praznikov v s a h dah
ob 10. ur! ffopol<hta>
Uredništvo je v Ljubljani, S>8neiJhanBka nlica 81.6/1., Učiteljsko tiskarna.
Dopise frankirati in pod* pisati, sicer se iib ne pri* ■-obči. Rokopise ee ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm x 05 nun po K 1'5Q. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2’—. Pii večjem naroči In popust.
»avl«tal franko v drlavl SNS.
V UublJanl, v pondelfek 13. decembra 1920.
Posamezna llav. 1 krono.
Leto IV.
Glasilo Jugoslov. socijalno - demokratična stranke,
Otvoritev konstituante.
Belgrad, 12. Prva seja ustavodajne skupščine se je začela ob desetih. Vse lože so bile prenapolnjene, v novinarskih ložah pa je bila prava gneča. V dvorani so bila poslanska mesta večinoma zasedena. Skrajno levico so zasedli komunisti, ki so okrasili svoje prsi z rdečimi kokardami. Poleg njih so sedeli poslanci zernljeradničke in seljačke stranke, dalje v sredini na enem krilu levice in enem krilu desnice pa so zavzeli mesto ..-demokrat je, potem pa radikalci, dočim so skrajno desnico okupirali so-cijalisti in Jugoslovenskj klub, ker niso imeli mesta na levici. Za radikalci je sedelo sedem poslančev bosanskih težakov. Od hrvatske zaledni ce je sedel'dr, prinkovič na ministrski klopi, ban dr. Laginja pa je sedel spredaj v odseku demokratov. Muslimanska stranka je zavzela mesta v sredini za demokrati. Med. demokrati in seljaki so sedeli republikanci. — Prvi je govoril dr. Milan Rojc in predlagal za predsednika seje g. Nikola Pašiča, ki je bil pozdravljen z burnim aplavzom. O. Pašič je stopil na predsedniško tribuno in pozdravil skupščino ter omenjal važnost konstituante ter prepričanje, da bodo narodni poslanci složni v delu, da se utrdijo osnovna načela države.1 Seja je potekla mirno. Pri vseh poslancih je vladala pozornost in interes, tako da se je Ves čas sestanka Žul smalo glas govornika. Po seji so: jx>šlanci odšli k svečani službi božji. Prihodnja seja je odrejena na jutri popoldne ob šestnajstih, na kateri se bo volil verifikacijski odsek.
Poraz , komunistov" na Češko* slovaškem.
Praga, M. Poizkusi praškega komunističnega vodstva, uprizoriti splošno stavko, so imeli1 le malo uspeha. Stavkati so pričeli samo na nekaterih krajih v nekaterih mestih. kjer so zlasti nemški (!) komunisti zahtevali stavko. Olede praškega Ljudskega doma se bo menda dosegel kompromis. Na vabilo zaupnikov kovinarjev so se sestali danes poslan-3ki klubi desnice in levice ir) so sklenili, da se vprašanje soposesti Ljudskega doma reši jutri na skupni konferenci s predstojništvom strokovnih organizacij.
Praga, l!;i Po komunistih proglašena splošna stavka se je docela izjalovila. Vse zapadno-češko premogovno ozemlje je popolnoma mirno. Obratovanje je povsodi norinalno. '
Amsterdam in Moskva.
Na mednarodnem koric-resu strokovnih zvez v Kondomi so tovorili tudi n neprestanih izzrvaniih >n na-fladih fretieinternaciionalcev na am» sterdamske orVanizacne 1 in ie oo-•sehnn komisiia sestavila odlok ki ea oodainmo tukai okraiSanetra: 1. Izredni kongres mednarodne zveze Stf.okovnih ors?anizacii v Londonu, kler ie zastopanih' 18 dežel s skunno 26 milijoni organiziranih delavcev nf smatra tretipintemaciorialnih napadov in blatenie amsterdamske zveze strokovnih orpanizacii kot izraz mneo*a nroštih 'h civili7.:ranih liudi. 2. Komrres oafotavlia. da vse-bu e nainoVeiši nfan:fest 111. internacionale ki nosi nodnise Lenina Zi-fiov?eva Radeka Bele Kuna. dalle Tomsketra Lotrovskesra itd., kateri na«-.nmti deistvnm trdilo da zasto-na?o neko mednarodno zvezo stroki/vnih orpani/arH da vsebiiie ta tnen:fpst voino naooved amsterdamski 7ve?i v stavku, da bo sindikalna moskovska internacHonala zlomila Mumeno« amsterdamsko — 3. Kon-pres >e mnenia da ne bhaiaio napadi- iz vrst ruskega nroletnrllata — 4. Moskovska volna naooved ne kaže nič druee^a kot oooolno nezjianie
, DEMJSIJA DR. LAG1NJE,
Beograd, 11. Na današnji popoldanski ministrski seli Je Ze prisostvoval ban dr. Laglnja, ki Je poročal o dogodkih na Hr-Vatskem in obenem podal svojo dernisijo. Mirto le sledHa kratka debata,, ki sc je končala s sklepom, da se demislja sprejme. Vprašanje hrvatskega bana se bo re-lllo bržkone na ta način, da bo namesto bana dr. Lahinje vršil banske -dolžnosti dr. Bošnjak kot najstarejši banski svetnik, ker novi ustavi,! načrt ne predvideva banskega položaja na Hrvatskem. Dr. Bošnjak naj bi opravljal banske posle, dokler se ne prejme nova ustava In ne uvede nov red v najvišji državni uprav!.
TAKTIKA MUSLIMANOV V KONSTITUANTI.
