PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE C17ATELJE
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice
OFFICIAL ORGAN OF ' J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
ST.—NO. 2122.
Eatcred — »»road^ln jlltf, Dw 6. »>7, 1 »k* i>o»i offire at Cliki|q, 1U., untlrr lb« Act ul («•!'«• ol March 5, 187V.
CHICAGO, ILL., JUNE 30, 1948.
Published WmSIj at StOl B. LowndsU A v«.
•i«
LETO—VOL. XLIII.
NEWYORSKA POLITIKA V PRAVILNEM ZNAMENJU
Zapadne sile se niso iz zmot prve svetovne
vojne nič naučile
Zed. države znova za utrditev kapitalistične Nemčije. — Zapadni blok v oboroževanju za možno vojno proti Sovj. uniji in socialnemu prevratu
< V nedeljo 27. junija sta se na Čehoslovaškem združile socialdemokratska in komunistična v eno stranko. Ameriški tisk in pa listi v Angliji so se zgražali, a na Češkem se še spominjajo ma-relarja, ki je trdil, da bo z api-zanjem Hitlerju in Mussoliniju obvaroval mir v Evropi in po svetu morda kar za celo stoletje.
Buržvazni krogi v Pragi in Bratislavi so nejevoljni — jeze se, ker so ob stari red, toda narod v celoti se je moral odločiti in odločil se je za prevrat.
Neaačijs postaja zopet nevar-
muniji in Albaniji.
Ker se je to spremenilo, trdi anglosaška propaganda, da so vse te države ob demokracijo, četudi je nikdar niti imele niso, razen od kar so se osvobodile tujih despotov, finančnih in kro-nanih.
Zsto je v Zed. državah sedanja histerije usmerjene pod masko demokracije zgolj proti slovanskemu bloku, ki se tudi nazive za demokratično urejeno tvorbo.
Kar js Češko najbolj pripravilo v prelom z zapadom, je njegovo flirtanje z Nemčijo, ki )e bils Čehom vedno smrtno nevarna, in ji bo, dokler ne postane Evropa enota vzajemnosti namesto borbena točka med kapitalizmom in sovjetskim blokom.
Edvard Beneš, ki nI pristaš socializma, četudi se je nazival za narodnega socialista — je ps iskren demokrat — je sedsnji položaj preučil in izjavil: "Želim, da sa moja dežela demokratično razvija. In iskreno želim, da se odnošaji po svetu umirijo.
Toda nihče bolj kot Beneš ve, kaj sts storila francoska in angleška vlada v letu 1038. Beneš je moral bežati. Hitler je vzel čehoslovsike nemške predele in nato vso Čehoslovaško. In vzel je Avstrijo. Vsi napori za oborožitev Cehoslovaške, ki so stali veliko milijonov, so bili zaman.
Novi predsednik Cehoslovaške. Klement Gottwald, pa pri-psds sedsnji združeni strsnki, katera pravi, da Monakovskega pakta z Nemčijo ne sme nikoli več biti. In sko ga bodo zapadne sile znova sklenile — Cehoslo-vaška se ne bo umaknila kakor se je leta 1038.
Zato se je izvršil ta prevrat ns Češkem demonstrativno tudi proti Benešu, čeprav je po mo-nakovskem paktu bil potlačen v tla in resigniral. Nova vlsds Cehoslovaške noče več slediti diplomaciji zapadnih sil in zato se je ns vsi črti pridruiils bloku takozvanih sovjetskih 'satelitk', ki ps so manj satelitke kot ps tiste države v Evropi, ki so uslu-žbene Trumanovi administraciji zato, ker bi brez smeriške podpore propadle Kajti ljudstvo nimajo na svoji strani. Ne ns Grškem, ne drugje, razen da. g* imajo zaslepljenega — to Je — podkupljenega, z ameriškimi dolsrjf.
Slovanske deiele izgubljene ss kapitalizem
Anglosaška diplomacija je iz-previdels, da so slovsnske dežele zanjo za zmerom izgubi ie-ne. Stoletja jih je vlsdals in zlorabi jsla skupno z Nemčijo. Vse dinastije, razen sne, so jim bile urinjene iz nemških srtstokrat-skih krogov. Ensko Grčiji, Ro-
Nemčijs sa protiutež Truman s svojo demokratsko in republikanska stranka pod sedanjim voditeljem Thomasom Dewey jem je zs oja-Čsnje Nemčije na podlagi tako-zvane Trumanove doktrine, da je trebs "zajeziti komunizem vsepovsod po svetu."
Ameriški kapitalizem je mogočen — jačji kot še kdaj prej in ljudstvo v naši deželi živi so-razmer no v boljiih razmerah — to je, v večjem blagostanju kot pa narodi katerekoli države na svetu. V Evropi je bila Nemčija edina velika država, ki se je ponašala s t ličnim blagostanjem Izgubila pa je dve vojni in tako je že v drugič nehala biti velesila — ne samo militaristiČno temveč tudi ns industrislnem polju. -
Kaj sedaj? V Washingtonu so to preudarjsli od ksr je Nemči-js kapitulirala in končno sklenili — ne sicer končno ampak tega je že dolgo nazaj, da se je obnovi.
Ves industrials del Nemčije je v ameriški-angleški-francoski coni. In šteje več kot dve tretjini nemškega prebivalstva. Marshallov plan določa, ds se ts industrislni del obnovi "v korist vse zspsdne Evrope."
Francoze skrbi, kaj bo iz tegs, a vendar, sko se bi uprli —, pa bi izgubili ameriško pomoč. Vzlic temu je dobils vlsda Roberta Schumsns nedsvno komaj nekaj glasov večine baš o predlo-(Konec na 5. strani.)
REAKCIJA PO SVETU Z IZIDOM | KONVENCIJE REPUBLIKANSKE STRANKE POVSEM ZAD0V0UNA
Ko /e zvezna poslanska zbornica pred nekaj tedni znižala vsoto v Marshallovem planu za pomoč zapadni Evropi za okrog dve milijardi dolarjev, so se angleški in francoski finančni krogi najbolj ustrašili. Toda senat je izvojeval nazaj prvotno določeno vsoto in Marshallov plan za rekonstrukcijo zapadne Evrope — v vojni "proti komunizmu" — je sedaj že v polnem zamahu.
A strah evropskih torijev s tem ni še m inil, kajti bali so se, da bo konvencija republikanske stranke nominirala za predsedniškega kandidata kakega "izolacionista" in na Anglešem pa se posebno boje čikaškega Roberta McCormicka in tudi Wm. R. Hear-sta. Oba sta v svojem časopisju Veliki Britaniji sovražna, posebno McCormick.
Takozvani "izolacionisti" v republikanski stranki se sedaj nazivajo za "nacionaliste". In zmerjajo "in-ternacionaliste", ker razsipajo naša bogastva po vsem svetu ne da bi mogli pokazati kake uspehe.
Wall Street je seveda "internacionalističen", ker hoče obvarovati kapitalistični sistem povsod kjer še obstoji in ga vrniti nazaj v deiele, v katerih je bil odpravljen.
McCormick, ki je sam multimilijonar, pravi, da je Wall Street sedaj že v tretje na konvenciji republikanske stranke zmagal na celi črti.
V	resnici je ameriška finančna gospoda gospodarica republikanske in demokratske strankp že od začetka, neqlede da so bili na njunih volilnih listah tu pa tam tudi taki ljudje, ki so imeli čut za "navadnega človeka" in se kregali proti "ekonomskim rojalistom". Toda magnati so posedovali obe stranki in na pritisk opozicionalnih politikov tu pa tam odnehali In dovolili koncesijo. N. pr. posebno v pivih lotih "zadnjo" depresijo, ko je prišel F. D. Roosevelt v Belo hišo.
V	Evropi smatrajo, da bo za prihodnjoea predsednika Zed. držav izvoljen republikanec, pO jih jo skr-
t--l- LJ. I____ II ?■ ?■ ra II TI m/i trn mn aa luji	- - - - »
OSfO; ROS DO OOSMSInlll. f HI VU SO IS DOS, KWw pvvsi
"drii" t McCormickom. Zmagal je Thomas E. Dewey, kl bo nadaljeval Trumanovo politiko — to je, politiko nowyorSkih mednarodnih" bankirjev. Zato niso magnati v Angliji, v Franciji, v Belgiji, na Kitajskem, in pa grški kralj, bivši romunski in bivši jugoslovanski kralj sedaj nič več v skrbeh. Njihovo node jim niso prekrižane. In za sredstva ne bodo v zadregi.
Svetovno reakcijo sedaj najbolj vznemirja ameriško progresivno gibanje, ki mu načeljujo Henry Wallace. In po pravkh Kajti četudi imata demokratska in republikanska stranka naš ogromni kapitalizem na svoji strani — ima pa nova progresivno stranka milijone pristašev in pa program, ki jo za odpravo monopolov in za resnično socialno zaščito vseh onih, ki delajo in ustvarjajo bogastva. Sedaj sicer za druge, a potem, ko zmagajo, jih bodo zerse. *-r-
Boksarji v Ameriki najdražje plačani
Črnec Joe Louis, ki ima titel heawyweight champion", se je tepel v petek 25. junija zvečer New Yorku s tekmecem Joe Walcottom in znova zmagal.
£voj titel si je torej obvaroval, s pravi, da ne bo šel več v "prise fight**. Omenjenega dne je prejel $360,000 in po plačanem davku mu je ostalo čistega $240.000.
Noben učenjak, nobena filmska zvezda in niti Charles McCarthy ne more "zaslužiti" toli-ko v vsem letu kot je prejel Joe Louis za pretep, ki je trajal kako uro.
Njegov tekmec Joe Walcott je bil si<;er težko zbit, predno je odnehal, a je prejel za dobljene batine $180,000, ali $120,000 čistega po plačanem davku.
Promoterji so enako dobro zaslužili, in pa špekulanti s sta vami. Dalje filmske družbe, ra zni oglaševalci itd.
Masa ljudi je plačala nad $800,000 samo za vstopnino. Vrh tega je kupovals vse sorte stvari, ki so naprodaj ob takih priložnostih in stalo jo je direktno nad milijon dolarjev videti pretep, o katerem bi lahko naprej uganila, kako se bo iz tekel.
Tudi zvezna vlada ter lokalne davčne oblasti so dobro izvozile. Kajti prejele so v davkih okrog $400,000.
Niti še tako slovita operna pevka, ali pa filmska zvezda, ali pa še tak iznajditelj ni v tej deželi plačan boljše kot pa te vrsta boksarji. In velikokrat je izid še v naprej dogovorjejL kajti gre se pri tem sa stave, mudje verjamejo, da bo zmagal en "Joe**, pa stavijo nanj. Promoterji poakrbe, ds dobi dragi "Jas" in profit ostane njim.
V univerzah se mučijo profesorji ia plačani se le tako približne — pa nekaj tisoč delsr-
.	_ _ m _ A -	Ml - . ftkAV AttMO^^MM
jev na ms sa vsa sove ivvmi
truda, štndiranja, raziskovanja
delajo učitelji in nčiteljies si ne plačo. In ukvarjanje z deijo js naporne dele, v takih predelih v velikih stik, kl jih označujemo ss mravljišča sli sa 'shamse". Čedno je, kaka Ja nagnjenje našega ljudstva bolj nstklonjene kakemu profesionalnemu pretepača kot ps kateremukoli človeku, kl se trudi sa isbeljšanje zdravja, ali sa kake druge koristne stvari.
KOMENTARJI
Zbira in presoja urednik
Pietro Nenni, voditelj italijanske socialistične stranke, je ob otvoritvi njene konvencije v nedeljo 27. junija izjavil, da izstopi kot glavni urednik "Avan-tija". Vzrok — ker so se proti njemu nakupičile kritike, da je zveza socialistične stranke s komunistično stranko prinesla v nedavnih parlamentarnih volitvah obema strankama občuten poraz. Več uspeha pa je imel razkolniški socialist Saragat. Nenni je omenjenega dne dejal, da je to — namreč sedanja konvencija socialistične stranke — najvažnejša v zgodovini italijanskega proletariata. To, da je bila levičarska skupina v zadnjih volitvah težko poražena, seveda prizna — a delavci v Italiji bi morali razumeti, da tega nista bila kriva socialist Nenni in komunist Togliatti temveč ameriška dolarska diplomacija ter Vatikan. Slednji celo bolj kakor pa Trumanova doktrina. Razbiti delavsko solidarnost sedaj bi pomenilo le to, da se bi Italijo potisnilo v reakcijo še bolj kot pa je že sedaj v nji.
Papež Pij XII. je dne 27. junija govoril v Rimu delavcem katoliške akcije, da naj postanejo vojaki Kristusa v prav sprednjih vrstah. A ob enem je priznal, da ima Italija socialne probleme, ki jih je treba na kak način načeti. To pa je prag, preko katerega ne bo lahko preskočiti. Kajti katoliška cerkev v Italiji bo veliko izgubila na svojih dohodkih in v bogastvih, če bo pristada v socialne reforme. Z duhovniki je prenapolnjena in vsi radi udobno žive kar tu. Z nebesi troltajo le reveže.
"Nevada** sta bili potopljeni v mornaričnih manevrih in s tem je šlo veliko, ogromno veliko železa na morsko dno. Vojne vaje kajpada stanejo. In dohodke preskrbe tisti, ki grade, ne oni, ki uničujejo.
Dr. Cyril Garbett, ki je nadškof v Yorku v Angliji, pravi, da je "ruski komunizem" zapadni civilizaciji nevarnejši kakor pa so ji bili krvavi pohodi Turkov. Ampak Turki so v svoji invaziji v Evropo morili in poži-gsli. O Rusih tega niti nadškof
Garbett ne more trditi. Ne ubijajo in ne požigajo, pač pa vse predeljujejo ljudem v korist.
V Palestini je premirje, toda zgolj na papirju. Ameriška vlada se je zedinila z angleško, da se Arabcev z židovskim vprašanjem ne izplača dražiti.. Toda Arabci se obljube, da prenehajo z vojno saj za štiri tedne, ne drže kaj posebno. In tudi vsi 2idje ne. V Kairu v Egiptu so 21. junija podnetili v židovskem predelu Arabci bombe in ubili 34 Židov, nad 60 pa je bilo težko poškodovanih. Oblast seveda preiskuje, kot je že star običaj.
Angleški kralj George se je odpovedal nazivu "cesar Indije" (Emperor of India) in ta svoj odlok uradno oznanil v listu "London Gazette". Izguba "ti-telna" sicer ne pomeni mnogo, a izguba Indije za angleški imperializem pa je skoro katastrofalna. Anglija je vsled tega sedaj ameriška podložnica in svoje gospodarstvo opira na ameriške dajatve. Čudna so pota zgodovine. Nekdaj mogočno cesarstvo, ki se je bahalo, da vlada valovom vseh oceanov, je sedaj le še neznaten otok, prena-trpan s prebivalstvom, da se bi mogel preživljati brez pomoči od zunaj.
Lord Strabolgi je na konferenci delavske stranke dejal, da bo za Anglijo najboljša rešitev, ako se ji Zed. države pridružijo nazaj. Govoriti ali priporočati kaj takega pred našim četrtim julijem ni pametno. A že to, da pride s te vrste sugestijo odgovoren angleški politik, je dokaz, kako desparatna je situacija na Angleškem.
Kongresnik Shafer (republikanec iz Michigana) je na priporočilo, da se Zed. države pridružijo Angliji svetoval, naj se rajše Anglija pridruži k nam, odpravi vse aristokratske naslove in pošlje kralja s vso njegovo družino vred na kakšno koristno, produktivno delo. To je bila seveda žalitev sa dvorno hišo, a nekateri ameriški časopisi so Shaferjev predlog vzlic temu močno oglašali. Angleži namreč ne zapopadejo, kako bo se mo-
(Konec na 4. strani) •
Politika pri nasi
Waukegan, Ul. t- Progresivni klub, ki zboruje v SND, priredi politični javni shod v petek 2. julija ob 7:30 zvečer v Slovenskem narodnem domu, 424— 10th St., Waukegan, 111. Glavni govornik bo dr. Curtis McDou-gall, profesor žurnalizn\s na Northwestern univerzi in kandidat za zveznega senatorja ns volilnem listku progresivne stranke.
Vsak, ki se zanima za izvolitev Henry Wallacea za predsednika Zed. držav in drugih kandidatov na progresivnem tike-
tu, naj ne zamudi priti na ta shod. Vstopnina je prosta.
Dne 29. avgusta pa bo velik piknik v Twin-City parku (bivši Možins park) Tk piknik priredi progresivna stranka. Glavni govornik bo zvezni senator ftr Idaho in kandidat za podpredsednika na glasovnici progresivne stranke, Glen Tftylor.
Pričakuje se velike udeležbe. Da bi le vreme bilo ugodno. Vse narodnosti sodelujejo za ta piknik. Vstopnina je prosta, jedila in, pijačo pa se bo dobilo po zmerni ceni. Dohodki od nekod morajo priti, kajti progresivna stranka nima za seboj multimi-
lijonarjev kot jih ima republikanska in demokratska.
Do tedsj imamo Še veliko časa za agitacijo. Najmauij 5000 ljudi bo ns tem pikniktl, se že sedsj pripoveduje. Mi ps moramo delsti na to, ds jih bo deset tisoč. Torej na svidenje 2. julija. — O pikniku bomo še kaj več pisali pozneje.
Msrtin Judnich.
Ako ste prijatelj Proletarca, pridobite mu letos ssj enega naročnika.
Ksdar ss spomnite svejcov s starem kraju, pošljite jim lanski in ps letošnji Ameriški družinski koledsr! Stsns letošnji $1.85, lanski $1.50. Pošljite nam naslov In vsoto, druga Isvršians ml.	n
Unije "prežirane" v obeh starih strankah
Ae nikoli uko vaditelji ameriških unij bili laka sepostsvljeni kot se V IslsM predsedniški ve-lilni kampanji. John L. Lewis ss Je pred leti 'svetil* v republikanski stranki In v eni kampanji v demokratski. Sedaj se gs na republikanski konvenciji niti omsnile nI. In ne dragih unij* skih magnetov, kl se bili "peti-tišnem** potrebni is ssrsdi tegs, ds so pobijsll "tuje Isme" In ns« gla šal i smeriksnisem, 'karkoli naj is pomeni.
Maštna republikanske stranke Js pvepričena, ds bo prihodnje-gs novembra smagala ns celi črti. In smsgstl more le. ake dobi tudi delavske glasevs, ki so f večini.
