Na svojih potovanjih po celem svetu je prišel znameniti naravoslovec ter razdskovalec Brehm v Egipt. V Chartumu se je spoznal s kraljevim namest nikom Latief pašo. Da bi učenjaku dokazal paša posebno naklonjenost, mu je podaril čisto mlado levinjo. Ni bila večja nego kak dakelj in nekaj posebno prikupljivega je bil njen smeh. S smešnim azrazom v obrazu in s prijaznimi očmi je oznanjala svojo notrajno zadovoljnost. Mala levinja je postala ljubljenka vseh, ki so jo enkrat videli. Celo Brehmu je bila živalca vse. Po cele ure se je ijjračkal z njo in ji je dal ime »Bachida« (Srečna). Tudi levinja je bila vdana svojemu gospodarju. Sam je vodil zelo strogo njeno odgojo in ko je zrasla, se ni več odstranila od njega. Celo na ulici je tekala povsem spodobno poleg gospcdarja brez nagob.nika. Niti otroci se je niso bali. Večkrat so videli, kako se je valjala in kotalila levinja z zamorefcom po pesku, ne da bi mu storila ikaj žalega. Edina bitja, ki so se spustila v rtir pred levinjo, so bilc kamele. Po noči je spala levinja poleg poste]je gospodarja na tleh. Po dnevu se je rada igrala z drugimi živali. Ako so te spale, se je priplazila neslišno do njih, jim je zagodrnjala nekaj v uho in.iko so hušnile vse preplašene po koncu, se je zadovoljno smehljala. Brehm je dobil med zbirko živali opico, ki jej pravijo pavijan. Z opico je tiotela Levinja uganjati švoje burke, a pavijan je bil nedostopen za, vsako šal-o. Skočil je zveri na brbet in jo je tako praskal, da je. morala pobegniti. Od tedaj je zavladalo sovraštvp med obema. Ko sta se lepega dne;.zQpet srečala, je obklala Bechicia cpico na smrt. Brehm je bil.ves presenečen, ko so mu povedali, kaj, se je zgodilo. Pretepel je lovinjo, ki se je.pa cclo gospodarju postavila po robu. Zverinski nagon je pa konečno zmagal i'n s taco je zamahnila po Breh.mu in mu razčesnila rokav na suknji. Razisikovalec se je dobro zaveial, kako daleč je že raztogotil zver z udarci, razkora.il je prav na široko Dbe nogi in levinja je pobegnila sikozi. Drugo jutro po kazni je sre.ala ptiča mirabuja. Tulila je nad njim, a sta- ri modrijan je le zamahnil po njej s svojiru dolgim kljunom in zver je pobegnila pred neznatno ptico. Najbolj smešno je bilo srečanje Bacbide z Arabcem Masochajem. Stanoval je z Brehmom pod isto streho. Razisfcovalec je bil lepega dne prisiljen, da si je izposodil od Arabca denar, ker še njegov ni bil dospel iz Nemčije. Pač pa se je moral obvezati, da bo plačal 50% obresti. Ko se je hotel podati Arabec nekega jutra h kraljevemu namest niku, je moral preko dvorišča, fcjer je bil v hlevu njegov osel. Dvorišče je bilo polno mlaik, ker je po noči deževalo. Arabec je hotel v avdijenco in radi tega je tičal v čisto beli obleki s svilenim burmusom prekorame. Med potjo do osla je skočila proti njemu iz nava- de levinja. Debeli možicelj, ki je že sedel na oslovskem brbtu, je zgubil vsled strahu ravnotežje in je padel v grdo mlakužo, po kateri ga je kotarala levinja v smehljajoči nagajivostd. Iz neprijetnega položaja ga je še le otel Brehm, ki se ie tudi krohotal, ko je —. vlekel svojega upnika iz blata. Pri slovesu iz Egipta je spremljala naravoslovca Bachida. Levinja je prd-> Sla v Nemčijo. Brehm je podaril krot. ko zver zverinjaku v Berlinu. Po treh letih je obiskal učenjak zverinjak. Pred kletko svoje Ijubljenke je imenoval njeno ime. Takoj ga je prepoznala, se pognala proti omrežju Idetke in ga trosdla na vso moč od radosti ter iznenadenja. ,,^; . ,: > ;~