Belirrad 11. O. Hrasivca ie izia-*vil setrudniku »Tribune«: 1, Juko-
vieče sestave amsterdamske zveze ali oa nesrečno želio da se strokovne or^amVaclie vseh dežel uničilo. 5. Amsterdamska zveza dale vsem v sv rt iib vrstah sto»ečhn orpanizacham avtonomij) li» svobodo plbania. — Zahteva na se; da vsem izven stofe-čim ortranizaciianj odreče nomoC. 6 K-oneres snominia na to da le ravno amsterdamska internacionala nast ala nroti vladam ki so hotele umčiti svohndolinbno sihanle narodov. (Zato na d?.nes žarne »volne nao.ovedi« s strani komunističnih šarlatanov vse^a sveta kateri se b.vkota nroti Poliski in Madžarski skoro n:so udeleževal! Ur.) — 7. Kongres oozivlia sledniič svetovni rvrn]°tairiiat da se združi v vrstah amsterdamske zveze ker le s slosro bn mogoče donolnitl vse revolucionarne namerg socializma. — Ta re-sohioiia ie bila snreieta 7 vsemi klasovi ra^ven no>rvešk:h. Italiianl so oa neodločni Dobro ie da so ruski "rsnodi ki v svoiem ohčevaniu z btiržuiskiml vladami ne 007na srro-žen' !" blatenia kakor nasoroti soci-iaKstičnemu nrole tari latu. Dovedali to. kar ii !?re!
slovanska musl:manska ortranizacMa se ne bo razdelila v dve frakčii. kakor so o*sal! belpraiski listi. 2. Po svoiem Dro^ramu ostaneio zvesti monarlvii in v konstituanti se bodo iz!avili za monarhiste. 3. Orsraniza-| cMa s+oii na stališču državneoa edin-i siva. 4. Dementira vesti bekraiskih listov, da so b:li noslanci ni^hove ! skupine na sestanku z Radičem, s j ktterim r.imaio nobenih zvez. — i Konstituiral se ie nithov klub ter ie b'l i?vol!en za Dredsednika c. Ma-plai. za oodoredsednika oa Hrasnica in dr. Karamehmodovič.
LJUDSKO ŠTETJE ODLOŽENO.
* Beltrrad. 11. štetie vseea prebivalstva živine in nosloDii v Juco-slaviii se ne bo modo vršiti L ianu-aria. kakor le bilo nameravano.
Poročilo delegatov esl. strokovnih organizacij o Rusiji.
Telefonska St. 312,
Maiočnitifi: Ho poiti ali b dosfavlisniern nn dom 7,n
vc-h, c.to 940	^
let* " 120, m etri efo K 60, z« mesec h 20. Za Nemčijo celo leio K 312, sa ostalo fujino <n Arr cnua K RfiO.
Reklamno ie s:a 1 i■ t
ao noštnine oroate.
OpiaTmStvo ie v L utniant PranopkaoakB ulica št.fli,, UPiteliaka tiakarna.
l ■■■■■	i«
Na ?adniem strankinem zboru čsl soc. demokraciie sta poročala s?. Polach in Pit&k člana delegacije »čsl strokovneca udružema« o svo-l.h vtisih iz Rusiie. Prvi pravi: »Ako hočem bit» noši en moram potrditi upotovitve že drncih inozemskih de-le^acii o Rusiii ter iziavlti da ie Rušila v resnici v oooolnem razoadu. d? o industriil ter o indtistriiskih iiredbah v Rusiii ne more biti srovo-ra niti 7 ozirom na politično. n'tl » ozirom na posrodarsko olat indu-s^rie: Povoriti se ne more niti o kulturnih niti o sociialnih uredbah In ra$i dele^acii^ so to Dotrdili ruski komunistična orvaki osebno, Svoio moč oniraio ruski komunisti na organizirano delavstvo, ki pa ie nekai nad 600.000. O tiskovni svobodi v Pusiit ni povora. ker izhaiati smelo samo bo1išev!5ki listi. Vsako kritiko holiševiSkefn režima kaznu-ieV). Industrijsko delo razoada le. v nekai malih oanovah se kaže nekako zbolišanie Industriisk' zavodi so tako zmilitsrizirani da ni tovora 6 kaki 9ooiial*zaciif. Obratni sveti so v Rusiii uvedeni le formalno in ne služiio v rtikako obrambo nroti voliš nekaterih vodilnih oseb. * Delavstvo ind«rštr?iških zavodov nima nikake soudeležbe nri odločitvah, v kateri smeri nai se vrSt industrialna oro-duk ciia Pod boHgev'§kim režimom trni in oort bolKevlško diktaturo strada naibol) ruski oreanHrani industrijski nroletanat Veliko ie oO-manikanie kvalificiranega delavstva v industriialuih obratih: kaiti kvalificirano delavstvo beži <7 mest na de?elo. ker v mestih noče lakote umreti. Zelo nazorno kaže razmere v Moskvi ruski b rokratični sistem kler ie od prebivalstva, ki znaša en milijon 400.000 oseb boliševiških državnih uradnikov. uslužben'h v sovjetskih urad:h. v strokovnih or-eanizaciah ki so državni izvrševal-nl organi n v druerih državnih instl-tuciiah. Posadka Moskve zlaša 50 do 60 000 mož Daši so uvedene stroge kazni nroti verižen tu z živili, trtruieio v Pusiii z živili v malem in velikem čenrav ie tudi svobodna trgovina prepovedana. Hiše v Peti oeradu raznadaio ker ni strokovnih stavbinskih delavcev, da bi iih popravili. Stanovanjsko pomanikan e razsaia no Rusiii naravnost neizprosno. Med svetovno volno In za boliSevKkes-a režima le umrlo v
Rusih 40 odstotkov nrehNralstva. — Govornik Izjavlja da le nr šh strokovna deleeaclla čsl. socialne de-mokraciie na svoiem r>otovaniu v Ruslio — potem, ko ie natančno preiskala vse ruske razmere — do oreorlčflnla. da boliševiSkih metod ni tnosroče uresničit*. Zato tudi ne Dride ruski boliSevizem do nii&kesa sociial:stičneca cil''a. zla-sti ne v - vprašativu socllalizaclie ipmlie. kaitl v RuslH le obranijo gi» vedno zasef>no lastn'štvo zemlle. 90 odstotkov ruskega nreh?val‘tva so kmetie k| niso komunisti amoak konservativci -- Delegat s. Polach nadallule v svoiih. izvaiani h (bil ie prekfnlen od komunista Vanfka. ki cf rtriefrani iz dvorane) hi briooroča Češkim komunistom <ia nal ne ho-diio v Rusiio le na konference s se-danijcii predstavjtelii ruske boliše-viške vlade: v tovarna nai eredo delati da nrideio v stik z ruskem luidstvorn in snoznaio kako to Hud-stvo nod bpliševiš.ko vlado životari In ffladule. Ob splošnem odobravanji iziavlia arovornik. da češkoslovaška ,sor;^n demakraciia razume revolucMske boie ter delo in obenem s cel:m svetom se ii ?re za združitev svetovnega nroletariiata ne oa n<,d imenom Moskve za razbitev proletarskih vrst: ona se hoče boriti 7,a socHalizem twiče oa ood imenom Moskve moriti.
