PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil.. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 106 (13.936) Trst, sobota, 15. junija 1991 Pristojni ministri so sklenili, da bodo dosledno izvajali Martellijev zakon Albanci se morajo vrniti domov Italija jim ne bo nudila zatočišča Notranje ministrstvo ukazalo izpluti vsem ladjam, ki imajo na kr ovil Albance Po državi se vrstijo protesti proti množičnemu naseljevanju albanskih beguncev RIM - Usoda 680 albanskih beguncev, ki so v preteklih dneh pribežali v Italijo, je dokončno zapečatena. Termini, kl jih določa Martellijev zakon o imigraciji so pretekli zato Se bodo morali Albanci vrniti v domovino. Odločitev je bila sPrejeta včeraj na medministrskem posvetu, ki mu je predsedoval Andreotti. Odprto je le še vprašanje, kako bo potepi povratek, saj predstavlja kopico praktičnih problemov. “°zno sinoči je italijansko notranje ministrstvo poslalo Vsem zainteresiranim prefekturam sporočilo, da morajo lad-Je, ki imajo na krovu albanske begunce »nemudoma« zapustiti italijanska pristanišča in italijanske ozemeljske vode ^aradi »hudih razlogov javne varenosti«. Minister Scotti je [Udi odredil, da ladje do roba ozemeljskih voda spremljajo enote obalne straže, od tu naj bi jih spremljale ladje vojne Mornarice. Da bi omogočili takojšen povratek Albancev, ki s° v zadnjih dneh prispeli v Italijo, je ministrstvo ukazalo ukvizicijo civilnih ladij, nadzorstvo nad njimi pa poverilo uurnostnim silam. Sklep sinočne operativne seje pa bo tež-k° izvedliv, saj so kapitani ladij, ki so v Otrantskih vratih Po ukazu italijanskih izvidniških čolnov vkrcali Albance, odločno zavrnili možnost, da bi odpluli s takimi »nevarnimi gosti«. Bržkone pa so dosegli sporazum, da bi na te goste d° Albanije prav tako pazile italijanske varnostne sile, ali Pa da jih bodo v mednarodnih vodah prekrcali na rekvizi-rane italijanske ladje. Za nove prišleke so torej vrata v »italijanski Eldorado« ZaPrta, za Albance, ki so v Italiji že od pomladi, pa položaj ut ravno rožnat. Do petnajstega julija si bodo morali poiskati službo in stanovanje, sicer bo tudi zanje povratek neiz-Dežen, poleg tega pa se zapleta tudi načrt o porazdelitvi NADALJEVANJE NA 2. STRANI Prebivalstvo Targuinie je reklo svoj odločen »ne« Albancem (Telefoto AP) w Švedska bo uradno zaprosila dvanajsterico za članstvo BRUSELJ — Švedska bo morala še malo počakati, če se bo hotela vključiti v Evropsko skupnost, čeprav bo njena vlada uradno predstavila prošnjo prvega julija. To so včeraj v Bruslju potrdili gospodarski izvedenci, ki so želeli ostati anonimni in ki so dejali, da ne bo lahka pot dvanajstih, če bodo hoteli razširiti svoje gospodarske niti na sever. »Pred januarjem 1993 vključitev ne bo še možna, saj je treba pripraviti trg«, so še dodali izvedenci. S tem v zvezi so še dodali, da sta Španija in Portugalska čakala osem let, predno sta bila sprejela v ES. Predsednik evropske komisije Jacgu-es Delors je dejal, da se problem vključitve Švedske uokvirja v še nerešene probleme ES, ki je v zadnjih letih v vse večjih tržnih težavah. Istočasno s počasnim sprejemanjem novih članov ES potekajo še pogajanja med evropsko skupnostjo in organizacijo za proste tržne izmenjave EFTA, ki združuje skandinavske države, Avstrijo in Švico, da bi se vključitev v ES racionalno upočasnila. Stopnjevanje pritiskov v pričakovanju slovenske osamosvojitve Slovenija ni klonila pred Markovičem neobičajna carinska vojna se nadaljuje BOGO SAMSA LJUBLJANA — Na mejah je vse po sta-Ui, potniki normalno potujejo čez meje, bla-q uormalno kroži in cariniki normalno Pravljajo svoje delo. Nihče ni ubogal ukaza 2aezne vlade, da