In vender nI prišel ns konvenciji v Philadelphiji v
Štsv niti en unijski voditelj, četudi se jih zelo mnogo isaned njih prištevs k republikanski stranki, dragi ps k demokratski.
A sedsj tudi demokratsks stranka ns porajta sanja. Pred štirimi Isti sta se na konvenciji demokratska stranke v Chicagu mučila pokojni Sidney Hillman in ps predsednik CIO Philip Murray, ds bi bil Henry Wallace znova nominiran ss podpredsedniškega ksndidsts. F. D. Roosevelt jima ni ho«t1 biti na uslugo in tsko je bil potisnjen ns Wsllsceovo mesto Harry Truman. O njemu celo konser-vstlvni demokrati priznavajo, da Je človek silno plltkegs znanja ln nekatsri pa gs osnačuje-Je sa "mediekri". ki niti "svo-
jih** govorov ne sns čitsti.
Naše delavske unija se načelno tolike saostale od kar Je bil v njih uničen socialistični Idealizem in se je na ta šlo samo fts ca povišanje mezde. Le parkrat t zgodovini Js nskstsrim voditeljem unij uspelo sanest! v svo-ie organizacijo ldsje samostojne hlevske politična akcija. A vsakikrat se bili poraženi. Kajti lokslns unijs, časopisje ln cerkve Ja lastovsl sloj privilegijev \n neuki delsvsi so v svoji nevednosti pred temi vplivi glasovali proti samemu sebi.
Letos ps sts cksekutlvi CIO in AFL še posebne soper, ds bi delavstvo glasovalo za kandida-te, ki bi delali nJemu v korist.
V OO Je bilo nekaj odbornikov prisiljenih v odločitev, ds
sko bodo delovsli za Walls sli kandidirali na njegevl listi, naj se poslove ed svajll h služb v odboru unije. Nekateri ae te storili. Drugi so se prilagodili vodstvu, in le redkokde si Je upsl ostati v akciji. Kajti kot pravijo oportunisti, "krak Js prvo".
Ns v demokratski, ns f republikanski stranki nlmsje unijski voditelji kaj iskati, kajti obe sta služabnici sistems Izkoriščanja delovnih množic. N jikeve JUesto prej Je bilo v socialističnem gibanju — kateremu Je bil simbol Eugene Victor Debs — In letos ps je pod praporom ljudi, ki se na strašijo ne blatenja, ns per sekutiranjs in ns čelujjlm ste* jits Henry Wsllsce An Glen Taylor.
Nekaj o naših stvareh
Martin Cetinski iz Detroita pile: Napredni Slovenci v Detroitu in iz okolice prirede večerinko, kot je bilo omenjeno že v prejšnji itevilki. Vršila se bo v soboto tretjega julija in prične se ob 7. zvečer. Vsi prijatelji tega lista so vabljeni na ta sestanek in zabavo. Kajti nikoli le ni bilo toliko potrebno kakor letos, da se nai delavski tisk obvaruje pred finančnimi težavami. In edino na ta način dobe tudi uredniki vzpodbudo, da gredo z dvojno silo na delo za napredne Ideje, za delavske organizacije in za tretjo stranko.
Letošnja volilna kampanja bo — oziroma je že jako umazana, predvsem v blatenju Henryja Wallacea in senatorja Gtena Taylorja. Reakcija je izzivalna In preti z nasilji, s persekucijami in s postavami, ki nam bi ukradle civilne svobodščine. -
Ameriško časopisje je v ogromni večini na kapitalistični strani. Enako tudi vsa radio omrežja. Vsa vladna propaganda straši ljudi s preganjanjem rodi prepričanja, ako niso za dvojčico demokratsko in za republikansko stranko.
Toda mi se ne smemo ustrašiti. In čimbolj je kapitalistični tisk agresiven proti nam, toliko bolj se moramo mi podati na delo za utrjevanje In za širjenje našega tiska.
Te je namen priredbe v soboto 3. julija v Detroitu. Zbrali se bomo v Slovenskem delavskem domu na 437 S. Llvernols.
Obiskal nas bo ob tej priliki tudi urednik tega tista Frank Zaitz. To je dobra, ker na ta način dobi vtise, kakšno je mišljenje čitateljev in koliko volje je med nami za aktivnosti -in za program, v kakršnega verujemo.
Torej pridite vsi na to važno razpravo ki potem pa se bomo prav po domače zabavali in se pomenili, kako v tem mestu naše dedovanje čimboljše pospešiti.
Za odbor, Martin Cetinski.
^trnmmmmmmmrni^mmmmmmlmmammmmmmm^mmmmmmmimmmm^mm^mm^^^mm^tmmmmmm^mmmmmmm^^^mmmmmmmmmm^mmm^m^
PROLETAREC JUNB 30, 1*4«.
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO. Izdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba, Chicago, 111.
GLA$ILQ JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNI ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; za pol leta flJS;
za četrt leta $1 00. Inozemstvo: za celo leto $3 50; za pol leta $2.00.
Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pon deljka popoldne za priobčitev v Številki tekočega tedna.
PROLETAREC
Published every Wednesday by the Jugoaiav Workmen's Publishing Co.,
Inc. Established 1906.
Editor.............................................. Frank Zaiti
SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3 50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
22M>* S. Lawndale Avenue	CHICAGO 23, ILL.
Telephone: ROCKWELL 2864.
'II
h urada Big Tonyja
Oakland, Calif. — Moram poročati, da "Big" Tony in njegova mama sta zopet doma. Maja 9. sva slavila 40-letnico najinega skupnega življenja v navzočnosti mnogih naših prijateljev
tolovaji venomer kličejo: O^t^S^ti	I"
Sipqfi pesek v oii v nasi "narodni politiki med maso nabolj uspeva
Ako poslušate v radiu takozvane komentatorje, ki so najeti od oljnega trusta ter od raznih drugih korporacij, gotovo se vam zdi, da je ni večje nevarnosti kakor prekucištVo.
Z vseh oglov kriče na vas: Varujte se komunizma!
Pri tem pa posegajo isti kričači v vaše žepe in jih vam praznijo. Nekaj postavno, nekaj pa prav po tatinsko. A je koncem konca tudi to postavna
Reading Labor Advocate poudarja, da nas varajo s strašilom komunizma, češ, da (komunizem) vse pokrade, med tem pa nas naš "free enterprise" slepi in nam vse kar zaslužimo sproti pokrade. In tako je.
Omenjeni list pravi da naši-----! najina družina. Pred 40 leti sem
razbojnika sovjetskega Jožeta, vse vam bo oropal. In ljudje -—j bil sam in sem tudi sam vlekel v silnem strahu pred mustačem v Moskvi se križajo, medtem, harmoniko ^ svoji 0hceti, 40 pa jim naši m ust afar j i praznijo žep za žepom.	t jet poZneje je pa nas vseh sku-
Ako greš na shod, ti govornik kriči proti ' komunizmu". Ce jg pa naj fcdo rečei d«» nisi bil na republikanski konvenciji, so s* ti lahko jezili lasje (ako ^0 napredovali, ha, ha, ha. In jih še imaš), ko si poslušal, kakšna strašna nevarnost nam preti z vzhoda.
A hladni reporter pa ti razlaga: Nikar ne verjemi, kar ti na-tvezujejo!
To je le slepilo, nasi pa jo ti pesek v oči, da ne bi videl in ne spoznal kaj je na stvari.
Ko tako kriče zoper "komunizem", imajo pred vsem v mislih kako se še bolj zasidrati v 4naša" bogastva. V resnici kajne niso naša temveč njihova.
Ko so se polastili vseh oljnih ležišč na ameriškem kontinentu, si jih hočejo pridobiti tudi po vsem ostalem svetu. In so si jih. V nbr*teh njihovih interesov smo si zgradili militarizem, ki nima primere v vsej svetovni zgodovini.
Ta ista bogataška ivojat jo prevzela monopol tudi nad oljnimi ležišči ob teksaškem in kalifornijskem obrežju, dasi hi morala biti posest zvezne vlade, torej vsega ljudstva. Ampak sodniki ao pristaši "svobodnega podjetništva" in izrekajo sodbe njemu v prid. Zato nas pehajo v novo svetovno vojno — ne sa demokracijo temveč proti "komunizmu". Kajti "komunizem" jo zoper največjo svetost — proti privatni svojini.
Ameriškim bogatašem gre kar dobro — veliko predobro. In nam pa gleda v "television", kako se dve gorili pretepata, ali pa kaka druge prismodarije. /
Naš kapitalizem uspeva. In rešiti skuša evropskega, ki pa ja tako eegidt, da ga ne bo mogel rešiti negkdo kako bi poskušali.
Toda kaj hi s našim kapitaiizmam že bik), ako ki ga pokojni Franklin Pdano Roosevelt s svojimi drastičnimi ukrepi na telil?
To so kapitalisti v obema strankama posabili ia zato namesto da bi mu bili hvaležni, ga blatijo.
Seveda — naš sedanji sistem se zdi, da je na trdnem
Prvi ekonomski polom mu bo izpodbil tla. Ia Rooeovelta ni več, da bi ga zaova otol. Bo m potopil, pa če se republikanska in demokratska stranka še tako dušata zanj
KKKOOVEN:
TO JE RILO SEPTEMBRA pred skoro devetimi leti. In vazi ia ns Poljsko. AM bodo Zedinjene države Nemčiji spet pom^ak v militarizem, kakor so ji po prvi sve'ovni vojni? V Franciji in drugje v Evropi jih ie veliko, ki so prepričani, da ameriška politika ne vodi drugam kot v obnovitev nemškega militarizma, "da sc Rusijo zajezi".	_____
Snappy
RAZGOVORI
tudi igrati mi ni bilo potrebno na zadnji ghceti, ker imamo mu-zikante v druziqi, yes, tudi v muziki smo napredovali, ne samo v družini.
O naši slav nos ti je poročal Rudy Potočnik v Proletarcu št. 2118, ko opisuje vtise s potovanja iz Detroita v Califomijo. Slučaj je nanesei, da je nas obiskal ravno ob pravem času. Bil sem aek> vesel njegovega obiska. Ukazal sem njemu in njegovi ženički in sinu, da imajo vsi trije pri nas jorperge, in drugi dan bomo imeli pa ohcet. Iftoi ja videl, da se na šalim in me je ubogal. Jas in mama sa lepo zahvaliva družim Potočnik sa ohisk.
Ko smo bili že vsi židane volje, je pa stopil sa baro naš pri-jatolj Andrew Lekšan s knjigo v roki, da je naju poročil še sa nadalnjih 40 let. Nekateri so bili maenja, da je to malo preveč, jas pa pravim, Če me ni v prvih 40 letih vrag pocitral, me ne bo tudi ne v drugih. Pa sicer meni ia mami se nikamor ne mudi
Bova z veseljem čakala tako dolgo, da naju pokličejo v deželo od koder ni vrnitve.
Tu v Ameriki je navada, da se novo poročenca popeljeta kam ven na deželo, na tako zvani heneymoon, in tako sva tudi midva storila, da sva se peljala na "honeymoon" v državo Washington, v naselbino Renton, kjer sva ostala mesec dni. Maja 18.
Zgodaj zjutraj zasedeva našo "liso" ln jo mahneva North proti Washingtonu. Prvi dan sva naredila 400 milj. Prenočila sva pri naših prijateljih v Grants Pass, Oregon, pri Antonu Zai-tztL On je naročnik Proletarca in družinski koledar je kupil od mene, drugi dan sva pa nadaljevala najino potovanje proti Portlandu, Ore., kamor sva dospela proti večeru. Vzlic deževnemu vremenu je "liza" koraj-žno vozila, jaz pa previdno šofi-ral. Ko privosiva v Portland je dež ponehaL Kam pa sedaj, Tony, me vpraša mama. Sedaj si morava pa preskrbeti jerpergo. Zavijam po 42nd Ave. Kmalu sem pred hiša Johna Stražnika. On je tajnik društva št 627 SNPJ. Potrkam na vrata. In mož odpre. Ali ste vi mr. Stražnik, ga vprašam. Yes, mi odgovori. On me ja takoj spoznal. Ti si pa gotovo Big Tony? Predno sem jas nadaljeval, bili smo takoj domači. On in njegova soproga sta salo ^ružabna. Ponudila sta ml posteljo in isti večer sva ostala pri njih. Drugi dan sva pa nadaljevala najino potovanje proti Ren tonu, Wash., kamor sva dospela ob 1. uri pop.
Kot večina poštenih ljudi, sem se tudi Jaz oddahnil z zaključkom republikanske cirkuške komedije, katera je trajala
skoro ves teden. Časih, v dobrih starih dnevih, ko še nismo pobrali tiste sitne nadlege, katero menujemo "radio", niso take ladležnosti zašle v tvoj dom ter pokvarile ves tvoj prosti čas, da i mesto kakšne zapletene zaljubljene "storije" moral poslušati dolge, navito govorance političnih demagogov, kateri so skušali prekositi drug drugega v politični neresnici Da je bilo dovolj spletkarij in političnega mešetarstva — o Um ni treba ^ovoritL Končno so se fantjo vendarle zedimti za newyorfke-ga governerja Thomasa Dew-
Ostali poraženi kandidati, kot sta na primer Tall in Stamen,
katera sta potrošila mesece časa in nebrbj tisočakov za dosego predsedniškega mesta, se nista počutila ravno dobro, ali stari pregovor velja tudi v republikanski stranki, "kralj je mrtev, živio kralj!" In tako je prišla do svojega konca tudi ta komedija. Ampak do novembra je še precej časa.
Kar se je človeku zdelo precej čudno je bilo to, da niso razen pokojnega predsednika F. D. Roosevelt a in pa sedanjega Trumana veliko razbijali po svojih starih tekmecih "demokratih". Kot izgleda, je vsa tista razlika, katera je v starih časih
Vsote, potrošene v to svrho sa
ne štejejo več v milijonih, ampak v nebroj milijardah. Vse to, ker ima vojaški značaj, nas mora pritirati prej ali slej na končni cilj, kateri ni mir ampak — vojna.
V novem načrtu našega zunanjega državnega departments je ekonomska utrditev zapadne Evrope. Če bi bil to edini cilj, bi ne bilo nobenega ugovora. Ah tukaj jc v ozadju še vedno isto vprašanje starega "status quo" — spraviti vsaj ta del Evrope v staro formo kot je bila pred vojno. V tem cilju sta si Washington in pa Vatikan v popolnem soglasju. Postaviti zapadno Nemčijo kot produktivno, reakcionarno, uidustrialno if 1 vojaško silo kot ozidje napram Rusiji ter naorožitj ostale evropske zapadne sile z garancijo ameriške vojaške pomoči v slučaju potrebe, to je načrt obeh naših strank.
Ustavim pred gostilno Tavern", katero vodita Anton Dime in njegova žena. Ker je bilo isti dan vroče, je bil to najboljši prostor zame.
V Rentonu, Wash., je veliko slovenskih družin, a nama so bile nepoznane. Novica se je hitro širila po naselbini med Slovenci po telefonu, da je Big Tony v mestu. Večina Slovencev tukaj
so člani SNPJ in naročniki Pro-	_________________
svcte^V nji so čitali, da pridem |,vsaj malo delila te ljudi, sedaj gVTkih geriTcevT'kateri stoje'na
<4nnn ,n skoro popolnoma izginila. Obe braniku svojih gorskih zased stoprocentne, obe takozvane li-
Po sveta
Naši meščanski listi v minulem tednu niso utegnili pisati kaj se godi po svetu. V Palestia* še traja nekakšno premirje med Arabci in 2idi. Koliko časa, tega nihče ne ve. Na Grškem ja nekaj nad stotisoc mož monar-histične armade v ofenzivi že zadnjih par mesecev. Y nji je v "posvetovalni" kapaciteti tudi več ameriških častnikov. Ta ogromna armada nima ravno veliko uspehov proti peščici sestradanih in slabo oboroženih
Republikanski konvenini cirkus konian-demokratski se pričenja
Sloni, Indijanci v starodavnih nošah in vse sorte druge ma-skare so zabavale delegate republikanske konvencije v Philadei-phlji, ki ja bila končana minuli teden. Stala je veliko denarja. Kajti vsakemu republikanskemu politiku se zdi, da je demokratske dominacije v Beli hiši konec. Torej je sedaj priložnost temu ali onemu "izvoljenemu sinu" postati predsednik "najbogatejše republike na svetu" le, ako bo njegovo ime označeno na republikanskem tihetu.
Veliko se jih je potegovalo za tisto malo črtico na glasovnici Ia nekateri — tako so očitali drug drugemu — so v kampanji v raznih primarnih volitvah in na konvenciji republikanske straake v Philadelphiji potrošili stotisocaka. Nekateri baje celo nad milijon dolarjev, s Kdo jim je ves ta denar prispeval?
Vsekakor, ne 'navadni ljudje". Interesi so zajemali in to taki, ki hočejo, da ostane tudi po prihodnjih volitvah "po starem".
Ako sa nada republikanskih politikašev izpolni, bo prihodnji prefrednik Zed. dršav Thomas E. Dewey.
Kdo je on? Governer države New York. Po poklicu ja odvetnik. Svojo politično službo je uveljavil, ko je bil prosekutor v New Yorku. Po prepričanju — umevno, Je reakcionar. Toda po nevyorSko usmerjen. Zato je ohijski senator Robert Taft tako zaostal, kaj« on je McCormickove sorte "nacionalist" dočim je Dewey po McCormickovemu tolmačenju "internasianalist".
S ta besedo ono nekoč osaačc^ali le mednarotoo osganizi raao delavca in njihove voditelja.
Toda položaj se je spremenil. Ni je niti ens delavska interna-
cioaale, ki bi ros kaj pomenila.
Imamo pa fte vedno "mednarodne bankirja". Njihov stan je Wall Street. In njihova trdnjava Je ameriško bogastvo. Ia pa kajpada White House ter zvezni kongres.
McCorsakk pravi v svoji Tribuni, kl jo nasivs sa nsjvečji časopis na svetu, v isdaji z dne 25. junija, da se je "madnarodnim bankirjem" ža v tretjič posrečilo nominirsti ns republikanski konvenciji za predsedniškega kandidata "svojega človeka".
Pa ni res. Ne šele že v tretje, temveč od nekdaj. "Medns-rodni bankirji" so McCormicku trn v peti, s Je pa precejšnja sku gina drugih, ki mu gredo na roko.