, Sodrup Pilak ootriuie resničnost besedi sodruaa Polacha: vsaka Po-lachova beseda te onrta n* de?stvo, V Rusi! vlšdalo v nrlnclnu stare družabne razmere. Delavstvo sta-nnie v svoiih starih slabih stanova-niih buržoazne hiše so pa prazne tn stropi se tu udiraio. S skuDniml kuh:niauii v tovarnah, šolah in drugod se tihi in staro družinsko življenj. RazmišHati moram. aH ima ru* ski narod V resnici vodstvo v svorh n-kah? Devedeset odstotkov uradov ie 7asedenih od Židov ne na od Rusov, živhenie ie straSno. — Obe oorotfili sta bili spreleti na znante.
Naše delavstvo, nai st te ooročili skrbno in Da7liivo nrebere m si bo niih nanravi sodbo o razmerah v Rusiii. Videlo bo kdo ie tam 'gospodar it] kdo hlanec: spoznalo l>o oa tudi kako in «3 kak način si bo pridobilo ’ res nravo oblast m ?osnod-‘ stvo na svetu. Kdo mu bo rešiteli: al! sociialni demokrat ali komunist, bo laltVn odločilo!
AMNESTIJA V DALMACIJI.
Split, 11. Z regentovim ukazom so amnesttran! v Dalmaciji vsi, k) so zakrivi'I kaka kazniva dejanja političnega -ali vojaSkejja značaja na Škodo naše kraljevine ali v korist Italije. Enako amnestijo Je izdal tudi italijanski kraJj za slučale prestopkov naših Hudi v okupiranem ozemlju Dalmacije.
STAMBOLIN.ISKI V PRAGI.
Pra^a. 11. Jutri dosoe v Prasro bolgarski ministrski predsednik Stamboliniski. Tukal se bo mudil da-l’e časa v svrho uroučevania češke industrije in eopnodarskih razmer.
RAZNE VESTI.
VarSava, 11. V okolici Poltave Je izbruhnila nova ustaša proti sovjetski vladi.
London, 11. Govori se, da posredovalni poizkus delavske stranke pri pogajanjih med Irsko in Anglijo ni imel uspeha.
VVashington, 11. Republikanska stranka je stavila v reprezentančni žbomici ptedlog, naj se prepove priseljevanje tujih uradnikov iz Evrope v Ameriko.
Washfagton, 11. V Manierosu na Filipinskih otokih je prišlo vsled odpora d> mačinov proti vpeljavi splošne šolske dolžnosti do spopada s stražniki, pri če-tnor Je bile* 30 domačinov usmrčenih. Med žrtvami jc tudi tamošnjl učitelj.
Vprašanje žitne prehrane v A vsirljJ.
V enem našiti zadnjih člankov smo porogali, s kakšnimi težkočami se mora avstrijska republika boriti, da prehrani svoj* prebivalstvo z žitom Dejstvo ie, da 42 milijard, ki bi jih vlada moTala imeti na ra,-pola«o, da preskrbi državo t zadostnim žitnim uvozom za vse prihodnje leto, d« teli 42 milijard nima, zato so si izmisliti druge metode. Reparacijska komlsSja M predlagala naj odplača uvoz vsaj prvin treh ali štirih mesecev z lastnimi premi*, nlnami, dokler ne bodo zvezne držav.
I odobrile sanacijski načrt sedanje repat*, raciiske komisije, ki sama ne more dati potrebnih kreditov, ker jih — nima. Olede na ta predlog je nato avstrijska vlada določila, da se bodo zastavili vsi Inozems*.* vrednostni papirji, potem vse dragocenosti,' ki so bile last bivše habsburške dinastije in ne spadajo v nedotakljive zbirke, kakor to določa mirovna pogodba. Dalje vse srv-brno namizno orodje iz prejšnje zakladnice, draaoccne tapete in gobeline itd. Marsikaj ie še last privatnikov in računajo im to, da bodo ti-le tako stvari državi požrtvovalno ^darovali*, v nasprotnem slučaju bodo seveda primorani. Vprašanje le seveda, če bo vse to zadostovalo za uvoc treh ali štirih mesecev.