je treba ustaviti vse blago, ^ katero ni bila plačana carina, oziroma ni fQ a vPlačana v zvezni proračun.x Zadeva je s JHutao-pravno zapletena in slovenski pred-uik vlade Peterle trdi, da bi se na mejah ‘Zd ,UStavil°. u® bi cariniki skušali dosledno Pulnjevati predpis zvezne vlade, tla i ndar men*m°r da ne gre za to. Cariniki 3al'S iVenskih mejah so večinoma zgolj ubo- v 1 slovensko zakonodajo in spoštovali slo-ttle ske zakone, ki jih je izdal slovenski parla-jg:/11, zato pa seveda - razen izjem - ne izva-zve skleP°v zvezne vlade, ki temeljijo na so /ni zakonodaji. Znašli so se v položaju, ko Uia 6, moraH odločati med dvema zakonodajo-n0odražata sedanjo jugoslovansko stvar-ličn -° dejstvo lahko razlagamo na najraz-Uji. elSe načine, saj na mejah niso samo cari-' temveč tudi slovenski miličniki, ki so nesporno podrejeni slovenski oblasti. Prava razlaga je najbrž zelo banalna in globoko človeška. Vsem je jasno, da zvezna vlada razpada, razpadajo njene pristojnosti, da pa se ustvarja slovenske vlada in utrjujejo njene možnosti. Plačo je treba dobiti za trdo opravljeno delo, slovenski kruh je zagotovljen. Zvezni pa ne, lahko se vse skupaj konča celo z neprijazno premestitvijo, na primer na srbsko-alban-sko mejo, za srbsko plačo, ki bo vsekakor nižja, povrh pa hudo dvomljiva. Zvezna crinska uprava je odgovorila z novimi grožnjami, češ da je treba denar vplačati v treh dneh, da bodo suspendirali šefe carinarnic, ki ne bodo izpolnjevali sklepov zvezne carinske uprave, da bodo carinike odpustili iz službe in predvsem, da bodo v ponedeljek poslali okrepitve v Slovenijo. Pričela se je torej svojevrstna carinska vojna med slovensko in zvezno vlado, ki pa je seveda samo potrditev zapletenih odnosov, ki se ustvarijo s slovenskim osamosvajanjem in zadevajo med drugim tudi devizne rezerve, njihovo kritje in obveznosti, izhajajoče iz tega, do občanov vseh republik. Kdo bo plačal ta denar in iz katerih virov? Markovič zagotavlja, da bo to naredila federacija, da pa prav zato potrebuje lastna sredstva in torej lastne vire, med katerimi je carina na prvem mestu. Slovenija federaciji bolj malo zaupa, v slovenskih bankah je na deviznih računih občanov za 3,7 milijarde dolarjev depozitov, kar je že velik delež, saj jih je po vsej Jugoslaviji okrog 12 milijard dolarjev. Zvezna jamstva so povezana s konvertibilnostjo jugoslovanske valute in konvertibilnostjo dinarja, to vse pa s podporo, krediti in raznimi oblikami pomoči tujine, ki je zagotovljena in obljubljena zgolj zvezni vladi. Včeraj je bil v Sloveniji ameriški veleposlanik Zimmermann, razgovarjal se je s predstavniki republiškega vrha. Podoben obisk je opravil v četrtek v Zagrebu in v obeh primerih se o pravi vsebini pogovorov ni veliko izvedelo. Vendar je uradno sporočilo o pomenku ameriškega veleposlanika s slovenskim predsednikom Kučanom še kar zgovorno. Zanimalo ga je, kakšne ukrepe bo uveljavila Slovenija po razglasitvi neodvisnosti, kaj bo s služenjem vojaščine, predvsem pa, ali se bo Slovenija pogovarjala z drugimi republi- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Jugoslovanska kriza se stopnjuje Napetost v BiH in na Kosovu LJUBLJANA — Po sestanku »trojice« v Splitu in po prvem razgovoru Tudjmana, Miloševiča in Izetbegoviča se je po jugoslovanskem tisku razširila prava poplava ugibanj, napovedi, zanikanj in demantijev najrazličnejših vesti. Kaj so v resnici govorili in kakšni naj bi bili zaključki, o tem se ne ve veliko, zato pa se na veliko ugiba o razdeljevanju Bosne in Hercegovine na tri kantone po švicarskem vzorcu: srbskega, muslimanskega in hrvaškega. Včeraj je bosanski predsednik Alija Izetbegovič vse take vesti