Razlika med eno ln drago skupino je, da McCormickovs
skupina deluje proti razsipanju ameriških milijard as otevanje angleškega imperializma.
"Mednarodni bankirji" z Wall Streeta pa pravijo, da ako Anglijo izgubimo, bo konec kapitalizma po vsi Evropi in tudi našega bo vrag vzel.
(Ta konvenciji republikanske stranke v Philadelphiji so veliko kričali o tem. Vsi so se dušali, kako je treba čim prej "komunizem" uničiti.
In vendar ni v naši deželi komunizem nikako vprašanje. Naši problemi so socialna zaščita. To je zvezni kongres obeh strank ignoriral.
Milijone in milijone ljudi je odvisnih od nje. Člani zveznega kongresa so samega sebe zavarovali in poskrbeli, da so tudi njihove hčere h) sinovi na plačilni listi.
Radio, časopisje, vse je v posesti ljudi, ki skubejo "navadnega človeka". In republikanci so prepričani, da so s svojo komedijo v Philadelphiji uspeli. In zanašajo se, da bo zapostavljena masa vrgla svoj val glasov sedaj njim.
Pred štirimi leti jih je Rooseveltu, ker je res verovala vanj. Dobila Je Trumana, ki pravi, da bi rad ostal v Beli hiši saj še štiri leto. Torej bo kandidiral proti Dewey ju in klala se bosta s besedami, a njun program se v ničemer ne razlikuje.
Tako je tik po konvenciji ugotovil v govoru po radiu Henry Wallsce.
"Proletarec" zatrjuje v svojih člankih že leta in leta, da sta dvojčici—republikanska in demokratska stranka—le slepilo.
Obe imata eno in isto vnanjo politiko. Obe sta se označile za stranki svobodnega podjetništva, zato da se jima z besedo "kapitslisem" ne bo treba ukvarjati. Je diskreditirana in "free enterprise" pa aa lepo sliši.
Dewey, Clare Luce itd., so ns konvenciji v Philadelphiji lomastili po "komunistih": A jih je bilo tam le par — namreč re-porterjev komunističnih listov. In ko Je bil Dewey končno le nominiran, je ponovil z ostalimi svojimi tekmeci vred, da bo »očistil "s komunisti iz vseh zveznih uradov".
Tako zatrjuje tudi Truman.
Ako on komunistov ne najema, čemu jih bi mogel Dewey pomesti ven? %
V Taka je torej naša politična komedija v volilnem letu 1948.
Henry Wallace pa pravi: "Ne pora j ta j te sleparjem v eni ali dragi politični stranki (demokratski in republikanski). Sta eno pod dvoje imeni.
In kot« poudarja naš list od vsega začetka, demokratska in republikanska stranka sta dvojčici, obe sa en isti sistem.
V letošnji kampanji Je Jima stopil Henry Wallace z bojno napovedjo.
On je letos v tej borbi edini, ki zasluži, da ga podpro vsi iskreni socialisti.
na "honeymoon" v Renton, in marsikateri je bil firbčen, če sem res "velika oseba". V tej naselbini so vsi vljudni. Predno sva odšla iz Rentona, sva se seznanila z mnogimi. Bili so nama vse nepoznani. Pred odhodom iz Rentona smo si bili pa kar domači.
Obiskal sem tudi Luka Debe-ljaka, kateri je zastopnik Proletarca. Pogovarjala sva se, kako bi se dalo kaj narediti za Proletarca. Povedal mi je, da za enkrat ne more, ker nima vozild. Kadar dobi novo vozjlo, potem se bo pa potrudil kolikor bo v njegovi moči, da dobi kaj novih naročnikov na Proletarca. On in njegova žena sta Jako vljudna. Naselbina in okolica se mi je selo dopadla. Ljudje so družabni. Zal mi je, ds sem pustil mlada leta v Kansasu, ker se mi vidi država Washington lepša od Kansasa. Tu v Washingtonu je vse zeleno.
In tudi sa ribolov je tu ugodno. In različne industrije. Ako se ti ne dopade delo v premogo-kopu, gs lahko pustiš in si poiščeš dragega na soncu. V Kansasu pa ni bilo dragega dala kot mlad premog kopati, koma) tri čevlje visok. Pravili so mi, da je tu v Washingtonu dobra pitna voda. Meni ni znano, ker jas jo nisem pokusil. Pil sem pivo in tudi kalifornijske kapljice ni manjkalo.
Kdor se zanima za svetovne dogodke, je vsakemu znano, da je bila v Portlandu, Ore., poplava. Menda 30. maja. Prišla je taka nepričakovano, da je čudež, ker je tako malo ljudi utonilo. 18 tisoč ljudi Je izgubilo vse imetje. Tako je bilo poročano. Nikoli ne bo dognano, koliko je človeških žrtev.
Ko sva se vozila nazaj proti domu, preko Portlanda, sva si ogledala nekoliko kraje. Izgledalo je vse pod vodo. Za par let je vse uničeno. Povedano mi je bilo, da so se nekateri skušali rešiti s karo, se zaprli v karo, se hoteli odpeljpti na varno, pa so jih valovi vode zagrnili in so še vedno v kari. Ker je bilo o tem že poročano v naših listih, naj to zadostuje.
Moja želja je bila, da enkrat obiščem državo Washington. Sedaj sem vesel, da so se moje želje uresničile. Vožnja sem ln tja Je bila ugodna, brez vsake ne-prilikc. Lizo smo napojili z ga-solinom, Toneta pa z vinom, pa sva oba korajžno vozila. Vsega skupaj sem prevozil tja In nazal 2263 milj. Hvala bogu, bi rekel po stari navadi, za srečno rajžo, jaz pa pravim hvala Big Tonetu, ko je previdno vosil, ha, ha, ha
Vsem v Rentonu in okolici, s katerimi sem se seznanil, se jas in mama lepo zahvaliva za prijateljstvo in za gostoljubni sprejem. Ostsnete nama za zmerom
am čittl-
v spominu. Posdrav vsem teljem, Proletarca 6d Mr.
Mrs. Anton Tomšič.
in
beralnc, obe protikomunistične in obe stoprocentno za privatno iniciativo. Zunanja politika kot sedaj kaže nova republikanska platforma, je z malo izjemo enaka. Obe stranki sta za "mrzlo" vojno proti Rusiji, obe za militarizem in naoroževanje, obe za ponovno utrdbo Nemčije. Kar se tiče delavstva, menda vidi vsak, kateremu so bogovi pustili vsaj trohico možgan, da nimamo od njih pričakovati nobene opore. Ali tak Je danes politični položaj. Delavstvo in pa takozvani mali človek se more m vse to zahvaliti samemu sebi. Delavska razredna zavest v tej deželi Je fte vedno v popolnem političnem zamrznjen ju.
V prihodnjem mesecu sa Jm> ta politična komedija nadaljevala — seve pod dragim imenom Kakšna gesla bodo zavzeli demokrati na tej svoji konven-ciji bo zanje precej težka stvar, kajti njih bratje republikanci so jih gleda toga popolnoma obera-čili. Ali mi si radi njih ne bomo trgali las s glave. Nsše delo nas čaka v tem poletju in jeseni, delo kot ga še ni imelo ameriško d^avstvo v svem svojem obstanku.
Kdor je sledil govorom republikanskih politikov je lahko u videl, ds če zmagajo ti ljudje, pomeni ne samo oboroževanje, ampak neizogibna pot v vojno In kakšna so bila pota demokratske skupine sedaj na vladi glede svetovnega položaja ni potrebno omenjati. Ne samo, da so nas postsvili tsko rekoč ns rob, vojne, ampak so ustvarili vse pogoje za vojno. Torej naj zmaga ena ali pa druga skupina, za nas pomeni isto pot — izčrpanje dežele v blaznem militarizmu in končno — potisk v novo vojno. Edino tretja stranka ima program, kateri je ne samo konstruktiven, ampak ima kot svoj glavni cilj — mir.
Mir! Kdo se bolj zsveda te besede kot se je naši ljudje v stari domovini, kateri so prešli štiri peklenska lato najgroaovi-tejše vojae! Rusija, katera Je prebolela več gross in trpljenj^ kot vss zapadna "Evropa, si ne želi vojne in na jovori o atomskih bombah. Ml, v Zed. državah nismo občutili grozot vojne Vsaj ne civilno prebivalstvo. Za mnogo mnogo ljudi v tej deželi je pomenila vojna novo prospe-riteto tor dober zaslužek. Zato ja Uikaj precej navdušenja tako ponovno avanturo. Zavest da imamo strahovito orožja atomske sile, nas dela precej drzne in ob enem nam daje naša velika politična, vojaška in ekonmska moč zelo . nevarno osadje. Ne samo, da smo že davno prekoračili našo "Monroe doktrino" in si ustvarili bolj obširno "Tramanovo doktrino", katera obsega ves svet; vojaško in denarno smo podprli Kajška v Kitajski ter Pavla na Grškem.
kot so nekdaj njih predniki pri Termopilah.
V Berlinu je še vedno nesoglasje med nekdanjimi zavezniki — in nekje na Poljskem ja bil sestanek voditeljev vzhodnoevropskih držav.	1 .
Naše gibanje
Kot piše urednik Proletarca, nas čaka še veliko dela to poletje in jesen. Ne samo predsedniška kampanja tretja stranka ampak tudi agitacija sa nat Hs| mora bit^. vedno pred nami. le*
prilike seznaniti naše ljudi o potrebi, katera lahko postane uao-dna a vas svat in na samo sa
nas. Poraziti ljudi, kateri so krivi današnjega poloiaja, ki lahko postane eksploziven vsak čas — je ae samo nujnost ampak naša dolžnost Storiti mo* ramo vse v svoji moči, da zmaga stranka, katere cilj je dalo aa vse in pa MIR!
Votorani v službi
V službah svesne vlada imajo prednost veterani, ki so shi-žili v nafti aranadi bodisi v prvi ali v drugi svetovni vojni, isto-tako častno odpuščeni vojaki is armade v "mirnih časih".
Izmed sedanjih
I vlade jp 800,000 nov, ah 45 odstotkov izsi njenih sedanjih usluibaaas*
I Kjerkoli ia kadarkoli, nite sa Proletarca in sbiiajto prispevke v njegov tiskava! sklad.
Tole mi ne gre
v glavo?
Kaka to, da krsti ia jfpuhUksnci) odglasu-ja tako zlahka mtHjarde sa
militeriitt
stta, to mi nikakor na gre v va! Ae manj sti, čemu sa to najbolj ljeaa mam pusti
*» ■pm
vleči toliko za nos.
VLADIMIR NAZOR:
NOVELE
Mali Stefek z Medvedščaka
(Nadaljevanje.)
Vedno bolj sem se zanimal za malčka. Poiskal sem pometača in marsikaj izvedel od njega. Stefek ie nezakonski otrok neke Tetkine sorodnice. Rodil se je v Zagrebu. Njegova mati je bila služkinja. Umrla je v bolnišnici, pa ga je vzela k sebi stara mati, ki je predlanskim končala v u-božnici. Otrok se spominja samo te uboge starke, samo nje si od časa do časa želi, in tako močno, da začne celo jQkati. Po smrti stare matere je prišel v Tetkine roke, ki je sedaj njegova skrbnica in ga ima kar rada pri sebi, kajti že sedaj ga izrablja za raz-našanje mleka. Ne tepe ga, tudi zmerja ga ne preveč, toda prav nič ne skrbi zanj. Otrok vstaja zgodaj, pred soncem, ko se ptice prebujajo, in raznaša s Tetko mleko po bisah. Po stopnicah mora gor in dol, kajti ženska je debela; ona ali ne more, ali pa noče. Gospe ga redko vidijo, služkinje pa ga dobro poznajo. Ko bi ne bilo njih, bi bil pozimi nag in pogostokrat lačen. Če ni s pometačem, se ves dan potepa, ženska pa ta čas streže po nekaterih kletnih hišah v soseščini. J ožina skrbi zanj, kolikor more; zlasti sedaj, poleti, pod večer, kajti ob toplih, sončnih dneh Stefek skoraj popolnoma oslepi, kakor hitro se spusti v mrak; ponoči ne vidi nič, kakor vrabci. Ko bi ne bilo tega malčka, bi po-metač ne ostal več pri Tetki; preselil bi se v drugo, čeprav bolj oddaljeno ulico, sprejel lažje delo, kajti Medvedšček je dolg in širok, J ožina je pa že prileten, noge so mu oslabele, metla mu je postala težka.
Dnevi so tekli; vedno bolj pogosto sem se shajal s otrokom, pe tudi s pometačem Potem sem deset dni preživel nekje daleč, pod visokimi planinami, a ko sem se vrnil, bi bil rad Ste-feka — ki ni zašel nikoli ne v mesto, ne v Ksaversko dolino — nekam odpeljal, magari pod Sleme, na hribe, ki jih vsak dan opazujem tudi s svojega okna doma.
In smo se dogovorili: neko nedeljo, ko bo tudi Jožina prost. Otrok je bil tega tako vesel, da je obljubil, da pride s pometačem k meni in pusti, da ga moja ssstra obleče v poletno oblekoo, mu obuje nogavice ln sandale. Jožino smo obložili s torbo, kakor da odhajamo na planine, in smo odšli. Kratka vožnja s cestno železnico (zaradi težkih pometačevih nog) je bila za Stefe-ka dogodek. Obšli smo Kalvari-jo in cerkev Sv. -Ksaverja, prišli na cesto in kreniti po njej. Komaj smo bili mimo mitnice, se je otrok vznemiril. Sandale ga
žulijo — pa jih sezuje z nogavicami vred; obleka ga tišči — in sleče ogrinjalce; kmalu sleče tudi hlače — in sedaj je zopet tak, kakršnega sem videl pod večer v Schrottovi ulici. Na vse strani vrti glavo, voha kakor lovski pes. Na lepem poskoči, se zaleti čez jarek, preskoči rob in steče po rebri v hrib, ki osamel, okrogel in zelen zapira med dvema cestama Ksaversko dolino, ter gleda daleč doli po Medved-Ščaku.
•— Jožina, kaj pa sedaj?
Pometač pa se smehlja; ko da se njegov s torbo in Stefekovo obleko obloženi hrbet in njegove težke noge tega vesele.
—	Gospod, poglejte na tiste mle hribcu star dvorec v miru in hladu! Ne vem več, kdo je tam gospodar; toda viničarja poznam; dober človek je. 2e dolgo nisem bil pri njem. Pojdimo. Stefek je zadel.
In odšla sva z otrokom, a
Dvorec je deloma lesen, spredaj ima dolg balkon. Vrata in skoraj vsa okna so zaprta. Zadaj in na eni strani visoka drevesa. Puščoba in molk. Zdi se, kakor da sta se svetloba in življenje umaknila više gori, na travnike in v gaje vrh hriba, kamor je Stefek že pritekel, se ozrl in ko nas je zagledal, začel kriliti z rokami in kričati kakor sokol. Slišimo lajati psa. Star, črn pes, privezan na pasjak, nas gleda, odpira brezzobi gobec in stežka laja z raztrganim, zamolklim glasom. Vrata na balkonu se odpro in starček pride po stopnicati.
—	Matek! Jaz sem! — ga kliče Jožina — Kako si shujšal, postaral si se!
Viničar položi prst na usta, češ, naj govori tiše. Umiril je psa, nas popeljal na klop pod drevesom, se zaskrbljeno oerl na odprto okno pod streho. Potem je šele spregovoril Kako se ne bi postaral in posušil! Kaj Je vse doletelo njegove gospodarje v zadnjih nekaj letih, kaj ae je zgodilo z njihovo hišo v mestu in s tem dvorcem na griču! Gre-ščak in milostiva sta umrla; otroka jima je predlanskim vzela bolezen; s staro mamo, s gra-ščakovo materjo, jo pa še huje.
—	Kako to, Matek?
—	Hudo. Otrokova smrt Jo je čisto ubila; kako Je tudi ne bi?. Tak deček — zdrav, lep, sam ogenj ga je bil! Starki se je zmešalo. Ne verjame, da je njen mali Stefek umrL Ponoči ga je iskala po ulicah; čakala ga je in še vedno ga čaka.
—	Kje?
—	Tu. Nekaj Časa so jo imeli v Stenjevcu, zdaj pa je tukaj. Hiša je prodana, dvorec zapuščen in samo ona je v njem, jaz in moja nečakinja Bara jo pa varujeva. Od časa do časa pride njen sorodnik na kratek obisk. Žalostno.
e
: •
e s e e e
e •
e e
o •
e
e •
e e e e e e e e e e
s e e
e •
•
:
: e
: e e e
: e e o e
e •
e e
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
USTANAVLJAJTE NOVA DRUiTVJL DESET ČLANOV(K) JE TUBA ZA NOVO DRUŠTVO
NAROČITE SI DNEVNIK
"PROSVETA"
Ca l asmi Chlsaga) Ia IMS aa Iste; |4.M m pel Ista; SS.SS sa'Sstrt leta; ae Cldsage ta Ceek O*. |U« m sala Iste; M-T« m pel leta; m law—t vi |1L
Naslov za list in tafniltvo je:
3657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS
»••ssessseeeisseeeeeeeeeseeeeeseseseeeeeeeees
—	Ti je težko?
—	Ni ravno težko, toda žalostno je. Paziti je treba nanjo. Se vedno čaka vnučka in pripravlja karkoli zanj; pogostokrat zbeži na cesto, odide dol po ulici. Na dečke preži. Pravi, da v tem ali onem spozna Stefeka, ki so ji ga vzeli, pa ga hoče vzeti, odpeljati semkaj. Otroci se boje suhljate starke v črnini, v obleki starinskega'kroja; mimoidoči se upirajo. Sicer je mirna; še preveč je molčeča. Kakor strah hodi po hiši; zapira okna in spušča zavese, komaj da dovoli obrisati prah. Nikoli mi nič ne ukaže. Nič je ne veseli.
Preprosil sem viničarja, naj mi dovoli, da si ogledam vsaj pritlični del dvorca.
Ni se mogel odločiti. Nazadnje je privolil, ker je starka že dva dni zelo mirna; potajila se je v gornjih sobah.
—	Toda tihoma in molče, da nas ne sliši.
a
Matek nas vodi.
Oprezno odpira vrata, mi pa hodimo za njim kakor tatovi. V sobah je temačno, ker viničar noče odpirati oken; slišalo bi se, pa bi se gospa vznemirila. V pol-temi so omare podobne strahovom. Tako tiho je povsod, da slišim vrtanje črva v les. Lahek in prodiren vonj po trohnobi me skoraj omamlja.