Ko prečitate „Naprei“, ga od-dajte Vašim prijateljem 1
Politične vestf.
+ Veliko število komunističnih ojjo-datov v Srbiji izvira, kakor piše »Beo-gradsiki Dnevnik« iz splošne bed$ in nezadovoljnosti, ki vlada med srbskimi kmeti po onih krajih, ki iih je voina skoro popolnoma opustošila. Proti opustošenju pa vojni pa ne pomaga nobena politika, tudi komunistični principi ne. Zato pravi »Beo« gradski Dnevnik«: »Kmette in delavci Imajo sšcct pravico biti komunisti in Imajo pravico, da porušijo današnjo družbo, to« da Ce to store, ati je verjetno, da bodo mogli na mesto stairega postaviti nek4 boljšega, lukor oni upajo? Rusija nam kaže, da pride lahko za revolucijo še večjo slo m še večja beda Ako pridejo na krmilo novi ljudje, utesnijo ti biti še slabil in hujši kakor	so	sedanji.« —	Utegne	biti
res. -	.,
+ Državnemu	svet« so ie	pričele	prihajati pritožbe	proti izvolitvi narodnih	>x>-
slanccv. Pričakujejo le prihod dveh sveto, valcev, na kar bo državni »vet otvorS tele.
+ Razdelitev držav«. Doznava v«, da odbor strokovnjakov, ki ie več mesečev proučava administrativno razdelitev države, še ni dokončal svojega dela Mogoče ie, da delo tudi do sestanka konstt« tuante ne bo končano. Razdelitev države se bo Izvršila geocrailtno po gospodarskih potrebah.	<	'
+ Baraniska republika? Napram poročilom nekaterih budimpeštanikih listov« ki se tičejo pogajanj, katera vod) župan mesta PečuJa Bela Lindtner v Beogradu radi ustanovitve baranjske republike P'4 protektoratom kralteviue Srbov, Hrvatom hi Slovencev, doznava »Magyar Ofšzag« o stališču madžarske vlade, da še najprej prepriča o verodostojnosti te vesti In ako >e vest resnična, da opozori na'te 'mahinacije vrhovni svet. Maržarska vlada bo zahtevala, da se nadaljnjo hujskanje ustavi in bo vstrajala pri tem, da se tudi jugoslovanska vlada drži določb mirovne pogodbe v vseh podrobnostih JugbsJovansUl poslanik v Budimpešti MHojevič Je iziaW! sotrudsiiku imenovanega lista, da so omenjene vesti brez avtentične podlage. V baranjskem vprašanju stoji vlada kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev na stališču spoštovanja podpisanih mirovnih pogodb, tedaj tudi trianonske pogodbe.
Občinske volitve v Belgradu, Za občinske volitve v Beogradu se že detaio priprave. Nedvomno je, da se bodo vršila pogajanja za sporazum med radikalci m demokrati, vendar pa za to ni dosti upama, ker smatra radikalna skupina, da moralo, demokrati ostati popolnoma na'stran!-Ul da se bo pri volitvah bila bitka samo med radikalci hi komunisti
+ Otvoritev grške narodne skupščino Je določena na 23. januarja 1°21,
4- Saška socialistična vlada Je Izvoljena. Neodvisniki so dobili tri sedeže.
+ Zveza narodov je začasno odklonila spreiem Albanije, Georgije in baltiških or-žav v Zvezo narodov s pretvezo, oa ,0 njihov položaj Se negotov. Vidi se, aa stanja *veza rrt nikaka zver-a narodov.
+ Posla niška konlerenca je uročila madžarski vladi noto, v kateri pravi, m obstoja na principu varstva narodnih n verskih manjšin. — O kaki podohn' nort Italijanski vladi radi naših narodnih man*, šin v zasedenem Primorju še nismo mcc. sar slišali Kako tudi, ko se niso niti »naš;« zastopniki v Rapallu za kaj tak c,'a j>rinv-trvnetca t>obrl«ali?
+ Proglasitev vojnega prava ou Irskem, Vlada objavlja, da se projdasi vojno pravo naiprej v delu jujjozapadne Irske,
+ Komunistična svoboda. • Vodstvo nemške mladinske zveze v Ceškoslovašicl le lakjulilo iz organizacije vse one sos:-jalnodeinokatične delegate, ki so imeti na karlovškem zboru i>oxnm govoriti In glasovati proti sprejemu pogojev lil. Imerna-cijonale. Izključeni so se seveda zopet združili in so sl osnovali lastne socijamo demokratične mladinske organizacije. Torej suženska uboglivost se Imenuje pri komunistih disciplina... Tudi prav.
+ Razkol med češkim) komunisti. It Moskve se Je vrnil v$s navdušen v Prago komunist Hugo Sonaeschcin to tu nastopa
SLran 2.
N A P K E J.
£>tev, 286.
DTGti dr. Šmeralovl »marxistični levic!«. Ztmio jo, da se je Sonnenschein zelo ras-jarjen pripeljal iz Moskve v Prago ter da Je tu Izlivil na vpraSanie, kaj je v Ruslii novega všmeral nas je tam očrnil In podkupil i? Lenina. Ž njim se bo že še javno pop-writ,« Sedaj izvršuje S. obliubo la priobčuje v S. K. Neumannovem tedniku »Cervena dolg članek proti Smeralu. katerem!! očita, da je ruske komuniste na seji livrševalnega odbora v Moskvi dne 17. .EU',’:, tl 1. nalagal ter da iitn je obljubil takojšnjo ustanovitev komunistične stranke v Češkoslovaški. »Danes piše dr. Šmeral v vpRudečem Pravu« ravno nasprotno od onega, kar je v Moskvi obljubil! Moskva »e pozna kompromisov, vse mora biti jasno in kdor je komunist nima v soc.iiairii demokraciji ničesar opraviti. — Sonnen-scbein zahteva od Smeraia več revolucl-jonarneffa duha in poguma, manj taktike in več pameti, manj besed in več dejani, tfcT mu obljublja, da ga postavijo pod »zanesljivo komunistično kontrolo«, ker Moskva mu ne verjame ničesar več. — Tako se pričenja boj med komunisti anarhisti in komunisti »marxisti« tudi v Češkoslovaški in ftmeral, ki ie sejal veter bo lahko tudi vihar požet.
