Duševna sprostitev po delu
V občini Ljubljana Center deluje trenutno 5 registri-ranih društev v organizacijah združenega dela, eno društvo in eno skupino pa bodo ustanovili v kratkem; skupaj torej sedem organizacij kulturnoumetniških skupin. Večina delovnih organizacij v Centru je takšne narave, da ima jedro svoje organizacije v drugih občinah. Zato se njihovo kulturho življenje omejuje predvsem na obiskovanje razstav, gledali-ških predstav in drugih prireditev v poklicnih kultur-nih organizacijah. Razvijanje lastne kultyrne dejav-nosti pa je zanje drugotnega značaja. Nekatere od teh razvijajo zlasti likovno in razstavno dejavnost v neposredni povezavi z Društvom slovenskih likovnih umetnikov.
Pri ZKO Ljubljana Center so poudarili, da ustanavljanja glasbenih društev, na primer pevskih zborov, kot najbolj. preproste oblike kulturnega delovanja, ne kaže širiti. Saj že za sedanja močno primanj-kuje usposobljenih in razgle-danih zborovodij. Načrtno jih namreč visoko šolstvo žal ne usposablja, čeprav pri ZKO na ta problem opozarjajo že dve desetletji. Drugi razlog je še »ustanovitveno« navduše-nje, torej tisti čustveni mo-ment, ki se kaj kmalu poleže, vsa stvar pa se kmalu konča pri desetih, največ dvajsetih pevcih; le-ti pa zaradi malo-številnosti in šibke predpri-prave (ob togi podpori vod-stva OZD!) komaj zmorejo in hočejo kaj več kot na standar-den in nezanimiv način zado-voljiti »proslavarštvo«, ki je za današnje osveščanje in kul-turno bogatitev delavca in ob-čana nekoliko preskromno.
Zavzemati se je torej treba za kakovost in ne za številč-nost, k temu nas zavezuje spe-cifičnost mestnega jedra, ki se upravičeno ponaša z zavidlji-
vim odstotkom poklicne in ljubiteljske kulturne dejavno-sti, ki je v vsakem trenutku na razpolago našemu delavcu in občanu. Vsekakor pa bi na drugih
kulturnih področjih v organi-zacijah združenega dela ugo-tavljali lahko večje in bolj ra-zveseljive rezultate, če bi de-lovne organizacije končno sprevidele, da je uvedba po-klicnega organizatorja kultur-nega življenja ali kulturnega animatorja še kakp obrestujo-ča naložba za medsebojno so-žitje, strpnost in nenazadnje kot posledico vsega, za večjo delovno storilnost v kolek-tivu.
Tako kot na eni strani ugo-tavljamo, da mladinska orga-nizacija v organizacijah zdru-ženega dela še ni storila vse ali dovolj, da bi ta ali ona obli-ka kulturnoumetniškega živ-ljenja bolj zaživela med delav-ci, tako bi na drugi strani žele-li v delovnih kolektivih več vztrajnejšega prizadevanja sindikatov, da bi poklicni or-ganizatorji kulturnega življe-nja v organizacijah združene-ga dela začeli postajati resnič-nost. Zdi se, da novega zako-na o svobodni menja^i dela na področju kulturnih dejav-. nosti v marsikateri organiza-ciji združenega dela še niso povsem doumeli, ugotavljajo pri ZKO Ljubljana Center. V nekaterih OZD živijo namreč v zmotnem prepričanju, da je za delovno organizacijo do-volj, če ustanovi kulturno društvo, medtem ko naj bi kulturne skupnosti v celoti reševale njihove kadrovske, gmotne, prostorske in druge težave.            V. L.