—	Dovolj. Peljite nas ven,— še pečem starcu.
Ubogal je. Gremo po hodniku, da, že v predsobi smo, pred vrati. Toda viničarju jih ni treba odpreti; nagloma se sama odpro. Sonce na tla, naš Stefek pa na prag. Razcvelo vejo drži v roki, ves nasmejan je, pijan sonca in zraka.
—	Jožina! Gospod! Kje sta? Ju! Ju! — vpije.
Matek se prestraši.
—	Tiho! ne gani se!
Otrok ga ne uboga. Ozira se. Ko opazi stopnice, ki drže v zgornje nadstropje, se požene po njih:
—	Ujemi meJ I-ju!
Tega je bilo tudi pometaču preveč; spozabil aa je in savpil naglas:
—	Takoj doli, Stefek!
Dohiteti ga skuša in spraviti
doli, pe obstane, ko je z nogo komaj na prvi stopnici.
Na vrhu stopnišča ae je prikazala žena, stara, suhljate, v črno oblečena in vsa toga. V obraz je bila bleda, oči je Imela steklene. Stala Je nepremično, debelo gledala otroka in šepetala: "Stefek? Stefek?" Stefek pa se ni ustrašil, samo vejica mu je padla iz rok, izraz objestnosti mu je izginil z obraza. Stopil je k nji in dejal: "Babica!" In takrat se je zgodilo nekaj nepričakovanega: starka se je prlpo-gnila in iztegnila roke: "vnu-ček" in "babica" sta se objela. Vzela ga je v naročje, odnesla ga je v sobo.
Viničar in pometač sta se prestrašila. Če bi ne bilo mene, bi bila odhitela gori, da spravita narazen norega otroka in zmešano staro gospo.
—	Kaj naj storimo? — sta me vprašala.,
—	.Nič. Sedimo in počakaj-mo.
Pa nismo dolgo čakali. Starka se je spet prikazala. Obnašanje, obraz, glas, vse na njej je bilo sedaj drugačno.
—	Matek, prinesl gospodu nekaj toplega za zajtrk!
—	Za zajtrk? — se je začudil viničar.	,
—- Da. Vsaj kave.
—	Mlekarica pride šele zjutraj.
—	Kakšna mlekarica! Stopi hitro v hlev! Pomolzi, zavri! Hitro! — je ukazala in izginila.
Matek se je prekrižal.
—	Ali je oadravila, ali je še huje z njo? Naposled se je spomnila svojih krav, a pozabila je, da je njen hlev že zdavnaj prazen.
(Dalje prihodnjič.)
POLETJE JE TU. Slika je iz kopalnih vaj, ki jih vodi Rdeči križ v kempi Brevard v North Carolini.
Z UPRAVN1&KE IN UREDNIŠKE MIZE
Joseph Kotar iz Detroita vabi v tej številki na prireditev v Slovenskem delavskem domu, ki se bo vršila v soboto 3. julija v korist Proletarca. V prejšnji številki je imel slično vab»-( lo Joseph' Korsic. J. Kotar se je svoječasno oglašal z dopisi v Proletarcu dokaj pogosto. Ko pa mu je začelo odpovedovati zdravje, je moral veliko svojih aktivnosti opustiti. Tako je izstopil tudi iz Sansove eksekutive, v kateri je bil 'drugi podpredsednik^ Želel je, da naj to delo vrši kdo, ki bo zdravstveno trdnejši in tako je to mesto dobil drugi Detroičan, Martin Ce-tinski. Kotar obljublja, da se priredbe 3. julija udeleži in mi upamo tudi, da se mu prejšnje zdravje kmalu vrne.
Oglesby v Illinoisu ni velika naselbina, A Proletarec ima v nji že od nekdaj zelo dobre prijatelje in prijateljice. Christine Nadvesnik nam je nedavno pisala med drugim: "Pošiljam celoletno obnovo naročnine in $2 v tiskovni sklad. Ker ne vem. kdaj pride sem na obisk naš zastopnik — in bi se stvar spet lahko zavlekla kot se jeNlani, je najbolje da sama pošljem. S tem se iznebim skrbi za eno leto.
Pisala bi kaj v Proletarca, a ni kaj posebnega poročati, torej je bolje, da se z dopisi, ki ne bi bili vzpodbudni, ne ogla-lem.
v V mislih imam že dalj časa, da bi se sama lotila in zbrala skupaj naše stare somišljenike v La Sallu in tukaj. In da bi priredili domačo zabavo na farmi J. Poharja. Tako bi spravili skupaj nekaj dolarjev v korist tega lista. Ako le mogoče, bom poskusila. — Christine Nadvesnik.."
Želimo, da bo imela uspeh.
John Besetich, iz naselbine DePue, ki je tudi blizu La Salla. je poravnal zaostalo naročnino, poslal vsoto zanjo za nadaljne leto in znesek v tiskovni sklad.
Tudi John Zugich, istotako iz DePue, je nas razveselil s pismom. Obnovil je naročnino ter poslal polletno članarino društ. "Zavednost" št. 59 SNPJ Prosvetni mstici. Omenja tudi, da so nabrali nekaj v sklad za o-brambo svobodnega tiska, kar so poslali blagajniku tozadevne akcije, Johnu Pollocku v Cleveland.
Louis Barborich, Milwaukee, je poslal šest celoletnih naročnin. Ob enem se pritožuje nad milwauško pošto, ker da včasi dostavi Proletarca naročnikom šele v pondeljek in to v par slučajih kar po dva naenkrat. Sel se je pritožiti k milwauškemu poštarju, ki mu je dejal, "da kar dobe, to razpošljejo." Milwau-ški naročniki bi morali dobiti Proletarca najpozneje v četrtek vsak teden. Kajti na pošto je oddan v torek zvečer. Dogodilo se je že, da* so ga celo v Clevelandu prejeli v sredo. 2elimo od naročnikov in predvsem od za-
Iz SANSovega urada
3424 W. 26tW St., Chicago 23, III.
0 GMOTNI PODPORI ZA NOVO POLITIČNO STRANKO
ZA LIONS TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
ADRIA PRINTING CO.
Tel. MICHIGAN S US
1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL proletarec m tika pri nas
stopnikov v tem oziru točnih informacij, ker le ako bomo imeli dovolj podatkov, bomo pri poštni upravi lahko dosegli izboljšanje dostavljanja, ali pa izboljšali naš odpošiljalni sistem, k'i pa je po našem mnenju dober tak kot je. Toda nočemo, da nam bi kje pošta zastajala in da se temu napravi konec, moramo dobiti pisma, v katerih bi naročniki definitivno izjavili, da list neredno ali pa prepozno prejemajo.
Joseph Korsic, Detroit, je poslal dve celoletni naročnini in vabi znova na večerirtko, ki se bo vršila v soboto 3. julija v Slovenskem delavskem domu v Detroitu. Udeležil se je bo tudi urednik tega lista in pa njegova žena.
Andy Rupar, Galway, W. Va., je obnovil naročnino. Plačal jo je za dve leti in $1 v tiskovni sklad. Vsoto je poslal zanj Frank Klemene.
Peter Benedict, El Cajon, Calif., je bil nedavno na obisku v svojem prejšnjem stanu, v Detroitu in ob tej priliki obiskal znance. Povedali so mu, da snujejo priredbo v korist Proletarca. In kot je že v prejšnji številki poročal Joe Korsic, je prispeval znatno vsoto.
Nam pa Je Peter Benedict pisal sledeče (in to na naslov vseh čitateljev): Nahajam se sf med našimi prijatelji in sodrugi v Detroitu. Povedali so mi, da prirede domačo zabavo v soboto 3. julija v Slovenskem delavskem domu na zapadni strani mesta in da bo šel prebitek v korist Proletarca. In podporo ta list v resnici potrebuje. To Je naš edini delavski list, ki Je popolnoma odvisen od podpore £o-sameinih zavednih delavcev. Zato zelo želim, da bo prišlo na prej omenjeno zabavo veliko udeležencev.
Tudi jaz bi rad bil med njimi, a sem se moral vrniti nazaj v Kalifornijo.	•
2ivelo napredno delavstvo in Proletarec! — Peter Benedict.
Tudi sledeče je iz Detroita. V nedeljo 20. junija se je vršila na, Potočnikovi farmi mala zabava društva Young Americans SNPJ. In Joe Kos je nabral na nji v tiskovni sklad Proletarca $16. Vsoto je nam poslal John Krainz.' (Imena prispevateljev bodo v prihodnjem izkazu.)
John Tancek, ki je živel v Gi-rardu, O., sedaj pa stanuje v sosednjim Youngstownu, se je oglasil pri nas s svojo soprogo Sofijo. Prišla sta obiskati sem njuno hči, ki je poročena z Er-nestom Dreserjem. On je glavni klerk v Jugoslovanskem hranilnem in posojilnem društvu. John je obnovil naročnino, prispeval $7 v tiskovni sklad in obljubil, da bo začel spet dopisovati v Proletarca.
"Big" Tony Tomšič se je oglasil, kakor smo obetali v prejšnji številki. In poslal je ček v vsoti $12.25. Njegov dopis ps js na drugeme mestu v tej številki.
Na letni seji glavnega odbora Sansa je bila med drugimi resolucijami soglasno sprejeta tudi izjava glavnega odbora, da bo pri letošnjih predsedniških volitvah Slovenski ameriški narodni svet podpiral novo politično stranko s Henry Wallaceom in Glen Taylorjem na čelu.
Ta resolucija je podprta z gotovimi točkami, na podlagi katerih se naj bi slovenski Američani aktivno udejstvovatt pri politčnem gibanju in pomagali novi stranki do zaželjenih uspehov. Te točke so:
1)	Ustanavljanje Wallace for President klubov ter nabiranje članov.
2)	Zbiranje prispevkov v kampanjski sklad nove stranke, da se more širiti tudi v onih delih Zedinjenih držav, kjer bi stranka dobila velik razmah, če bi bila na razpolago finančna sredstva.
3)	Zbiranje • prispevkov za kvoto $2,000, ki jo je glavni odbor obljubil nabrati do ustanovne konvencije nove stranke, vršeče se v Philadelphiji 23., 24. in 25. julija.
4. Razdeljevanje med naši-mo rojaki kampanjske literature, letakov in brošur, vključiv-ši Poslanico Henryja Wallacea slovenskim Američanom ter izjavo Sansa, zakaj smatramo potrebno, da se Slovenci oklenejo te stranke.
5)	Pridobiti vse slovenske Američane, da se pravočasno registrirajo na svojih voliščih ter da na volivni dan volijo.
6)	Obdržavati redne seje in shode ter skrbeti, da se ljudje poučijo o vseh zadevah, ki se tičejo nove stranke in njenega gibanja.
Slovenski Američani v veliki večini ne spadajo k nobeni politični stranki, dasi volijo za kandidate ene ali druge stare stranke, kot ne pripada večina drugega ameriškega ljudstva. Večina nas Je do ustanovitve nove stranke bila neodvisnih. Pri prejšnjih volitvah nas Je največ volilo za Roosevelta, dasi nismo direktno podprli njegovo politično stranko. Med ameriškimi Slovenci je tudi mnogo takih, ki ne soglašajo s Sansom iz različnih razlogov, ki pa se ogrevajo za novo stranko ih jo bodo podpirali. In ker je nova stranka vseljudska, se ne more govoriti, da torej Sa ns v njej zastopa vse ameriške Slovence. Zaradi tega bi bilo koristnejše, da se organizira nov odbor — Slovenian Americans for Wallace Committee — v katerem bi poleg Sansa lahko delali tudi oni slovenski Američani, ki ne pripadajo v Sans. Tak slovenski odbor bi bil podrejen direktno narodnostnemu oddelku v strankinem aparatu.
Podrobnosti in navodila o tem političnem delovanju bodo v kratkem izdelana in objavljena.
Medtem pa se bliža ustanovna konvencija nove politične stranke, kjer bosta kot člana Narodnega Wallace for President od-
Oboroievanje Turčije
Zed. države so poslale nedavno <— namreč naša vlade — veliko bombnikov. Turške le-talt* bodo vežbali, oziroma jih uče že nad leto naši vojaški piloti. Turčijo, kot znano, oboro-žujemo, da jo ubranimo v smislu Trumanova doktrine.
bora zastopala Sans kot delegata njegov predsednik in tajnik. Gl. odbor se je na svoji seji obvezal prispevati $2,000 v kampanjski sklad in vsyto na konvenciji izročiti. Nabrati jo je treba do 20. julija. Vsled nujnosti in kratkega časa apeliramo na vse naše podružnice* njene odbornike, gl. odbornike, posamezne člane ter društva in organizacije, da pomagajo do omenjenega časa zbrati to vsoto. Sansov upravni sklad ne dopušča trošenja tega zneska, ker je naša blagajna preskromna. Vsi tisti, ki se zavedate velikega pomena nove stranke, katera je danes edina večja politična sku- \ pina, ki se javno bori proti sedanji ne-ameriški domači in zunanji politiki ter za ohranitev in* zavarovanje ameriških svo-bodščin in demokratičnih pravic, ste naprošeni, da po svoji možnosti prispevate v ta sklad. Vsi prispevki se naj izročajo tajnikom krajevnih podružnic, da se čim prej odpošljejo v gl. urad Sansa. Posamezniki lahko pošljejo prispevke tudi naravnost na naš naslov: SANS, 3424 W. 26th Street, Chicago 23, 111.
Slovenski Američani ne smemo biti zadnji. Kakor smo [Pomagali svojim rojakom v stari domovini v njihovi borbi za osvoboditev, tako bonto pomagali tudi novi politični stranki in njenim voditeljem za politično, gospodarsko in Socialno svobodo v Ameriki. Stare vladajoče stranke imajo na razpolago milijone, podpira jih Wall Street, zaslombo dobivajo pri mogočnem časopisju. Nova politična stranka pa je revna, sesta-joča iz skromnih, preprostih a poštenih ljudi. Podpore pričakuje le od njih. Zanaša se posebno na male, zapostavljene skupine, da potrebni denar nabirajo. Sans je prostovoljno izjavil, da bo podpiral Wallacea. Sedaj je čas, da to obljubo tudi izpolnimo.
Zavedajte se, da Je vsak prispeven dolar, vsaka najmanjša vsota namenjena za borbo proti onim, ki bi nam radi odvzeli naše demokratične ustavne pravice. Henry Wallace in njegova stranka sta danes edino upanje, da se ustavijo sile reakcije, ki delajo le za svoje lastne interese in proti interesom ameriškega ljudstva. Le z novo stranko bodo prišli na krmilo ljudski predstavniki, ki bodo res •delali za koristi svojega naroda, za prijateljstvo med vsemi deželami, za resničen trajen in pravičen mir na svetu.	SANS.
NE ČAKAJTE,
do prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. Stem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost
NAJBOLJŠA POMOČNIKA PRI UČENJU
* *
ANGLEŠČINE IN SLOVENSClNE STA
ANGLEŠKO -SLOVENSKI BESEDNJAK
Cena $5.00
■ M
ANGLESK0-SL0VENSK0 BERILO Cena $2.00
Avtor »Mi kajlf J« DE. r. 1. K KRN .
NAROČILA SPREJEMA
PROLETAREC
2301 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO 23, ILL
KOMENTARJI
(Nadaljevanje s t. strani.)
gcl kdo v Zed. državah ali kjerkoli drugje o njihovi dinastiji žaljivo izražati. A to, če ti kdo svetuje, da primes lahko aa kako koristno delo, menda ni žalitev. Nu, v demokratični Angliji
je.
Turčija je dobila od nas že nad milijardo dolarjev podpore. Vlečemo jo iz domače kaše, in otevamo jo pred ruskim medvedom. Slednje je glavno. To muslimansko deželo hoče ameriška vnanja politika ohriniti v svoji sferi, prav tako kakor Grčijo, neglede na stroške. Kar se tiče demokracije, na to naši državniki v Turčiji, na Grškem in Kitajskem nič ne porajtaja Pripravljajo se na vojno in to je vse.
Vojna za Berlin je resna stvar. V nji ima prednost Sovjetska unija, ker fe Berlin v njeni coni, toda Berlin sam pa razdeljen med veliko četvorico. Najbolj prizadeti v tej igri so Berlinča-ni. V velikih mednarodnih spletkah nanje nihče ne porajta. Ali pa. Kajti ameriška okupacijska oblast jim je zagotovila, da vzlic sovjetski blokadi ne bodo stradali. Živila jim Amerika donaša z letali. Ampak tako stanje ni in
Domača zabava v prid "Proletarca" 3. julija
Detroit,, Mich. — Naročniki Proletarca v tem mestu smo se odločili prirediti v korist Proletarca domačo zabavo, ki se bo vršila v soboto 3. julija v Slovenskem delavskem domu, 4S7 S Livemois. Ves prebitek je namenjen v kritje obveznosti, ki jih Proletarec. dolguje tiskarni.
Imeli bomo veselo zabavo, nekaj pomenkov in govorov, do-bro godbo,, okusen prigrizek, hladne pijače in vse to brez da
W-	t i« .	- -i- » - ai	i, a
vam duo treoa piacau vstopnino.
Rojake v Detroitu in okolici vabimo na to priredbo, da se skupno zabavamo in ob enem naš list Pi olefin ec gmotno pod-kar Je vreden, da mu po-
ne more biti trajno. Treba je torej volie za sporazum, uli pa se bo moral nekdo podati.
Ameriška vlada je dala Turčiji štiri podmornice. Cemu? Zato, da bo v slučaju vojne s Sovj. unijo pripravljena prežati na ruske ladje v Črnem morju. Neverjetno, kako so si včerajšnji zavezniki postali sovražni. In kako se oborožujejo širom sveta, dočim so med vojno obljubljali mir čim bo osišče premagano. Bili so pač optimisti, ali (Sa so lagali.
Grčija ie majhna dežela. Kmetija dveh ali treh akrov je v nji že veliko posestvo. Ampak grški kralj poseduje posestvo, ki obsega 12 tisoč akrov. Na njemu uživa sedaj svoje medene tedne bivši romunski kralj Mihael, ki je tudi imel kakih 20 tisoč akrov zemlje v Romuniji. Sedaj je razdeljena med one, ki so delali na nji. In enako se bi dogodilo s posestvom grškega kralja, ako bi ga mu ne varoval^ ameriška gospodarska in bojna sila.
pa J* kuhinji.