+ Socialistična konferenca v Bernu. Na mednantdni predkonlerenci v Benin ic zastopana Francoska z Longuetom in Pavlom Faurejetn, Angleška z Nel!ba!d»m. Johnsonom in Th inv ve Hm , Rusko zastopa Marto v (menjševik), Švico Gram*-, Orimm, Husgler In Reinhard. Ker Aniema «1 roosrla pravočasno odposlati svojega ofl-clelneea socHalističnega delegata, |o zastopa neoficlelno Onilamb Letsko soctj*.-tlfcno stranko predstavlja Longuet.
+ Mednarodna konferenca na Dunala. Na socijalistiinl predkonferenci v Bernu so sklenili, da se skliče za 22 feb. 1921. mednarodna sociialtstična konferenca na Dunaj in sicer z naslednjim dnevnim redom: Imperializem in socialna revolucija; metode In organizacija razrednega boja; mednarodni boj proti kontrarevoluciji. Priprave za to konferenco bo prevzela ie ta !. cc komisija, ki sestoji iz d eten a tov iz AiiKifške- Francoske, Nemške Avstrije in Svfcs.
+ Sovjetska vlada in ameriški kapitan Sovjetska vlada je odstopila ameriški Wan-derlipovi družbi eksploatacijo rudnikov «i v . i’ drugih zakladov v 400.000 angleški maj obsežnem ozemlju v Sibiiji za 60 tet. Za to si je od družbe izgovorila dobavo 5000 lokomotiv, 50.000 vagonov, 2 milijona ton tračnic, 10.000 zrakoplovov, 50.000 dina-«'•* t'o’ev, 2 tisoč motorniu čolnov, 5 tisoč parobrodov, I milijon plugov in 10 mi-{gonov ton pretnoga. — Lenin se Je izraza, da ie s to pogodbo izigral ameriški m u-ponski kapitalizem drugega proti drugemu.
+ Sovjetska vlada in turški vstasi ivti.i paše so sklenili pakt, ki vre za ten«, 4» skupno nastopijo zoper angleško m francosko hegemonijo v Mali Aziji in in-diii. Sovjetska vlada se je zavezala poc-piratl turške vstaše Kemaliste na vsej črto, denarno in z oboroženo silo.
Povzročeva»ci draginje.
Vsi frnimo ond težkim oritisk^-rn (fr^oinip in nie rps’p ,;cah V tem rn-ložaui in v brezurvh razrrvšliaino kdo ie nravzanrav kriv te neznosne drauinie akonrem se ie vedno oznanjalo da le Jugoslavija Indiia Koro-'^diia. K?n:ta,:zem skuša dokazati da sn kriva dra^inie edinole delavska trudna pibfnia. vni e :n kriči kadar izbruhne kip v delavskih vrstah kako trihanie z.a izboM?anle cmntneea nnložata. FMozofi išče'0 v?»(,Ke v nosledit ah voine diplomat« v mednarodnih komnlikaci:ah. Ko rako drnci raznvšliaio in raz-elaMiaio o vzrokih draeinie oa de-
1ute na tafaem kanifalistična tolna. ki nam sistematično viša cene Nekateri nrohttieio draerlnio nespretnemu sistemu carinskega nostonanla. to so no večini trtrovci drutri zooet nesr>retn: diolomatski politiki tretti notranii razdraoanosti. Draeinie pa ie kriva edinole kaoitalisHčna dobro organizirana tihotapska tolna. ki se sVn?a okoristiti s tu um* valutami.
Že zadniič smo zabeležili kratko vest kako (:ltptc>pi'o z valuto Po se,’3i dobjieni.h informaciiah zamo-rerno noiasniti da ste dve eruni ka-nitalisfčmh veletiliotancev ed'nole Vr*vi da ie v deželi draeinia. Ena pTttna delu‘e z izt'hofaH?eniem bi-anro čekov v inozemstvo V tem oziru ie nnsebno dohrn organizirana dr«»’>h3 k?" nosredu>e msd Trstom In Jneoslaviio. S temi čeki si ti verižnimi omncmčiio cenen uvoz ra7,ppua hlncra račnnai^č ootem celok"p-,e sf^Ske Ta pruna stoii v ozkih stikih in obemih z »Banco d’ltalia« in skuša držat' kurz valut na višini.
Druca <mma ooviševafcev dra-cinie oa so veletihoianci z zdravo valuto. So to oreanizirane banke. velekaoUalistična nodietia In tudi v Liubliani imamo zavod, katereea nr družnica ie iztihotanila v Italro ogromne svo'e. Ti tihotapci so prenašali preko meie zdravo valuto v malih zavoičkih. vozeč se vedno v ekspresih. Organizator te^a pod^etla ?e bil predvsem ravnateii podružnice rilanca Tr^sfina«1 v fplitn neki Bu-rič. ki ie pred preiskovalnimi obia-sfmi Idadnnkrvno in c:n'čno izjavil, dp ne vidi v tem nncfonsniu nrh^ne nrcfzakonitosti. Kaznovan le bil na 100 000 K
Seda? ie dpšlo na dan da ie ta dmžba veletiimtnpcev iztihotaoila v času od 12. iul ia do 1 novembra preko 125.000 dnlar}ev- 1.500.000 ita-l";ansk:h lir in 2.000000 dinariev — Trt cen d' Vaz kak n' se brati iuposlo-van^k*' kapitalizem z internacionalnim!	.	.....