Bis
nikjer na
so
trgata* s
bil iwpa ta pustii ne vzdrži nikjer dal$ ease, on* kar je kil ssaadt bašsmd ad sear-narise edpaaššen.
"In vendar je pridan, kadar se loti."
"Da, je. Le škoda, da je tako nestanoviten. Posebno pozimi mu je prav gotovo trda predla."
Gianni pa je hodil po ulfcah in ustavljal ljudi, ki jih Je poznal, in včasih tudi ona, ki ih ni poznal. Počasi in težko je štorkljal v nerodnih čevljih po trdem tlaku. Okoli suhih nog so se opletali hlačniki in krajci predolge suknje so se skoro vlekli po tleh ter bili na konceh že do-
ga še In gosta, se Ja narasla Ma pa aa gledale a sssie jMBlee oči, ki jo
pa sa a«*eu na upre,
t
■ I jo
m nevaren. Niko-ašč tilrign Zato
igajo
kar ai eswsesn javneiftu Tb pa Je V rtsaafailh časa. edina stw», ki je oblastem
pri srcu. Tako vsaj kaže," je zaključil znanec in se poslovil.
Gianni pa je zopet ustavil neko gospo: "Vidite, tako me je il trgovec. Danes še ni-jedel Prosim, dajte ml kaj." Stegnil je roko in prosiL "Da, da, Gianni. Teški ae časi dandanes. Ra vse je težko," ga je potolažila gospa in šla dalje, ne da bi mu kaj dala.
"Pet dek petroleja mi je ukradel..."	M.
GIANNI
Poglejte, gospa, komaj sem si prislužil toliko denarja, da sem si kupil pol litra pe trofej a. Drag je petrolej, zelo drag. in včeraj sem moral ribati pod ves dopoldan, da sem zaslužil dovolj
denarja zanj. Pa me je trgovec še osleparil. Pet dek mi ga j« dal premalo."
Tako je tožil Gianni v ulici S. Michele znanki iz soseščine ln ji molil pod nos prazno stekle^ nico. V šentviškem okraju je-Gianni znan. Vse gospodinje ga poznajo. In kadar je treba opraviti v hiši ali zunaj kako težje delo, ga hrt pokličejo Gianni bo to najbolje opraviL
"Ko sem se pred tednom dni vselila v svoje novo stanovanje, Je kile takšno, da ni kilo niti hlevu podobno. Pod * sobi je bil že teto črn Poklicala sem Gi-
Kar se mene tiče, želim, da gremo na delo vsi po naših naselbinah in zbrišemo listov dolg. fai to še TO POLETJE!
Proletarec piše in zagovarja vse. kar je v korist delovnega ljudstva, ln pobija in deluje za poražen je nasprotnikov, ki delajo škodo malemu človeku.
8eveds, Storil bi lahko še veliko več, če ne bi uprava pri listu bila primorana posvetiti toliko svojega časa, dela in skrbi kako obdržati list namesto kako ga čimboljše urejevati. Kdor se zaveda, da ae danes nahajamo v vrtincu najhujšega boja z reakcijo in tolovajstvom, bo gotovo prišel na to priredbo.
Na svidenje! — Jsesph Kefar.
anmja in me dejala: "Glej. Gianni. ali koš lahko počistil to sobo?" Pokimal Je s glavo in aa lotil dala. Devet urje neprestana drgnil ia ribal. Ko je končal, je bil pod sopet kakor nov," Je razlagala dshalušnz žena, ko Je odM Gianni po ulici navzgor ter apolMPa ustavljal ljudi to jim pripovedoval o svoji nesreči.
Teiko bi mu " ----
pa ma Je
nadaljne delo
— - * - .
w earners pravijo, oa
&od takrat tndi duševno orne* l Prihrankov Je imel malo in ao kaj kmalu pošli. Volna je polila Še fnfrsVr in ob ltoncu ni imel drugega kakor obleko, ki Jo Je imel na sebi in ponošeno suknjo. Sedaj hodi okrog bres Jopiča, v hlačah, srajci in suknji Na nogah ni imel nogavic ln trdo usnje vojaškik čevljev mu je odrgnilo kožo.
"Revež nima niti, kamor bi M lahko spat," sni Je pripovedoval "Sedaj hodi menda v
KAJ LAHKO STORI VSAKDO IZMED NAS V KORIST
"PROLETARCA" ?
e Pridobivajmo ma NOVUI naročnikov
e Obaavljajne naročnino TOČNO čim poteče
O Afitirajmo med dragimi aaročnlkl, ia štora Iste
e Prtspevsjaw v PSOLRASav tiskeval sklad In priporočajmo to tadl dragim
• Oglašajte V PROLETARCU priredbe draštev In druge stvari
e Naročajte slovenske In angleške knjige
O Peekrbtte, ia ri aareše AMERIŠKI DRUŽINSKI » KOLKDAR vsi Usll, kl tega še nle
e Naročite KOLEDAR tail svejeeai v starem kraja
Vsakdo naj sfor/ za naš list kolikor moro, pa bomo vet težave zmagovali!
ftrkil* odbor« z« svobodo tiska
Poroča: JOHN POUOGK, blagajnik
Novak: eden $2.50, 13 prispevkov po gS in 32 pe $1.
Anton Rednak, North Braddock, Pa., poslal S25, prispevek odbora za Ameriiko-Slovenski dan v zapadni Pennsylvaniji.
Anton Proaen, East Moilne, 111., nabral vaoto $52. za društvo št. 286 SNPJ $26 in po $5: Anton Proaen, Ignac Restic in Anton Klanšek; po S3: John Kus in Terezija Penca; eden $2 in štirje po $1.
Nabrano v uradu "Enakopravnosti" (izročila Julia J. Pire) $79 30 in to: Za društvo Blejsko jezero št. 27 $50: Louis Prijatelj, Ely, Minn., $6; po $5: Joe Kodrich in družina, Mrs. Tina Pintar, Euclid, O. in Mrs. Mary S tu par, Addison Rd. Mrs. Libija ColariČ $3; dva po $2 in eden $150.
Za društvo št. 7S SNPJ, Manor, Pa , poslal Thomas Oblak $10.
Frances Perushek, Ely, Minn., podala $1S sa dnrttvo it 1SS SNPJ Andrew Sprogar, Elisabeth, N. J., poslal $12, sam prispeval $9 in $7 nabral med prijatelji.
Mrs. Roee Radovich, Pueblo, Colo., poslala $50 za društvo Orel It 21 SNPJ $23: Frances Korošec $5, eden $2 in 18 po $1
United Committee of South Slavs el Cleveland S100, in peel $200.
Mrs. Mary 8penial, Clinton, lad. za društvo it. 50 SNPJ $25.
Mary A. Donnish, Rock wood, Pa., poelela $3 za društvo it 349 SNPJ.
Pd S10 so poslala druitva: it 12 SNPJ, Bridgeport, O.; društvo it 2S0 SNPJ, Homer City, Pa., In društvo St. 166 SNPJ, Presto, Pa.
Prank Hrvatin is Saleme; Ohio, poslal $3* Prispevali so: Društvo it 4tt SNPJ $10; po $5: Mrs. Frances Mihevc, Mrs. Mary Celin, Mr. in Mrs. Frank Sabec, John Križaj in Joeeph Celin Jr., eden $2 in eden $1.
Anton Nagoie, Olrard, O., poala 1 $110.50, aa društvo it. 10S SNPJ $15 In Andrew Krvioa $15. Po $5: Anton Nagode, John Kosin, Charles Jacobs, Anton Dobro vole, Joe Skrobut, Joe Pisfakur, John Ten-cek In Anion PUler. Jack Kristine prispeval $3; 13 po $2, II po $1 in eden 50 centov.	'
Po $5 sta poslali društvi M. 125 SNPJ, Latrobe. Pa. in it. 251 SNPJ Ely, Miim.
Anton Zriniek, Onosville, N. Y., poslal $10.50, in Anton Roncevich, Smock, Pa., $7 za dništvo št. 263 SNPJ.
Društvo It. 91 SNPJ, Johnston City. III., $25. (Poslal Paul Cem-pre.)
Mr. ln Mrs. Jack Subel, Cleveland, 0„ $6.10, med prijatelji nabrano $3 90, skupaj izročeno $10.
Mary Noch, Euclid, O., poslala $10 od druitva It 29 SDZ, $5 in $5 od članov.
Is Cheswick, Pa., prejeli $10 od druitva it. 203 ABZ; iz Blaine, O., pa $2 od druitva št 333 SNPJ.
John Krivec, South Standard, 01. $10 aa druitvo it. 467 SNPJ.
Frank Uersich, Vlrden, 111- poslal $25.50 za sledeče, po $5: druitvo It. 74 SNPJ, Federacij« SNPJ za centralni Illinois, Frank Iler-steh In Frank Strmplhar, dalje pet po $1 In dva po 25c.
Po $5: Družina John Pczdirc iz Readings, Pa., ln druitvo Sinovi Slave ABZ, Michael, Bi. Podala Angela Pucel.
Za druitvo it. «37 SNPJ, Oregon City, Oregon, poslal A. Stalik $6.
Josephine Frantas, Eveleth, Minn., $10 za druitvo It. ISO SNPJ in druitvo it 52 SNPJ. Ir© ugh ten, Pa. $10.
Mias Mary Zakrajiek Od Progresivnih Slovenk kroiek it 2, izročila $1S. 10 jih je darovalo po $1 in Mr. in Mrs. Vincent Bono ia 51. ceste $5.
Pa ss poslal 1: Ch. Jakopič, Lead ville, Colo., In druitvo it. 454 SNPJ is Sandcoulle, Mont.
Iz Akron a, Ohio, sem prejel s priloženo vsoto $160.50 sledeče pismo
"Klub Slovenskega doma v Akro-nu priložil $100, nekaj članov društva št. 535 SNPJ $6 50. To so prispevki, oziroma odgovor na vprašanje Kaj pravijo člani SNPJ?' Ne samo člani SNPJ, pač pa vsak resnicoljub pravi: Kaj bodo rekli,' kadar se bo pisala zgodovina Slovencev v Ameriki, posebno zgodovina Clevelandske naselbine?"
"Ne lepa bo zgodovina kaplana Gabrovška. ko je med vojno pribe-2al v Ameriko ter hoče na hitro postati milijonar. Mož si pač misli, da je bolje imeti nebesa na tem svetu, kot pa čakati na posmrtna. Da se ta nelepa nakana ne posreči, bomo skrbeli ljubitelji napredne misli, ljubitelji naših listov, katere smo toliko let vzdrtevSli z žulji svojih rok. Zato bomo tudi v bo-boče stali na braniku svobode vere, govora in tiska."
Da niao gornje besede samo pra-aen izraz na papirju, govore najbolje prispevki, katerih je lepo itevtyo; samo ie par prispevkov in bo doeeženlh $20,0*0!
Naslednji so poslali, odkar je bilo objavljeno zadnje poročilo:
Za ženski odsek druitva it. 138 SNPJ, Huston, Pa., $25; poslala Joeephkie Rošanc.
John Murnkk, Forest City, Pa., poslal $15 m druitvo it. 124 SNPJ.
John Mur iz CoverdaVe, Pa* nabral vsoto $19 na seji društva it 127 SNPJ.
Iz Girarda. O., pa je poelal John Rovan $50 za druitvo it. 49 SNPJ.
Druitvo Novi dom, it. t SDK. Cleveland, O., $5. Izročil Vincent Salmič.
Za Friendly Neighbors itev 65 SDZ. Wlckliffe. O., poslala Mrs. Marie E. Rovan $10.
Jurij Previs, Export, Pa., poslal $13 za druitvo It. 116 ABZ iz White Valley, Pa.
Mirko O. Kuhel Iz glavnega urada Sansa, Chicago, 111., poslal $466,-21 za sledeče: Podružnica it. 96 Sans, Milwaukee, Wis., $S0; druitvo M. 649 SNPJ, St. Louis, Mo.. $25. in druitvo it 666 SNPJ, Toledo, O., $18.
Po $10 eo prispevali: Druitvo It. 66 SNPJ, Loydell, Pa.; druitvo It. IS ABZ, Johnstown. Pa.; druitvo it. 114 SNPJ, Roundup, Mont; druitvo it. 145 SNPJ. Clff Mine, Pa.; druitvo It 238 SNPJ, Mansfield. O.; in Frank Adrijančič, Cleveland, Ohio.
Po $5: John Tokin, Pony, Mont.; podružnica it. 24 Sansa, Wirden, IU , Frank Lusbi, Chicago. Ul.; Workingman's Beneficial Union, Library, Pa.; društvo It. 536 SNPJ, Powhatan Point, O.; društvo it. 371 SNPJ, Cle Elum, Wash., Ip Thomas Mercina, Power Point O., $4.50. Anna Starlč, Timmins, Ont, Canada -$3, v manj lih vsotah $10.34 in Frank Frknko, Peoria, III., nabral $10.37.
Podružnica it. 30 Sans, Sharon. Pa., $250 (izročeno tudi v glavnem uradu za sledeče: Slovenski dom v Sharonu, Pa., $75, podružnica Sansa $58.50; druitvo It 262 SNPJ $10. Po $6: Matt Bahor ln Frank Garra.
Po $5: Druitvb Sloga it. 174 ABZ, Jsck Jert, W. Middlesex. Pa.; Peter Jaklcvich, Girard, Ohio; Anton Bogolln, Sharon, Pa.
Po $4: Frank Kramar ln John Pavlenlch, oba Iz Sharona, Pa.
Po $3: Joe Garm Jr., In John
l
ooeeoeeeeeoeoeeeeaeeeeeee
j BARETINCIC S SOS :
I ' mt.rkrni fivnn •
POGREBNI ZAVOD M. SS-SSI
w f
e e
eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeaeeeee
JOHNSTOWN, PA.
Od druitva it. 237 SNPJ, Con-neaut, O. prejeli $20.
DruStvo št. 340 SNPJ, Wyno, Pa $3.
Mis3 Josephine Bizjak poslala $10 za društvo št. 749 SNPJ, Johnstown, Pa.
Iz Mount Harris, Colo., A. Doli-nar poslal $10 za druitvo it. 346 SNPJ
Frank Grande iz Denver, Colo., $25 za društvo it 218 SNPJ.
Društvo IL 447 SNPJ. Monti-coke, Pa., $5.
Louis Zelnick poslal $20 za društvo št. 51 SNPJ, Aspen, Colo.
Lovrenc Baje, Fairport Harbor, O., poslal $36 za društvo It. 355 SNPJ $15, po $5 Andrej Kapel ln John Nočevar, John Pintar $3, dva po $2 in itirje po $1.
Katarina Vivoda, Pueblo, Colo., poslala $2.
Društvo it. 258 SNPJ, Shady-side. O., $5.
Druitvo it 591 SNPJ, Belleville, IU., $5.
Društvo št. 449 SNPJ, Cicero, IU. $2» Poslal Frank Margolle.
Anton Brelich, East Palestine, O. za društvo It. 55 SNPJ $10 ter med člani nabrano $11.25, skupaj $21.-25.
Frank Kolenc sa društvo št. 407 SNPJ, Wiadsor Heights, W. Va. $10.60.
Josephine Porok, Barberton, O. $10, eden $2, štirje po $1. Poslala skupaj $16.
Mrs. Frances Milostnik, Sheboygan, Wis., poslala $62.50. Prispevali. društvo št. 344 SNPJ $25, no voustanovljen kroiek 12 Progresivnih Slovenk $10; nabrano med društveniki in simpatičarji pet po 50c, 15 po $1, dva po $2 in John Pelko $5.
Alice Mirtič od krožka 2 Progresivnih Slovenk izročila $21, za druitvo Delavec it. 257 SNPJ $10, Mr. in Mrs. John Zaverl $5 in trije po $2.
Louis Jerasha, Superior, Wis., poslal $5 za društvo št. 134 SNPJ.
Jennie Jordan poslala $10 za društvo It. 421 SNPJ. Windber, Pa
Frank Milavec iz Ludlow, Colo., poslal $10 za druitvo št 201 SNPJ.
Za društvo št 141 SNPJ, Universal. Pa., poslal $10 Paul Kokal.
John Cash, Ren ton, New Mexico, $25.50 za druitvo It. 297 SNPJ.
Anna Petrič, Fontana. Calif., $28 za druitvo it. 723 SNPJ.
Sa druitvo it 296 SNPJ, Helper, Uteh, $55. poelal Joeeph Petrič.
Josephine Slatnik $5 Bled. it IS JPZ Sloga, Wis.
Karolina P*pes* poalala $10 m
druitvo it 241 SNPJ, Slovan, Pa.
Matija L Plase, Shelvin. Ore., poelal $10 za druitvo it 288 SNPJ.
Druit 288 SNPJ $21, poelal Anton Skrsch iz Fredericktown, Pa.
Louis Ocepek, Barberton, O., od it 48 SNPJ, nabral $19.50, Jeo Bregar $10 In $9.50 V manj lih veolah.
Od društva it 244 SNPJ, East Brady, Pa., poelal John Dolmo-vich $17 50, prispevala po $5 Joseph Bratkovi* in John Doknovič in John Dolmovich in $7.00 v manjših vsotah.
Mary Kriss, Kansas City, Kans., podala $31.50 sa druitvo it 408 SNPJ.
Leonard Werrfinek Is Thomas, W. Va., poelal $52.50 sa druitvo it 295 SNPJ $15, po $3: Leonard Wer-dinek in Ffancee Mlekush, 11 po $2. devet po $1 in eden 50c.
Od druitva it. 144 SNPJ. Fair-chance. Pa., poslal Anton Zele $7.
Druitvo it. 162 SNPJ, Palisade, Colo., $5. poslal Matt Debelock.
Od druitva it 232 SNPJ, Export, Pa., poslal Andrew Bogataj $23.69.
Druitvo It. 406 SNPJ, Cleveland, O. $15, poslal John Cermelj.
Is Richmond. Calif., poelal An-drija Bartalovich $25 sa druitvo it. 638 SNPJ.
Za Fuderacijo druitev SNPJ, Fayette in Green $50; poelal Louis Dreaik.
Martin Dolenc. Mascoutah, 111., poslal $4 od druitva it 301 SNPJ.
Duranovich iz Ben wood, W» Va., nabral $5.75 med člani druitva It. 628 SNPJ.
Mrs. Stella Mum, Washington. Pa., nabrala $48; po $10 darovala druitvo It. 259 SNPJ, In druitvo It. 75 ABZ, oba v Meadow Lands, Pa., po $5: Frank Hochkraut, John Buhle ia Joeeph Mravnfte, 12 po $1, eden 50c in dva po 25c.
Za druitvo it 271 SNPJ, Gary, Ind., poslal $25 John M. Pavlovi*. Iz Girarda, O., prejeli od druitva št 643 SNPJ $12.
Od druitva it. 1S8 SNPJ, Wll-lard. Wis., $25.
Martin Krusic od drultvs It. 434 SNPJ, Arms, Kans., nsbral $16; Anton Shular prispeval $5; eden $2 in devet po $1.
Od druitva it. 411 SNPJ, Pittsburg, Kansas. Matt Laftek $4; po $3 Anton Cerne ln John černc m eden $2, skupaj $12, poslal John Kaslekc.
Mary Gorence za druitvo it. 60S SNPJ, Anna, Kansas $5.
Mrs. J. Terbižan, Cleveland, On $27 m druitvo It. ?4S SNPJ.
Iz Kansas City. Kani., prejeli od druitva It 690 SNPJ $25.
Druitvo št. 634 SNPJ, Sheboygan, Wis., $10.
Od druitva it. 405 SNPJ, But falo, N. Y., $11.
Od društva št. 721 SNPJ, West Aliquippa, Pa., $25.
V uradu "Enakopravnosti" izročili Mr. an Mrs. Frank Mihelich iz 168 St. $10 in itirje po $1.50, skupaj $16; izročila Mrs. Julia J. Pire.
Joe Durjava, Euclid, O, nabral Tied pevci zbora Slovan $25.
Iz Central City, Pa., poslal Frank Yuko $25 za druitvo it. 247 SNPJ.
Angelina Sile, Joliet, 111., poslala $24 za društvo it. 115 SNPJ $10, John Gerl $5, Rudolph Sile $3 in šest po $1.
Karl Dergan, Mulberry, Kans., poslal $10 za društvo it. 65 SNPJ.
L. Flere $5.50 za člane druitva it. 481 SNPJ iz McDonald, O. '
Društvo it. 438 SNPJ, Iron Mountain, Mich. $5.
Za Klub Ljubljana. Euclid, O., $25, izročil John Barkovich in $5 prispeval John Oshaben iz Kildeer ave.. in eden $2.
Anton Taskar, Helper, Utah, poslal $19.50 za društvo it. 689 SNPJ
člani društva it. 180 SNPJ, Linton, Ind., prispevali $6.50. Poslal Frank Rode.
Za društvo št. 89 SNPJ, Midway, Pa., $10, poslala Anna Pike. •
Leo Zevnik poslal $25 za druitvo št. 98 SNPJ iz La Salle, IU.
Od druitva št. 700 SNPJ, Roundup. Mont., $20.
Pevski zbor Zarja, Cleveland, O., $25: izročil John Krebel.
Anton Wapotich od druitva It. 28 SNPJ, Cleveland, O., izročil $13 ra Anton Mostar $5, John Tavčar $3, dva po $2, eden $1.
Josephine Petrič, Cleveland, O., izročila $10 od društva Svobodomiselne Slovenke it. 2 SDZ.
Sophie Pajk, Cleveland, O., $10 za dništvo it. 590 SNPJ.
John Pečar, Pittsburg, Kans., za druitvo št. 9 SNPJ, $10, člani $12 -15, skupaj $22.15.
John Muhvic poslal $5^ društvo št. 182 SNPJ, Gilbert, Minn.
Peter Menchak, Gillespie. 111., poslal $32, za društvo It. 465 SNPJ $10, sam prispeval $4, po $3: Marko Span in Kocjan Kraby, trije po $2 in iest po $1.
Druitvo It. 32 SNPJ, Scofield, Utah, $5.
Druitvo it. 183 SNPJ, Hudaon, Wyo., $2.
Druitvo it 665 SNPJ, Pittsburgh, Pa . $25.
Za društvo U. 322 SNPJ, Chis-holm, Minn., $18. Poslala Mary Pahule.
Druitvo Bratstvo it 6 SNPJ. BridgeviUe, Pa.. $50.
Druitvo It. 473 SNPJ, Siga-Haute, Ind., $5.
Druitvo it. 221 SNPJ, Terre new, Mich, $5.
Joeeph Robitsch, Delmont, Pa., nabral $13 pri druitvu it 280 SNPJ.
Druitvo Slovenec, it 1 SDZ, Cleveland, O., $10.
Cleveland Athletic League of SNPJ $25.	•
Slovenski Sokolice, it 442 SNPJ Cleveland, O., $10.
John Goriek Sr., Springfield, 111. poelal $81, druitvo it. 47 SNPJ prispevalo $40, po.$5 Joeeph Ovca, John Ocepek. Anton Gorenc, John Goriek Jr., John Goriek Sr., in
Julia Filipich; trije po po $1.
Frank Udovcih. Tacoma, Wash., poslal $20 za društvo it. 403 SNPJ.
Za druitvo št U SNPJ, Aurora, Minn., $10; poslala Julia Modetz.
John Kachich nabral pri društvu it. 45 SNPJ, Vandling, Pa. $14.
Druitvo it 17 SNPJ, Lorain, O., nabral vsoto $30 Ralph Kobal od sledečih: po $5: Ludvik Petkoviek, Gertrude Piškur in Louis Mahnich, pet po $2 in pet po $1.
Mary Russ, Greensburg, Pa., $33 za društvo it. 223 SNPJ.
Društvo It. 497 SNPJ, Moadville, Pa., $5.
Društvo it. 210 SNPJ, McKees Rocks, Pa., $5.
Agnes Pasarich, Linden, N. Y., $2.
Iz glavnega urada Sansa, Chicago, 111., poslano $134.06 za sledete Podružnica št. 91 Sans, Chisholm, Minn., $26 50; društvo št. 603 SNPJ $25; društvo it. 304, San Fraa-cisco, Calif., $25; druitvo it. 659 SNPJ, St. Louis. Mo., $13; druitvo št. 10 SNPJ, Rock Springs, Wyo., $10; društvo št. 759 SNPJ, Brownsville, Pa., $6; po $5: Jennie Kenlcti, Detroit, Mich., in druftvo it. 107 SNPJ, Bessemer, Pa., ln v manjših vsotah $18.56.
Joseph Korsic, Detroit, Mick., poslal $51 in sicer druitvo it. 121 SNPJ prispevalo $25. trije po $2, 27 po $1 in iest po 50c
Anton Kastelitz, Butte, Mont, poslal $15.50 za društvo št..i249 SNPJ.
Za društvo št. 66 SNPJ $23? poslala Polona Marinac, Trinidad,
Colo.
Christine Nadvesnik iz La Salle, lil., poslala $158; podružnica 49 Sansa v La Salle $100, druitvo it. 95, Oglesby, 111 , $10; po $5: John in Mary Kemz, Joe in Mary Esea, Anton in Rose Jereb, John in Josie Pehar, Frank in Christine Nadvesnik. John in Milka Hotko, Louis Visnikar in Anton in Cecilia Udovich; štirje prispevali po $2.
John Gabrenja, Euclid, O., izročil $46 za društvo št. 126 SNPJ.
Andrej Žagar, Gilbert Minn., ooslal $7.50 pd druitva It SI SNPJ
Fred Medveiek, Ren ton, Wash., ooslal $35.75 za druitvo ftt 3T7 SNPJ.
Jacob Pavčič, Canonsburg, Pa., poslal vsoto $40.50, nabrano SMd Mani društva it 138 SNPJ.
R. Kovacich, Buhl, Minn. $7 56 od dTuitva It. 314 8NPJ.
A. Potočnik, WtM Mineral, $10 aa dntttVo It. IS SNPJ.
John Mur, Library, Pa., portal $00, $25 za Jugoslovanski izobraževalni in sabavni dom, Coverdale, Pa., in $25 sa American-Slav Cflto-raittee.
Louisa Ann Mankoch, Clarksburg. W. Vs., za druitvo It 4T5 SNPJ $10; po $5: Frank Egart in Msnkioch Family.
Anton Stefanich sa društvo It 522 SNPJ, East ChicajD, Ind., $Y.
Joeeph Omerza, Aurora, Mkm., $11 sa drfcltvo it 43 SNPJ.
Druitvo fet. 517 SNPJ, Muse, Pa., $9.
Druitvo It. 755 SNPJ, Sharon, Pa., $10.
Lous Jakshe, Dumngo, Colo., pe-
(Nadaljevanje na 5. strani.)
TT
KLUB ŠT. 1 JSZ
VABI NA
PIKNIK
KI BO
V SOBOTO 17. JUUJA ~
i
»
no Heglovem vrtu v Widow Springsu
r	' * 4 * A
Prebitek gre v korist
PROLETARCA
Vstopnina prosta
Vabljeni vsil
Pridite vsil
Otroška paraliza
Otroška paraliza je epidemič-na bolezen. Medicinska veda ji
nI ae kos, dasi se že dolgo trudi iznajti proti nji uspešno zdravilo.
Lani je ta epidemija divjala v mnogih krajih Zed. držav in v evropskih deželah. Zato je postala javnost nanjo še bolj pozorna in nastalo je mnogo kampanje po radiu, v časopisju in na predavanjih, kako jo preprečevati in kadar nastane, kako ubraniti druge pred njo in zdraviti bolnike.
V Ameriki imamo proti nji poseben sklad, zvan "March of Dimes", ki je nastal oziroma se razpredel po vsi deželi najbolj za časa predsednika Roosevelta. Kajti tudi on je imel otroško paraliza Po njegovi smrti "March of Dimes" ne prinaša več toliko dohodkov.
Pred leti je prišla v Zed. države avstralska bolničarka sestra Elizabeth Kenny, ki je začela zdraviti bolnike po svoji posebni metodi. Dosegla je precej uspehov, a zdravniki so še vedno skeptični. Nedavno je odprla institut za zdravljenje žrtev otroške paralize v Jersey Cityju in ie povabila zdravnike, naj se pridejo osebno prepričati! v uspehe njene metode.
Ampak dočim je mogoče mnoge bolnike ozdraviti, je še več takih slučajev, proti katerim tudi metoda omenjene sestre nič ne opravi.
Ce hočemo zajeti pojav kolikor mogoče pregledno, potem so v glavnem tri stvari, ki morajo biti predmet našega razmotriva-nja o otroški paralizi: obolenje, posledice in socialna škoda, ki jo utrpi posameznik in kolektiv ter način uspešne obrambe.
Povzročitelj otroške paralize je virus, ki je bil doalej docela nepoznan zaradi svojih ultrami-krepkopičnih dimenzij. Tudi z najboljšimi drobnogledi nam doalej ni bilo mogoče odkriti povzročitelja obolenja. Videti je, da je šele v zadnjem času uspelo s pomočjo elektronskega drobnogleda izolirati ga ln ugotoviti, da je sferične oblike. Na osnovi poizkusov je določena tudi njegova virulence, njegova moč, in videti je, da je možno z 28 grami virusa okužiti M milijonov živali Ta ugotovitve niso važne toliko zaradi svoje zanimivosti, kolikor zaradi tega, ker bo odkritje vimaa omogočilo izdelavo seruma, s čimer bo storjen tudi prvi pozitivni korak k uspešnemu zdravljenju te nevarne bolezni.
Tudi ime otroške paralize ni povsem točno, kajti boleaen napada skoro redno Človeka v o» troakih letih, niso pa redki pri-meri, da obole mladeniči in ml*» denke ter cela ljudje v zreli moški dobi. Prav tako imamo vsa polno primerov para listič-
niši tako imenovanih abortivnik primerov, ki jih lahko zamenjamo a najbolj navadnimi in lahkimi obolenji, do otrplosti samo ene skupine ali celo ene same mttice. Klasični slučaji obolenja so tisti, kjer predstavlja obolenje omrtvičenje celotnega uda, ali skupine mišic, popolno ohro-meloaS enega aH več udov ter večjo ali manjšo invalidnost in delanezrnožnoat, za vse življenje. Niso redki primeri, da se konča bolezen s smrtjo.
Paraliza aa navadno pojavi naglo, ali kot pravimo akutno. Vendar je v sačetlsu precej nedolžna. Angina, nahod, občutek
bruhanja, bruhanje, driska, rahlo zvišanje temperature, so, rekel bi, skoro brezpomembni predznaki, skupni mnogim navadnim obolenjem, ki se pa pri tem obolenju izrodijo v tsžk? posledice delne ali polO^ ohromelosti.
Inkubacijska doba, doba od vstopa povzročitelja v telo do izbruha prvih znakov obolenja, je lahko samo nekaj ur ali nekaj dni. Kjer pride do naglega razvoja obolenja, nastopajo že po 48 do 72 urah bolečine in prekomerna razdražljivost nekaterih mišic, kar je navadno prvi zanesljivi oprijem zdravniku, da lahko postavi diagnozo^
Otroška paraliza ali poliomie litis acuta je obolenje hrbtnegr mozga in osrednjega živčnega sistema in ne mišic. Ohromelost mišic je le posledica razkroja in okvare določenega dela hrbtnega mozga, koder tečejo proge, ki vživčujejo mišice. Odvisno pa je od obsega in vrste okvare hrbtnega mozga, v kakšni meri se bo pojavila ohromelost mišic. Ce gre za lažje okvare živčnih sta-nic, ne bo prišlo do popolne ohromelosti, temveč le do delne, lahko tudi do komaj vidne ohlapnosti ene mišice ali neke skupine mišic.
Zgoraj sem že omenil, da je poliomielitičiii virus eno najvažnejših bitij, je pravi parasit in se ne razmnožuje izven žive živčne stanice človeka ali malega števila živali (opica Živi pa lahko dolgo časa zunaj stanice in je zelo odporen nasproti večjemu delu snovi, ki z lahkoto uničujejo druge vrste bakterij. Siri se po nosnih in žrelnih ter črevesnih izločilih, po živilih in o-kuženih predmetih ali po muhah in komarjih, dasi natančen način prenosa in vhoda v telo še ni docela pojasnjen.
Danes, ko še nimamo seruma zoper to nalezljivo bolezen, je edini način uspešne obrambe zoper njo, izogibati se stika z obolelimi.	s
V pomirjanje javnosti pa lahko rečem, da boleaen še daleč ni tako nalezljiva, kakor mnoga druga otroška obolenja. V dokaz tej trditvi naj bo splošno ugotovljeno dejstvo, da v eni družini, kjer živi skupaj več otrok, le redko zbdU drugi otrok, če je eden bolan. In še tale naravna primerjava: Ce imamo 100 otrok ln če zboli eden na škrlatinki, se jih bo okužilo 95 od iste bolezni; če pa (mamo 100 otrok, od katerih zboli eden na otroški paralizi, se bo k večjemu ie eden na-lezel otroške paralize.
Te ugotovitve seveda ne smejo biti vzrok, da poatanemo zoper možnost infekcije brezbrižni. Zlasti v času epidemij moramo varovati lastne otroke in jih držati kolikor mogoče izolirane. Oblasti pa bodo itak ukrenile eventuelno zaporo šol in vse, kar bodo smatrale za umestno, da se širjenje bolezni zajezi. Glavni vzrok zaradi česar se je bati obolenja je ravno ohromelost, ki je cesta posledica bolezni. Umevno je, da predstavlja trajna ohromelost občutno Škodo na dtlanezmožnosti obolelemu in družbi. V tem je socialni moment te bolezni. Ce prištejemo še moralne posledice, ki jih nosi s seboj trajna ohromelost, potem je dovolj jasno, zakaj moramo storiti vse, da kolikor je v naših močeh, obvarujemo otroke te težke bolezni.	l>r. R. Hlavaty.
SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE
Največja slovenska knjigarna v Zed. državah
Pišite po cenik PROLETARCU
2301 S. LAWNDALE AVENUE CHICAGO, 23, ILLINOIS
Poročilo odbora za Svobodo tiska .
(Nadaljevanje s 4. strani) slal vsoto S16 nabrano pri društvu št. 40 SNPJ.
Od društva št. 4 SNPJ, Neffs, O., prejeli SS.
Od društvo št. 328 SNPJ, $8 Woodward, Iowa.
Od društva št. 44 SNPJ, Park Hill, Pa. Sil.
Društvo št. 36 SNPJ, Willock, Pa., SIT.50.
John Jakopich, Helper, , Utah, poslal $30 za Člane in članice društva št. 1SS ABZ S25 in SS Steve Potocnifk.
Anthony Bozich, Forest City, Pa. poslal SIS za društvo št. 37S SNPJ S10, po S3 prispevala Ludvik Kor-če in A. Bozich.
r* Frances Lectieh. Calumet, Mich., poslala S7 od članov društva št 3S0 SNPJ.
Klub društev Slovenskega narodnega doma. Cleveland. O. $500
Mr. in Mrs. Louis Pečenko, Richmond Rd., S10, in Jooeph Ko lan SS, Cleveland. O.
Frank Podbevftek, Euclid. O., izročil $28.30 nabrano pri društvu št 450 SNPJ.
Jooeph F. Dum izročil $74 nabrano pri podružnici 48 Sansa, Cleveland O., ia društvo Mir, št 142 SNPJ $25; Mr. in Mrs. Frank Bub-nich $15. po $5: Mr. in Mrs. Frank Straus. Louis Rolih, Mr. in Mrs. A. Benčič, Mr. in Mrs. Jerry Pajk, Joe Mrgole in Jack Habot, eden $2 in dva po $1.
Anna Pike poslalo $25 sa društvo št 202 SNPJ, Great Falls Mont.
Frank Borstnar, Cudahy, Wis., poslal $28 za društvo št. 520 SNPJ $10, po $5 družina Frank Borstnar in Mrs. Mary Sedušak, dva po $2 in štirje po $1.
Jooeph Turk iz Black Diamond, Wash., poslal $33 za društvo Pla-ninar št. 57 SNPJ.
Društvo št. 269 SNPJ, Odah, Pa., $10 po Matt Marinich.
Frances Go renče, Farrell, Po., nabrala na seji društva št. 2S2 SNPJ $25, prispevali so po $5: Joseph Garm, Jooeph C vel bor in John Maček, vsi iz Sharona, Pa., trije darovali po $2 in štirje po $1.
Mary Musich, West Allis, Wis., poslala $25 od druš. »t. 192 8NPJ.
Is La Sails, III., poslal Fred Mal-gai $84, prispevalo društvo* Triglav št. 2 SNPJ $80, Slovenski narodni dom $25, John Kladnik SS in štirje po $1.