Dnevna kronika.
Liublianski treovcl z» državo — Cene v Unbl ani SP naravnost neznosne. posebno ori obleki, perilu ~fuva!tr raz.nh modnih oottebšči noh kakor rokavicah in kravatah dalie ori milu oarfumeriiab Ud — Liudie se nridno voz*io v Avstriio. da st tatttkoi nakunik) te potrebščine. Dob4 ’ih tako za več kot ponvico ceneje kakor v Liubllani čeprav >:h moraio nazaier^de zacari-nif?. I luMlanski treovci že čutilo to konkurenco. Kakor čniemo ie zano-čel trgovski eretnii akc:n> s tx>lo ki kiuzira od rrvnvire do trtrovlne v nodnis in s katero hoče ooozorHi fi-nančrve^a ministra da izgubi dr/ava s tem nakurovaniem v Nemški Avstr'« vel^o r»a carini Liublianski trgovci *>> toroi n a5 V srce zb državo nhnaio pa na za knnsumenta Trgovski Preniii osedlal konia na nepravem koncu Vplival nai bi rale na svoie člane da se zadovolHio s soli Inim trtrovsklm dobičkom v odstotkih kakot le bil nred vojsko v rav^di na bilo naenkrat kuncev dovell Na An?'eškem in v Ameriki ie nrivecMa čvrsta orpanizaciia kon-S'»mentnv do hude krze v industiii in trgovini ki io bodo kmalu čutili Midi nri nas Akt» ostaneio konsumen-t? trdni in, ničesar ne nakunuieio ali kveč.iemii le nteobhodno no.trebne stvari kakor sp ie to dosledno 'z-va:alo v Ameriki bodo naši trvovci kmalu naneli drugačne strune
Slovenska d'iaška zadruga v Prapt« ie štela v šolskem !etu 1919 1920 170 članov letos 203 Od teh ic Ttodnore fK;trebn:h no svoiih do-lu>dkih več alt mani 90 odstotkov Ker kp ditek sam ne more oooo'no-m» vzdrževati bodisi z vladno šti-nondiio bodisi z lastnimi dohodki mt» mora vSlovenska d"iaška zadru-v Pra^i« krti mesečni orfmani-klbi Pri takem številu noirebnh dela to v današnvih razmerah odboru zadruve nemale skrbi. Odk; d dohit: notrebna denarna sredstva?? Obračamo se zato na našo iavnost in oms;mn. nai nam nriskoči na oo-moč Prisnevke oddaite našim članom nab;ratp|iem ki bodo med oo-č!<n5oami onravliali častno na'o?o nnbirania: Ifier teh ni nošliite svote na »Jadransko banko« v l.iubl ani ra rač"n »Slovenske diiaške zadruce« v Pra^i.
Redna javna seja občinskega sveta ljubljanskega bo v torek dne 14 t. m. ob
5 uri popoldne v mestni dvorani. Dnevni red lavne seie ie precei obširen.
Birokratska korupcija. P<kI tem naslovom pISeio *Radn'čke Novine«: V državnem volilnem odboru so bili kot p<»močni-, ki nameščeni gg Oabrič, Momčilo Radovanovič in Aleks Milič Ti trije gospodič so razen svojih visokih plač kot viSji državni uradniki in poleg dnevnic (40 dinar-iev) dobivali še 50 dinariev dnevno, čeprav ta čas niso ničj delali Predsednik parlamenta g, Vukčevič pa je kot član državnega odbora dobival po 150 dinariev dnevnic, čeprav ga skoro ves čas ni niti v Bel-gradu bilo, je na državne stroške, hodil na volilne agitacije. Ali še ni dobiti! Sedaj zahtevajo od vlade za svoje delo v državnem odb->ru še vsak po par tisoč dinarjev nagrade Navsezadnje pa so vsi sedli k mizi In napisal) vloge, v katerih. Ivvatiio sami sebe in se za »zasluge za narodni, stvar« predlagajo za visoka odlikovanja.
50.000	dinarjev za banket! Neverjetno, s kako lahkoto mečejo tisoče in tisoče denarja v stran Belgraiska občina priredi poslancem banket, ki bo veljal 50TO0 dinarjev Ali bi ne bilo koristneje in pravičneje. da se ta ogromna svota porabi za občekoristne namene?! Kako drago si morajo reveži danes kupovati n. pr. premog!
Korupcija na železnici. »Radnirke Novine* poročajo, da sta liferant St. Žinkovič in neki železniški uradnik prodala kurilnici v Beigradu neke vrste viiakov. ki velia-Jo danes pri trgovcu 20 dinarjev 1 kg, po ceni 155 dinarjev za 1 kg, pri čemur da sta v škodo države zaslužila 124.500 dinarjev. In takim liudem se zaupa upravllanie narodnega imetja'
Kovani drobiž. Z Dunaja je dospela večja množina kovanega drobiža za 5,. 10 in 25 par. Po naredbi finančneea ministrstva »e bo drobiž tako} dal v j>romet. Novci po 5 in 10 par so izdelam! iz kovine gama, in sicer iz 98% cinka in 2% bakra. Novci po 25 par so izdelani iz zmesi bakra in niklia. in sicer 25% niklja in 75% bakra. Na eni strani je označena vrednost v arabskih številkah, z desne in leve strani pa ie izražena beseda para v cirilici in latinici. Komade po 5 par morajo zasebnik5-sprejemati do 5 dinarjev, komade po 10 par do zneska 10 dinariev, komade po 25 par pa do zneska 25 dinarjev
Zdravstveni izkaz. V tednu od 28. novembra do 4. decembra st je rodilo v mestni občini ljubljanski 25 otrok (2 mr-tvorojenca). umrlo pa je 27 oseb. med temi 16 tulcev, in sicer: za grižo 2 tujca, za
vratico t tujec, za jetiko 1 tujec in 1 domačin, radi samomora 1 oseba, za različnimi boleznimi 21 oseb. V zavodih je umrlo 15 oseb. Za ošpicami je obolelo 6 domačinov, za tifusom I, za grižo 2 ' ra.
Hulftariti veslnlfc.
_R8pertoar ljubljanskega gledališča; Drama:	Ponedeljek, 13. »Bobrov ko-
žuhi, (C). Torek, 14 (zaprto). Sreda,' 15. »Smrtni ples i«, (E). Četrtek, 16. »Smrtni ples Ilc, (1!) Petek, 17. »Sen kresne noei“ (v opernem gledališču ob dramskih cenah),
(A). Sobota, 18. »Jubilej«, »Snubač«, »Medved«, »Kirurgija«, (D). Nedelja, 19. »Bobrov kožuh«, (izven). Ponedeljek, 20. »Smrtni ples U, (B). Torek, 21 »Smrtni ples JI«, (B). — Opera: Ponedeliek, 13. (zaprto). Torek, 14. »Tosca«, (A) Sreda. 15. »Trovatore«, (D). Četrtek, 16. »Tosca«,
(B). Petek, 17. »Sen kresne noč!« (dramska predstava), (A). Sobota. 18. »Vesele žene vvindsonske«, (C) Nedelja, 19. »Rig> letta«, (izven). Ponedeljek, 20. (zaprto). Torek, 21. »Tosca«, (E).
:C«|sp©cl®rsf¥@.
— Cena sladkorja Je padla. V 1 rstu se prodaja ,,'ladltpr po 24 kron 1 kg. Svetovna cena.za sladkor je pritisnila tudi na ceno sladkorja v Čehoslovaškf, tako da danes Čehi prosijo Avstrijo,'naj kupi sladkor od njih po takih cenah, o katerin pred nekaj tedni Cehi še niso hotel! prav nič slišati.. Kakor znano, je naša vlada pred nekaj meseci sklenila vpeljati na sladkor prodajni monopol, namreč na ta naCin, da na<e domače fabrike sladkor izdelajo, produkt pa prevzame država in ga prodata po cenah, ki »ib sama določi, "er ima vsak monopol tendenco, da skuša monopolne artikle prodajati kolik or mogoče drago, u vprašanie, če bomo tudi ml dobili kmaru cenejši sladkor, ker se govori. Ga namerava država prevzet! s-akdor od domačin tovarn po 70 kroti za kilogram in ga bo prodajala seveda še mnogo dražje. To t>o nova. in popolnoma neopravičena tn neutemeljena obremenitev tjudskih Žepov,
i kateri se bodo morali naSI poslanci najoo-
i ločnele upreti Vlada se le svoječasno sicer izgovarjala, da potrebuje denar za rr-gu'aciio uradniških plač. Mi sicer uradm kom privoščimo dostojno živlienje hi poštene plače, ampak vlada nai 'šče 4enar tam, kjer ga je do vel j - ta če ga hoče na!-ti, ga bo - tudi našla dovojj brez nosljave večnih indirektnih davkov. Proti indirektnim davkom se bomo borili z vso stlo, ker to |e tisti davčni sistem, Id ga je dane«' zavrgel že ves svet kof naibr.ii nesodlai-neea in protiijudskesra
— Uradniške nabavne zadruge. Dne l. januarja 1921 stopi v veljavo uredba o organizaciji uradniških nabavnih zadrug, ki bodo morale vse vstopiti v zvezo nabavnih zadrug državnih uradnikov Po tej uredbi le združenje vseh državnih uslužbencev obvezno. Vsi oni, ki dobivajo plačo v kakršnikoli višini iz državnih Magain moraio biti člani nabavnih zadrug državnih uslužbencev Zadruge se bodo usta-navliale t deleži, ki ne smelo manjši kakor po 100 dinariev. Zadruge bodo nabavljale blago od producentov samih in bodo zato cene- mn ^sro nižie kakor na trgu
— Novo električno centralo bodo zgradili na reki Rami v Bosni. Ta centrala bo za falsko največia v Jugoslaviji hi bo proizvajala 30 ODO konjskih sil Okoli centrale bodo ameriški industrije! zgradili več pod-
— Tretji proračun le odobrila češkoslovaška zbornica. Proračun obsega 14 milijard dohodkov, od katerih odpade: na davke (min. financ) 7 milijard Kč; železnice 3 ht pol maj.; pošte tri četrt mil!.; drž. kopališča nad pol milj.: sladkor prinese tri četrt milj.; špirit eno tretjino milj.: Skupno 12 in tri četrt milijarde, ostalo odpade na razne dohodke. Od 7
milj. davkov bo nad 2 milj. splošnih dav-, kov, 1379 milijonov Kč. bo od tobaka, 1208 m. Kč. bo od premoga in 1050 milj. Kč. bo tkzv. obratnega davka od blaga.