Joseph Benko iz Bed fordo, O., $5; neimenovan, Cleveland, O., $5.
Otto M- Groan Ik, Johnstown, Pa., poslal $49, društvo št. 254 SNPJ prispevalo $20; po,S*: Ignacij Orožnik, Jennie Kurret, Anthony Gor-mek, dvo po $2 in 10 po $1.
člani društva št 267 SNPJ, Kem-merer, Wyo., darovali $10.50. Po-alal Anton Tratnik. 4
Druit. št 413 SNPJ, Falls Civek, Pa., $25. Poslal Louis Slak
Mrs. Mary A. Merchun, Grand Junction, Colo., $7.
John Plooha, Roslyn, Wash., $5.
Frank Bregor U Ovella, Po., po-slal $38.25 za društvo It. 292 SNPJ $25, John Debelak $5, v manjših v s« 11 a h $8.25.
Progresivne Slovenke krožek 8, West Allis, Wis., $25. Izročila Mrs. Mary Musich.
Tony Zupančič, Carmichaells, Pa, SS.
Za društvo it. Til SNPJ, Detroit Mich . $18.50. Postal John Rimac
Ernest Hrast, Washington, D. C., poslal $20 za društvo It. 760 SNPJ.
Mrs. Rose Selok, Star City, W. Va., nabrala $52 od sledečih: dru-
štvo 38« SNPJ $25; klub M. 2'M JSZ $13; po S3: Joe Zeleznik in Lowrence Selak, štirje po $2 in eden $1.
Od društva št 234 SNPJ, Milwaukee, Wis., Frank March $2.
Jernej Okorn, Edison. Kansas, $13.50 za društvo št. 225 SNPJ.
Iz St. Louisa, Mo., $5 od društva it. 679 SNPJ.
Frank Tomazin, Trinidad. Colo., $13 od društva Sv. Andreja St. 84 ABZ.
Louis Sajovic, Venetia, Pa., za društvo št. 90 SNPJ $28
Od društva št. 27 SNPJ, Fronte-nac, Kans , prejeli $22.25. Poslal Frank Kraj sel.
Vincent Jakaetich. Mclntyre, Pa. poslal $16.50, društvo št 361 SNPJ $6, v manjših vsotah $6.50 in Fr. Starine $5. .	<
Detroit Mich* poslal John Kraly $42 za društvo gt 518 SNPJ $25, po $5 Joseph Kotar in Jacob Locni-skar, sedem po $1; nabiralec Albert Kirn.
John Kvartich, Bridgeville, Pa., poslal $100 in to za Slovenian Mutual Benefit Aid Society $50, sa društvo It 295 SNPJ 825; John Kvartich $10, Ernest Kvartich $3, dva po $2 in osem po $1.
Društvo It 742 SNPJ, Cleveland, O., $10. Izročil lyan Babnik
Frank Mihelich od društva št. 21« SNPJ. Verona. Pa., poslal $20; prispeval George Vidak $5, dva po $1.50, 10 po $1 in štirje po 50c.
Mrs. Josephine Platner poslala za dramsko društvo "Slovenija", Barberton, O., $150 od prireditve igre "Navihani študentje".
Od društva It. 335 SNPJ, Am-bridge. Pa., $27.25. Poslal Anton Ziberna.
Frank Percich, East Helena. Mont, poslal $32, za društvo št 143 SNPJ $10; po $5 Frank Sasek, Fr. Percich, John Smith, Sr., Anton Mihelich in dva prispevala po $1.
Regina Pompe, Joffre, Pa., poslala $5, prispeval Frank Ocepek $3 in dva po $1.
V uradu "Enakopravnosti" nabrano $105. Izročila Mrs. Julia J. Pire: Klub društev Slovenskega društvenega doma na Recher a ve., S25; Mr. ki Mrs. Frank Straus $10; po $5: Anton Godlar, John Lenard, Frank Verček, Maple Hights, Joe in Ivanka Mačerol, Anna Markovič* $3 in tri|e po $1. George Bole nabral med prijatelji v spomin pokojnega Augusta Komarja po'$5: družina Anna Pengov, družina Ernest Urbas, Louis Meglich in Jack Obod, družina Anton Strancer $4. po $3 Rozi Polschak in John Lazar in lest po $2.
Vene. in Louis Palcich, Greens-burg, Pa., vsak po $5.
Federacija društev SNPJ v Kan-sasu $25. Poslsl Martin Gorence.
Joseph F. Dum izročil $228 od podružnice 48 Sansa, Cleveland, O. od prireditve 21 marca.
Frank Zorovrc, Kenooha> Wis., poslal «19; prispevali društvo It. 3« SNPJ $10, Anton Raunik $5 in štirje po $1.
Helens Ambroaich, Milwaukee, Wis., nabrala $17, druKvo It. T4T SNPJ $16, Louis Ambrozich $6 In edea $2.
Društvo It. 714 SNPJ, Universal. Ps., poslalo $25.
Od društva It 25T SNPJ, Cleveland, O., prejel $24.50, nabiralca Frank Mlakar ia John Tomazin, prlsepevola Elizabeth in Ludvik Gabriel $5; Itirjo po $2, 11 po $1, eden 50 c. Poslal Frank Knafels.
Louis Zennen WJllardt Wis., poslal $19 za društvo It. 735 SNPJ $5 In Louis Zorman $5, Itirje po $2 eden $1.
L. Milostnik, Sheboygan, Wis.,|
poslal $2 ca Ignaca Zupančiča.
Aberdeen, Wash., druStvo št. 560 SNPJ poslala Mary Iskra $19, prispevala Frank in Mary Iskra $5, dva po $2 in 10 po $1.
Od druStva Stev. 388 SNPJ Joe Torkar $14 in John Prelc $5, poslala Rose Selak. Star City, W Va.
Albina K ravan j a poslala $7 za druStvo St. 545 SNPJ, Glencoe, O.
DruStvo St. 604, Cleveland, O., $15. Poslala Rose Shume.
Jacob Pompe, Russell ton. Pa., nabral $39; za druStvo St. 365 SNPJ $10, Frank Gruden $4, Nick ftempe $4, trije po $2 in 14 po $1.
Mrs. Speck iz St. Louisa, Mo., izročila vsoto $100 od podružnice 23 Sansa.	,
Slovenska delavska dvorana na Prince Ave.; Cleveland, O., $10. Poslal Joe Knautz.	-
John Krobcl je izročil $10, po S5 prispevala Peter VaJencic in Mar tija X.
Frank Cerne $10, po $5 Mr. in Mrs. Frank Tratnik, E. 71. St in Domenik Hribar, Hale Ave., Frank K aKt za, Rixford, Pa., $2.50. izročila Mrs. Julia J.. Pire, nabrano v uradu "Enakopravnosti".
Od društva It. ST ABZ. St. Louis, Mo., SS, poslal L. Praprotnik.
Pauline Vogrich, Milwaukee, Wis. nabrala $12 od drultva it. 225 ABZ $5, sama $2 in pet po $1.
Za druStvo It. 170 ABZ, Chicago, IU.( $12. Poslala Agnes Jurečič.
Mary Jellar iz Klein, Mont., poslala $13 za društvo It. 132 SNPJ.
Člani društva It 278 SNPJ, Leadville, Colo., $5. Poslala Leslie Morlan.
Iz glavnega urada Sansa, Chicago, 111., poslano $122.75 za sledeča druitva in posameznike: druitvo It. 10 SNPJ $6, Rock Springs, Wyo,; druitvo it. 12 SNPJ, Murray, Utah, $1QT; druitvo it. 62 SNPJ, Calumet, Mich., $10; druitvo it. 113 SNPJ, Price, Utah, $5; druitvo it. 209 SNPJ, Nokomis, 111., $12.05; druStvo it. 224 SNPJ, Fayote City, Pa., $5; druitvo it. 316 SNPJ, DanvUle, 111., $5; druitvo It. 319 SNPJ, Cuddy, Pa.,'$10; po $5 sta le prispevali društvi It. 353 SNPJ, Warwood, W. Va., in it. 611 SNPJ, SeatUe, Wash.; druitvo It. 593 SNPJ, Coo-perstown, N. Y., $7 In druitvo it. 398 SNPJ, West Brownsville, Pa., $23.50. Po $5: Joseph Ambrozich, Foyctte City, Pa., in Peter Zupan,
Sartell, Minn., $3 Ciril Vizar, Cornwall, Pa., in v Itirih manjSih vsotah skupaj $6.20.
Za druitvo !t. 1 SNPJ. Chicago,
111., nabiralka Katka Horvatin; po $3: Rose Kordish, Joseph Horvatin in Thomas Svetlič, $16 pri-spevano v manjllh vsotah, izročil Milan Medveiek.
Od krožka 11 Progresivnih Slovenk, Astoria, N. Y., $30. Poslala Rose M. Kovač.
Za druStvo It. 515 SNPJ, Hali, W. Vs., poslal John Grill $8.
Joseph Irman, Akron, O., poslal $100 za klub Slovenskega doma v Akronu in $6.50 od članov drultva It 535 SNPJ.
Jacob Rershar, Radley, Kansas,
posla! $5 za druStvo it. 72 SNPJ.!
J(<s< ph Durjava, Euclid, O., daroval $5.
John Kosich, Chicago, 111., poslal |S1, /a druitvo it. 49D SNPJ $25, Mr. in Mrs. Jack Tisol $5, eden $1.
Diuilvo Buckeye, St. 662, Bar-
i ton, O , $25. Poslala Violet L. Trn igli.
John Kobe, West Newton, Pa., p.islal $12 za druStvo it. 64 SNPJ.
John Peck nabral $6 med Člani ti ušiva it. 505 SNPJ, Moneasen,
Pa.
Dt ušivo St. 100 SNPJ, Chicago, III., prispevalo $14, člani $11, sku-)aj $25. Poflala Agnes Vranichar.
M*ry Gasser, Washoe, Mont., po-dtla $10 za druStVo St. 112 SNPJ.
George Majnarich, $11.50 za dru-l.vo St. 75 SNPJ, Roslyn, Wash.
V i m vn u odboru za svobodo tiska vs'^nn najtoplejša zahvala.
Svetovna zdravstvena organizacija
Težko ie najti polje človeškega delovanje, na katerem bi bilo lažje pridobiti mednarodno kooperacijo kot ravno v boju proti boleznim. To je bilo že pogo-:to potrjeno v prošlosti, zadnjič :3a je demonstrirala komisija Mednarodne zdravstvene orga-lizacije. Ta komisija, v kateri Jclujeti v lepem soglasju celo Amerika in Rusija, je bila pred nedavnim transformirana v posebno agenture Združenih narodov. Zgodilo se je to, ko je predpisano število priključenih dr-» lav ratificiralo ustavo omenjene organizacije znane pod imenom World Health Organization. Pristopile so k tej organizaciji tudi druge dežele, osem po številu, ki niso članice Z. N.
Drugi korak bo zasedanje Svetovne zdravstvene zbornice v Ženevi, Švica, v juniju letos. Ta zbornica je upravno telo prej imenovartfe organizacije. Podlaga za to organizacijo je bila položena 1. 1946. Takrat je bila v N£w Yorku Mednarodna zdravstvena konferenca, katero je povabila k sestanju v tej deželi vlada Zed. držav. Konferenca je osnovala ustavo Svetovne zdravstvene organizacije in predstavniki 61 dežel, vključiv-ši Zed. države in Sovjetsko zvezo, so jo podpisali. . Ustava te svetovne organizacije pravi, "da zdravje pomeni popolno fizično, mentalno in socialno zadovoljstvo ali dobroobčutje posameznika in ne le golo zdravje ali dejstvo, da je človek zdravih udov. Da se to stanje posameznika in ljudstva v splošnem more doseči, je potrebna kooperacija v delovanju na polju mentalnega in duhovnega zdravja, obenem je treba poskrbeti za
dobra in zadostna domovja in stanovanja, pravo prehrano, primerne ekonomske ali delovne razmere in hkrati se je treba tudi pobrigati za delovanje na tradicionalnih poljih prepreče-nja bolezni, kontroliranja epidemij, za matere in deteta, medicinsko raziskavanje itd,
Mednarodna zdravstvena konferenca je tudi ustanovila Interim Commission, ki naj postavi temelje na katerih bo kasneje zgrajena rtalna organizacija. Komisija deluje že dve leti. Vzpostavila je že enajst specialnih odborov, ki se ukvarjajo z različnimi panogami« zdravstva in javnega zdravja, sploh. Kakor svoj. čas Liga narodov, tako tudi ta komisija skrbi za dorast novih mladih moči na polju zdravstva. Razpisala je 203 šolnine, katerih so bili deležni zdravstveni specialisti iz desetih držav. Poslala pa je tudi zdravstvene misije pobijat bolezni in epidemije v Kino, Grčijo, Etiopijo, Italijo itd.
Zaoadne sile se niso iz zmot prve svetovne vojne nič naučile
(Konec s 1. strani.) gu, ali naj Francija podpre ali ne ameriški načrt za ponovno utrditev Nemčije.
Slari nemški red spet v sedlu
Vladi Zed. držav, kakor pravi Henry Wallace, je predvsem zato, da se nemški kapitalizem, ki je ameriškemu najbolj soroden, spet obnovi. S tem soglaša kajpada tudi angleški kapitalizem in Attlee in Bevin pa sta se privezala na Marshallov plan in sta v zanjki.
Kar je v tem procesu najbolj važno je to:
Prav take zmote, kakor po prvi svetovni vojni, delajo angleška, ameriška in francoska vlada po tej vojni. Kot takrat, obujajo v strahu pred komunizmom nemški nacionalizem in nemški kapitalizem, ki so pomagali od začetka do kraja prej kajzerju in pozneje Hitlerju, pa so znova na krmilu, razen v sovjetski coni.
To pomeni, da se nista ameriška in angleška vlada iz vseh teh tragedij nič naučile. In ako ne bo spametovanja, se bomo znašli v novem svetovnem klanju. Čemu?
Kjerkoli in kadarkoli, spomnite se Proletarca in zbirajte prispevke v njegov tfckevai sklad.
Imenik zastopnikov Proletarca
Kdor ieN prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Proletarcu, prodajati Am. družinski koledar brošure in knjige, naj piše upravništvu, ki bo poslalo potrebne listine in iaiormrtcije.
OHIO.
Akron-Barberteo: Alois Ocepek. Bridgeport in okolica: John Vitel.
CALIFORNIA.
Fob tana t John Pečnik.
Oakland: Anton Tomšič.
Los Angeles: Frank Novak
Ui Francisco: A. Leksan.
COLORADO.
Created Bette: Ant S1 obodnik.
Pueblo; John M. Stonich.
Walseakarg in okolica: Edward Tomiit.
ILLINOIS.
Ckfcage I« oko lica t Frank Bizjak, Joseph Oblak, Peter Verhovnik in Frank Zaitz.
La SalU la okolica« Anton Udovieh in Lao Zevnik.
Springfiohii Joseph Ovca tn Jobs Goršek.
Vladam Fr. Ilersick.
Waakegaa-Ne. Ckkcegei Martin Jud
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON S7S4 WEST SStk STREET
Tel. Crawford SS1S
OFFICE HOURS: 1:39 te 4 P. M. (Except Wed , Sat and Sun.) 4:3$ te 8:3$ P. M.
(Except Wad., Sat and Sun.)
Ras. SSIS Sa. Mdgeway Ave. Tat. Crawford $44S If aa answer — Call AasUa S 7 99
Witt: Luka Podbrcgar.
INDIANA. ladiaaapcMet Mary Stroj.
KANSAS. Aratat Anton Shular. Arcadia i John Shular. West Allaoralt Joka Marolt.
MICHIGAN. Detreit-Dearkora John Zornik, J&e Koriič.
MINNESOTA. Mbit Mas Marta. CMsfcol«: Frank Klaa. Dalatk: »f*hn K obi. Ely: John Tcran in Matt Praprot-
nOt	_■
MISSOURI
St Loais: John SpUler.
MONTANA. Unite: Anton Zugel. East HoWaai Joseph MikalU*. fltad Lodge t K. firmoiaik.
NEW JERSET. » Eliaaketk. Amelia Oblak.
NEW MEXIC O Galtep*' Mary ln Jennie Marinšek.
NEW YORK. James Oekleva.
Cleveland: John ftrebel, Anton Jankovich in Frank Hribar.
Fairyort Harbor: Lovrenc Baje.
Girardt John Kosin in Andrew Krvina.
LUbon-Powcr Points Jacob Bargaafc
Maple Heigkta: Frank Volkar.
Warrant Joseph Ješ.
PENNSYLVANIA.
Allqaippat Geo. Smrekar.
Avella: Frank Bregar.
Carmichaels: Anton Zupančič.
Crafton-Moon Raat Jennie JaraSa.
Canonsburg-Strabane: Jacob Pav-čič.
Export! Jos. Brits.
Forest City: Anthony Drasier, Jr., Frank Leben.
Horniniot Anton Zornik.
Jekastewa la okolica: Frank Cvetan.
L«trobci John ta Mary Predel.
Houston: Louis Brits.
Library i Nick Triller.
Sharon t Joseph Cvelbar.
Potovalna sastopnika sa Proleterea, Ameriški draiinaki koledar ia Majski Glas sa sapaJno Pen no Anton
' Zornik, HonataU, sa CMa»rt$ in Somerset okraj pa Frank Cvetan,
WASHINGTON*
Seattle: Lucas De beljak.
WEST VIRGINIA. Ela Craves Frank Koaew. Star City i Lawrence 8eiak. Tkoaaatt Lenhart Werdiaek.
WISCONSIN.
Milwaekee In Wast Atlfei Loafs Barborich
Skokoygaat Frank Still. WUIard: Matt Malnar.
WYOMING. Kenunerer la ekeNeg: John M.
zlsnik.
Reek Springs: Frank RemMa.
/
A Yugoslav Wenkly Povolod te Interest of the Worker*
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and It« Educational Bureau
PROLETAREC
KDUC ATION
ORGANIZATION C O-O f i ft A T I V K
COMMON WIAITM
Injunctions, Freedom and Security
We agree wholeheartedly with those leaders of unions who view the recent injunction that halted the proposed maritime workers' strike as a negation of freedom. We assert that any action by government that forces workers to serve for the profit of other individuals is an attack upon individual liberty.
However, we also agree with those people who declare that to halt the work of any one of a number of key industries on a national front is a threat to the security of the nation and of the-more-than-a-hundred million people who compose it.