->=■ industrijska kriza v Švici zavzemat vedno večji obseg. V vseh panogah indu« sinje je od oktobra dalje narastla brez« posclnost. Posebno obširna nezaposlenost vlada v urarski industriji in $g namerava v nekaterih krajih popolnoma ustaviti vsako obratovanje Isfo preti tudf čevljarski industriji, ker je izvoz vsled ncpovolj. nili valutarnih prilik popolnoma preneha!. Svilena industrija trpl veli; - vsled Iran-coske konkurence. Potreba po znatne'* skrčenju delavnega časa je vouno nujnejša. Kemijska industrija barv je že zaposlena s prejšnjimi naročbami. —- Kakor vidimo, se po vsem svetu pojavlja velika ne. zaposlenost, ki preti poslabšati in uničiti de’avstvo. Pred to krizo ne ubeži nobena dežela. Seda s? ip ^oiavtla že v Ameriki, so miHjoni brez dela in kruha, v §vi< ci, Nemčiji, Franciji, Angliji itd. K'>ko sq bo krza, ki bo vedno hniša. končala In kaka jo bodo sedanji kapitalisti reševali in sku-žali odpomoči. bedi, nam bo pokazala prE-hodnjost
— Nemčija mora takoj oddati ententl 1,700000 kosov' drobnice, 27.165 koz in 15.250 prašičev; v teku 6 mesecev pa §8
30.000 konj, 125.000 ovc, 60.000 bikov, volov itd., in tudi 20.000 brejih krav in kobil Ententa ie zahtevala začetkom skupni
150.000 konj, 640.000 brejih krav in koMI In 900000 ovac. Sedaj pa se je Nemčije nekako »usmilila«.
— Delavci v neki dunajski elektrarni so se uprli In jo zasedli, češ, da liočeio ustanoviti sovjetski sistem. To kaže dovoli jasno, kake razmere morajo viadatl v srečni »krščanski« Avstriji
Batine ua Madžarskem. Po preketn sodu je bil obsojen devetnajstletni žepni tat Apad Weiss na tri leta zapora in 15 batin. To je prvi slučaj, da se je izvršita kazen z batinami
— Kraljevega zaroda torej še oe t:o zmanjkalo! Romunski kralj je ob prilita svojega (seveda naučenega govora!) prestolnega govora omenil zaroki med prestolonaslednikom in grško princeso Heien^, med princeso Elizabeto in grškim princem Jurjem. Kako po nepotrebnem množijo vrste bodočih nezaposle-ncev!
— Delavstvo na cesto. Na Saškem so podjetniki sklenili, da zaprejo 55 kovinarskih velepodjetij. Od približno afc.imo. k*-
vinarjev bo 15000 vrženih na cesto, v revščino in lakoto. !n protein se najdejo so ljudie, ki gotovo nimajo nobenega profita od profitov kapitalistov, pa vendar zagovarjalo sistem, ki obsoia stotine pridne«« delavstva na smrt!
— Argentinija je sodelovanje pri Zvezi narodov odpovedsla, ker se njeni predlogi ne uvažujejo. Nieni dc’egati n3 ženevski konferenci so že odpotovali. — Vsak pameten človek pač uvideva, da t.;-kozvana »Zveza narodov« ni ničesar drugega koi zveza mednarodnih .kapitalistov,
T>H 1 1—|-1-n mn—-------------- --. ......
Društvene vesil,
. — Centrala splošne organizacije volni!« Invalidov za Slovenijo obvešča člane vpisane pri centrali v Ljubljani, da sc tleli moka po znižani cea! od sedaj do 17- t. m. Vsakdo mora prinesti člansko kniižico fe
— Savez jugoslovanskih dobrovoljcev za Slovenila obvešča člane, da je za informacije in posredovanja tajnik na razpolago vsak delavuik od 10—12 ure v
društvenem lokalu v Kolodvorski ulici 3,
k
Ljubljana.
ifrialateli' Ivan Mlinar Odgovorni urednik: lak Vehovec,
fT*55*^0m9'
Tvrdka Charles Princ
uljudno namania slavnemu občinstvu osobito trgovcem z manufakturo, da je preselila svojo veletrgovino iz dosedanjih trgovskih prostorov Turjaški trg št 1 in svojo pisarno Židovska ulica št. 1 v novo otvorjeno trgovino
na Dunajsko cesto štev. 4 v Ljubljani.
Priporočam ee za nadeljn! cenjeni obisk c veiespoštovanjem
Charles Princ.
Delovodja (Werkmeister)
zmožen vseh deiavniških del, montaž, kakor tudi popravil jamskih strojev, vajen v nkordirppju teh del, se
Reflektanti jugoslovai ske narodnosti, vešči slo\enske^a in nemškega jezika vpo\oiu in pisavi, naj vpošlejo lastrorofno pisane prošnie na „Rfivni 1e:j*Uo Tile pnn1cjine tfmžlie Brezno-Hud8jitop, Lnl» o“, s priložeiimi prepisi spričeval, kise ne vrnejo, ter z navedbami referenc.
ra
ifzrižO
Oblačno ta intorraafRi zavod
Drag. Beseljak
v Ljubljani, Cankarjevo na* brežje 5 dobavlja vse kreditne in privatne informacije v tu- in inozemstvu. V abonementu tei posamezno cene zmerne.
Znatno znižane cene!
Moške zimske oilele od K 1320 naprej I Modne in športne hlače od K 500 naprej „	„ suknje „ „ 1430	„	|	Deške obleke	„ „ 680	„
   Vsi izdelki iz pristne volne izdelani v prvi d« mači oblafilni industriji v Ljubljani.
Veletrgovina z oblekami
J. Maček, Ljubljana
Aleksandrova c« sta šf. 3.
Tisk »Učiteljske tlebarns« t LlnblianL.