Above are tw oparagraphs which, to a superficial and biased thinker, have different and opposite implications. If the first suggests that we are opposed to the injunction and the second that we view action to halt a nationwide strike as necessary, then we are writing well, for those are our sentiments precisely.
What, then, would we suggest to workers who have grievances which they wish to end? The answer is that we do suggest and have been suggesting a socialized economy under which the class conflicts which breed group interests and cause strikes will no longer exist.
We think that society has a right to protect itself against the actions of any of its component parts. But we. don't believe, that government should be used to compel one class to serve another class.
The important lesson that should be learned by the government's action in regard to important labor strikes is that UNDER A PRIVATE-PROFIT ECONOMY NATIONAL SECURITY NO LONGER FITS WITH FREEDOM.
We emphasize this lesson because we hope that, having learned it, the workers of America will see the necessity of ending the private-profit system and inaugurating a socialized economy that will gear industry to the general welfare instead of to tjie profit desires of private business.
When workers sre no longer exploited for profit, and when the national security is reflected in the security and well-being of all who contribute honest and useful service, then action to halt economic disruption can be taken without prejudice to the proper liberties and privileges of anybody. But capitalism needs controls today as it never needed them in the past. And so the power of government is used to give capitalism what it wants.
The controls of Socislism would be directed toward a different purpose. They would not be used to make one class serve another, because under Socialism sll men would be* workers and the class conflicts that menace society as a whole would cease to exist.—Reading Labor Advocate.
h Should Work Both Ways
A reader in Florida sends us an editorial from the Tampa "Tribune," a paper which seldom misses a chance to snipe at labor unions.
The "Tribune" is worried about the economic condition of Florida's citrua gravers. /'Disorderly marketing conditions'' and failure of the growers to pull together threaten the entire industry with destruction.
The "Tribune" has a remedy and it's a good one. The "Tribune" suggests thst the citrus growers organize so they msy market their products in a sensible way and thus secure decent prices—or wages.
If it's a good thing for Florida's citrus growers to form s "union," for that Is what It would /be, why isnt a good thing for workers to organise ?—Labor.
THE MARCH OF LABOB
SF1
TTHETOP iO% OF AMERICAN FAMILIES AND "THE BOTTOM 60% 0OTH MAD THE SAME 1DTAL INCOME IN 19^6.
AfTHBTlMtOF EMANCIPATION 7UV0L WERE
4-,ooo, OOO
dUWft IN THt UM1W %TATK.
The Last Word
Sy DUFFY
Do you like odd facts and fig-
uict? Here's s column of them. • • •
In world history there has always been 10 years of warfare to
every year of peace.
• • •
An owl can't move his eyes, When lie wants to luok in anothci iiitction, he moves his head froir. ide to tide, and he can't see in ihe dark
RN 1850 TWfi NUMBER OF WA61-EARNCRS FIR ISl*auSHME*T
AV1RA&CP tU&HT , iN I990 THE AV6RA& WAS FORTY ONC •
Somebody SkonW Do Sowothhj
Cam CmaaJasm ka Usaasa
ror rreosoin ■ vrouw
Murder of George Polk la
te fellaiiiati AU OJ. Cerrsapsaiseta, Says CM Report New I
The murder of George Polk, Middle Eastern Correspondent for
the Columbia Broadcasting System, whose trussed tip body with a bullet hole in his head was found in the Bay of Salonika, Greece, on May 1«, was deliberately planned as a political demonstration intended to Intimidate all other American correspondents
This was the conclusion drawn in "CBS Report No. 1 on the Murder of George Polk," broadcast Saturday, June 19, 7-7:80 p.m EDST, over ths Columbia network by Howard K. Smith, chief Euro pean correspondent for CBS, now in this country; Edward R. Mur row and Don Hollenbeck. The report emphasized: "There is no doubt that the murder was neither accidental nor done in the haste of hot blood It was s cold, deliberate politics demonstration . . . planned to be spectacular . , . planned te intimidate.* If the murderers are not discovered, an invisible but inevitable pressure of intimidation will rest on every American correspondent abroad."
The report revealed hitherto unpublished facts tamed up by the several separate investisations, and win be followed by other reporU as new or important development warrant. CBS eorrespsadents Winston Burdett snd John Sscondari went to Athens from £BS Rome the day after ths murder was dls-eovsred snd have been tbsre since, engaged in their own Invsstlgs-tion. . The Overseas Writers sent General William J. Donovan, war ' time heed of the Office of Strategic Services. Four orgsnlxation. of newspaperman formed the Newsmen's Commission to invest! gate the crime. > Included in this Commission are ths Aaterican War Correspondents, the Foreign Preei Association, ths Newspaper Guild of New York, and the Standing Committee of United Nations Cor
LOOK iMJDEft THe SWSAT-BAND OF THE N«*T HAT ^ ORCAP VOOBWtiCRTW6 r: 0 UMON LABEL - Ytx>« Go IC€ TO THE BEST BUYS IN HUD WEAR.	../

'Gorlk Tablets' Won't Even Moke Your Breath Strong, F.T.C. Finds
6arlic gives you a mighty powerful breath, but won't make you stronger or healthier. Even if it would, "Gosewich's Garlic Tableta" would still be useless because they contain practically no garlic.
That's the "boil-down" of what the Federal Trade Commia-sion said this week in a case which illustrates the deceit practiced by patent medicine fakers.
All five F.T.C. members joined in ordering the Excelsior Laboratory, of Staten Island, New York, to stop "false and misleading" advertising claims that either garlic or the tsblets cure "nigh blood pressure, tiredness, nervousness, and involuntary naps." Doctors say that is "the bunk," the commission pointed >ut. „
A majority of three commissioners also ordered the company to stop uaing the word "garlic" in the name ef the tablets, because "tests revealed that the tableta consist almost entirely of sugar, and 200 of them yielded only 3/10,000ths of a gram of garlic oil.	'
"In fact the amount of garlic oil was so small that experts Tould identify it only with great difficulty."
Despite the almost complete absence of garlic, Commissionei Lowell B. Mason wrote s dissenting opinion holding that thf company should be allowed to call its nostrum "Garlic Tablete." Commissioner Garland S. Ferguson joined in this dissent-
Labor.
respondent. The American Society of Newspaper Editors has joined its efforts witti the Over Writers. Harry Martin of Memphis, president of the Ameri ?an Newspaper Guild, has ap pealed to President Truman to in .ervene personally to insure an im partial and thorough investigation George Polk had been in Salon Lka about 14 hours from *iie time af his arrival until he was last definitely seen alive," said the CBS report. "From the quickness and organization of the murder, one may conclude that George Polk walked into a carefully prepared trap."
From the facts so far revealed, it was further concluded that the murderers were directed from Athene, and that for some reason un-disclosed so far, they wanted the murder to become known as soon as possible. Polk's body was thrown into a part of the bay where there is no swift current, snd his identification card was ren reived by mail by the Greek police before the body was discovered. His money was found intact on he body.
Salonika police say they have dropped everything to work on the solution of the murder, the report stated. More than 300 investigators are engaged in queetionirtg waiters, hotel people, taxi-drivers khd anyone else who might have seen the correspondent in the 48 tours from the Ume he arrived ln ialonika from Athens snd the hour when he is thought to have been killed. The Salonika police claim s record of efficiency. They ssy hat not s single murder hes sone jnsolved in the city since IMS
"Since George Polk's murder jeeme almost certainly to have been political, committed by an •fflclent organlaaUon of some sort of pollUeal color," the report concludes, "efforts to the solution of it will unquestionably be en-, angled in pollUcs as well. Report number ooe on the murder of George Polk flnde at this point, little proiMs toward a solution."
than
Have Human Beings Too Much Knowledge?
Dr. Raymond B. Fosdick. president of the Rockefeller Foundation made a challenging speech. He was dedicating the 200-inch telescope at Palomar Mountain Observatory in California. It's the greatest thing of ita kfnd ever fashioned by the brain and hand of man and will enable astronomers to sae and chart new worlds. While it's all very wonderful, Dr. Fosdick sounded a note of warning:
"What are we going to do with ou{ new knowledge? Aren't we scquiring more knowledge we can assimilate?
"The towering enemy of man i* not his science but his moral in adequacy. Around the world toda> laboratories, supported by almost limitless resources, are feverishly pushing their reeearch in the de velopment of physical and bacter iological weapons which, over night, could turn this planet into a gigantic Slaughterhouse.
"What ethical restraints must be developed to curb the hysteria, fright and passion of men against such a blind paroxism of destruc tion?"
If modem man perishes, "it wil not be his science that has betrayed him, but rather the complete prostration 6f his moral val ues," Fosdick declared —Labor, lars of sales and earning only 3
per cent on SALES actualy Is earning a profit of NINE per cent on its invested capital.
This pulling the wool over the eyes of the public is s habit o'. larger corporations when theii employes try to get adjurtmentt in their wages, so remember, next time you ?ee a large advertising splash on thc percentage of profit earned on SALES, look up the company's capitalisation and see what the percentage of profit is there. That'is the true measure of income.—Thc Progressive Min-ier.
Another Arithmetic Lesson
Mueh has been published of late
of the earnings of large corpora tlone.fl
The thame of the advertising usually Is fee very small percent age of profit on the dollar of sales But what the large corporations does NOT tell you, is the per centage of profit on invested capi tal- That i| the real story VA capnpaay capitalized at a mill*
N.A.M. 'War Che sf To Hit $5,500,000
Anti-Laber Organisation Huge Increase In Financial Goal Set for 1S4I
The National Association of Manufacturers is seeking the big* Sest propaganda "war chest" In its history. An announcement revealed that the NAM goal for 1S4S is S5,500,000, at Jeast a million more than the dtganisation has spent annually during the past few years.
Hitherto, the NAM built up its annual "kitty" partly by dues on member corporations and partly by tund-raising campaigns. From now on, the NAM so id, the entire amount will be secured in one operation through a "revised dues cchedule."
As tt the pest, the bulk of the proceeds will undoubtedly be ueed for anti-labor "strear" campaigns conducted over the radio and through newspaper "ads."
The Hawaiian language, one »f the most melodic of all thi auguages of thc world, has on!) .2 letters in it, and most people who've been there have learae« what "poetry in motion" means— if you get what 1 mean.
e • • There are only two places in th< entire United Suites where thi American flag is (or should be) flown 24 hours a day, one is th< capitol in Washington when con gress is in session, and the othei at the grave of Francis Scott Key who wrote "The Star Spanglei Banner."
• • •
Ice cream does NOT cool yoi off, it makes you warmer becaus4 it contains sugar which when oxi dizing in your system, heats youi
blood.	*
• • •
Although the constitution of Uu United States says that no mai can he a senator before he Is 31 years ef age, two men have beet elected before they were SS, Hear) Clay and Rush Holt .
e • • A tidal wave is the fastest mov ng thing on earth and it can en circle the globe in a day.
e • • It's much easier for soldiers ti march in step than out of step, e • • Nine members of Columbus crew back la 14S2 were prleoner who were released solely to make the trip. They laaded at San Sal vador la the Wool Indies. v e e • William Henry Harrison was thf oldest man ever elected president of the United States and he served the shortest term, only one month aa he died a month after he as sumed office.
• e •
If you'd fold a piece of papei <4 times, you'd have a stack big. •nough to reach to the sun. fig re it out yourself.
e e • The city ef Leaden people than the entire >f Australia. Incidentally, Aw ralia has ahaeet exacUy the mm rea as the laag area ef the Unite« .tales ef America.
e e e Robert E. Lee was not the high st ranking officer in the Confed .»rate army, but third in rank highest wss Samuel Cooper, e e • WhUe on the same subject 3eerge Washington never atle higher than lieutenant eral, although he was te have re celved the UUe General ef tin \rmy, somehow er ether coagrea never get areund te It e e • Not a drop of mortar or cemenl went into the construction of the 'amous stone pyramids of ancien; Egypt yet the stones were sb fine ly cut that even to this day the blade of a knife cannot be inaertet between them. '
e e • A battleship today costs about £10,000,000 te bulM aa« this wsi mere thsn the total debt ef Ihe United States ep to the Civil War e e e Lead melts at «20 degrees. Tif melts at 44« degrees, yet when >ad and tin are combined into solder, it melts at 35« degrees
Wafpr Makes Desert Bloom
Here's something to gladden the hearts of Americans, particularly Westerners who know what water, or the lack of it, really means.
Out in Washington State, the first water from the mighty .'olumbia River has been turned onto 5,400 acres of arid land, the first of a million acres which, when this vast irrigation roject is finished, will make 17,000 fertile farms, covering in area larger than the whole State of Rhode Island.. * This project, and the Grand Coulee Dam which backs up he water, are parts of the great vision seen and fougtft for by jrmer Senator Clarence C. Dili, Washington Progressive Demo-rat.
When Dill, backed by the late President Roosevelt, first ♦roposed immense irrigation, flood control and public power levelopments in the Northwest, selfish and short-sighted men -idiculed the idea. Some called it "socialistic." This and future generations, however, will have many reasons for being grateful 0 men like Dill.—Labor.
rhey Cry Politics
President Truman's request for a broadening of the nation's jocial security set-up brought a Republican cry of "politics" 'rom that anguished group of congressmen.
Senator Taft accused the President of being a dozen years ate in his demands.
- If Truman is playing politics (and we don t doubt that he fa) hen why weren't the Republicans smart enough to start playing •politics" on this issue first?
If Truman was late, as Taft charges, where has Taft been •11 this time and why hasn't he (Taft) done something along he lines recommended by Truman.
The old, old story "I wish I had thought of that first."
Truman's proposals in the main are good—but don't go far nough, and we sincerely hope they'll go through.
They WILL go through, if ALL of labor in America will tart bombarding Congress to put the legislation through this / /ear. If labor continues its division in the ranks and ignores the verall advantages of full co-operation on the social security i ssue, it will be a dead issue before it gets out of committee.— The Progressive Miner.
"There Is No Crisis in OH"
From time to time the newspapers carry "scare" stories about an oil shortage. A few days ago Eugene Holman, president )f the Standard Oil Company of New Jersey, one of the giants of the oil industry, appeared before the National Press Club and said:
"Putting it plainly, there is no crisis in oil. Barring emergencies • * * no one in this country is going to make any important hange in his way of Hfe because of a lack of oil producta."
He made thia statement, slthough he pointed out that this year's consumption of oil in the United States will be 50 per cent %bove 1941, about 20 per cent above the wartime peak snd 7 to ) per cent above last year's record.
Holmsn said we are producing enough to take care of do-nestic needs, but wejsre exporting s large part of our output 0 Western Europe and we have to make up foi* that by importing >il from South America.
Our domestic oil resources sre practically limitless. If peace in be maintained in the Near East, oil from that area will easily apply the European- demand. Repeatedly, Holman declared hat only war could change the picture.—Labor.
Egotism Is said to be the balm
which dulls the pain of being fool.	A
do
O.P.'S PROBABLY "What brand of cigarettes you smoke, Scotty?"
"I would na know. I'm too polite to ssk."
What's Up in Palestine?
Apprenticeship Climbs
Building trades unions and man agements are still breaking record! in number of apprentices beinf trained, the Apprenticeship Burest 3f the Labor Department revealed recently. In April, another S,00( apprentices were employed in construction, bringing the total tn training to over 118,000, the Bu* reau said.
Fortune may find a pot but your own induetry must fill it—Old ion dollars, %ith three million dol- Proverb.
Profits Soar
Here's new proof of how corporations are rolling in wealth: the ultra - conservative New York "Times'* reported that 307 companies, representing a croes-section and manufacturing induetrleo, rolled up 20 per cent higher profila during the first quarter of 104« than In the comparable period last year.
Palestine, the hot spot of the Veer East may be cooling, but It srill continue a pretty hot proportion for some time. That is so because two main factors are apt to continue to exist a long krhlle.
One of these factors Is the labor luestion. Arabia is incited to war >n the Jewish people because the tews have done wonders in Pal-stinc in raising the standard of ivlng through trade unions and cooperatives.
Land and industrial barons of Vrabia fear their profits may be nterfered with if Arabian workers ;ursue the same policies as thc fewish workers. Many of them i|ready are doing so.
David Schlossbdrg, Secretary 'merltus of thc Amalgamated Nothing Workers, who has giver I lifetime to constructive trade inionism, visited Palestine before he war. On his return he came tc 41nneepolis and told a conference A Labor representatives the prob-em in Palestine was as described above.
Schlossbergs sizeup of the situation was confirmed by a liberal Arab.
Thc other factor is that Of the )r esse nee of oil in bonanza quan-ities in land near to Palestine and t'so in Palestine. The oil grabberr ,t the United States were grab blng down that way before the srar.
Bonanza oil deposits are apt tc neon International controversy.
When anyone attempts to Intro-luee race hatred Into the Pales line situation It le well to recal .he Information preeented here.
Remember also that President Green of the American Federation of Labor has sent a letter to the British Trade Union Congress stat Ing In part:
"I am taking the liberty of ap pealing to the membership of the British Trades Union Congress to join with the American Federetion of Labor in urging the British government to cease supporting
Arab armies by sale or gift of ammunition and to recall British officers now training Arab units in whatever Arab nation they may be stationed.
"We feel confident such a step is necessary in order to bring te an end the cruel war which rages In Paleetine and to perpetuate and make secure the Jewish state of Israel, already established In Psl-estlne and officially recognized by the government of the United States." — Minneapolis Labor Review.
Dignified, But Firm
With great dignity Venezuela announces It will respect oil concessions already granted, but wUl grant no more. That's bed news for the big oil companies.
A fool may have his cost embroidered with gold, but It IS a (Ool's coat still.—Rivarol.
There Is more dynamite la Sa idea than in many bembe-—Bishop
Vincent.
SALES TAX NOW IN SI STATRS; GROW8 INCREASINGLY OPPRESSIVE
According to the "Tewaeond Weekly," Amerlosa taxpayers poured out S3,45« millions in ssloo taxes durlns 1047, an lamaae si 13 per cent over 1S4S. Sales taxes are now In effect In 17 states. Fear states joined the list during 1 HI.
In some states the osloe teat Is given s fancy name sg s est te public opinion. For exsmple, Dli-ools calls It "a retailer's occups-tion tax." Other states describe the tax as e "mercantile sales tea."
But no matter what you oall these taxes, they rest moot heavily on the email taxpayer,
That's why rich men favor the sales tax. Every worker fight the ealee fhx wherever finds It. t •