odločno zanikal. Predvsem trdi, da -se sam ne bi niti udeležil sestanka, na katerem bi se govorilo o delitvi Bosne in Hercegovine. Toda tudi on govori o ozračju, namerah, ki naj bi bile izrečene med vrsticami, čeprav seveda vztraja pri enotni in suvereni Bosni in Hercegovini in pri svojem predlogu ustvarjanja zvezne države. Hrvaški tisk je oprezen, srbski pa je nedvoumen in z velikim hrupom zagovarja kantone, češ da bi bila to odlična rešitev, sklicuje se na švicarske vzore, demokracijo in podobne stvari. Zelo verjetno pa imajo prav Izetbegovič in oni del bosanskega in hrvaškega tiska, ki so proti prekraja-nju in razkosanju Bosne in Hercegovine. Ta republika ni geografsko razdeljena na tri nacije, prav nasprotno v tipični bosanski vasi so tri božji hrami: muslianska džamija, katoliška in pravoslavna cerkva. Stoletja so ljudje živeli v sožitju z vsemi življenjskimi težavami, ki jih je povzročal takratni NADALJEVANJE NA 2. STRANI Kmečka zveza o deželnem zakonu za razvoj Krasa NA 5. STRANI V Gorici nova služba za hitro zdravstveno pomoč NA 8. STRANI Andreotti tarča nove Cossigove jeze RIM Predsednik Cossiga je včeraj prvič vodil disciplinsko komisijo VSS (na sliki AP). Po mnenju ostalih članov je delo potekalo brez zastojev, novi predsednik pa je pred začetkom sodnih obravnav prosil novinarje, naj zadeve ne obravnavajo s prevelikim »pompom«. Kajti hrupa in prahu, ki ga predsednik republike Cossiga povzroča, resnično ne manjka. Zadnja senzacija se nanaša na osebni spor med Cossigo in Andreottijem. Dnevnik La Repubblica je včeraj objavil vest z velikim poudarkom, saj je prišla »iz prve roke«. Cossiga je namreč osebno telefoniral v redakcijo in zaupal, da je ostal sam, da so ga vsi zapustili ravno v trenutku, ko bi potreboval vso solidarnost. V odnosih z Andreottijem je marsikaj škripalo že pred referendumom, vendar mu je bilo vselej vse odpuščeno, kar potrjuje tudi Cossigova odločitev, da prede- seniku vlade dodeli naslov dosmrtnega senatorja. Dokončno se je skrhalo po referendumu, ko je Cossiga govoril o možnosti razpusta zbornic. Andreotti je njegova opozorila nekako preslišal, na volilnih shodih po Siciliji pa je na ta račun zbijal šale, ki so Cossigo »pognale« pod strop. »Vselej sem ga branil, tudi med afero Gladio sem ga zagovarjal...imam neznosen občutek grenkobe...če bo res prišlo do razpusta zbornic, se Giuliu ne bo zgodilo nič, saj ni več poslanec, temveč dosmrtni senator, in to po moji zaslugi...«. Tako je govoril Cossiga, ki ta čas res ni najbolj priljubljen v svoji stranki. Grenko kapljico je dolil tudi Flaminio Piccoli, ki je Galloniju izrazil solidarnost, »iz užaljenosti, ker ni bil imenovan za dosmrtnega senatorja«, pravi Cossiga. Polemika se šele začenja. Poraz komunistov na ruskih predsedniških volitvah odpira kopico vprašanj Jelcin bo sodeloval z Gorbačovom dokler bo ta ostal zvest perestrojki MOSKVA — Prepričljiva zmaga Borisa Jelcina na volitvah za prvega predsednika Ruske federacije je najzgovornejše znamenje korenitih sprememb v Sovjetski zvezi. Volilci so se odločili za hitre demokratične in gospodarske spremembe, ki jih je ponujal samo Jelcin v svojih napovedih o »preporodu Rusije«. Jelcinovo izvolitev tako doma kot v tujini že ocenjujejo kot zgodovinski preokret, ker je sedaj odprta pot za uresničitev tistih reform, zaradi katerih je bil Jelcin kot predsednik ruskega parlamenta v večnem sporu s Kremljem, z zvezno oblastjo in celo z Mihailom Gorbačovom. Z Jelcinovo zmago pa se je v bistvu že uresničila prva sprememba. Komunistična partija Sovjetske zveze, predvsem pa njeno najbolj dogmatsko in konservativno krilo, je na ruskih predsedniških volitvah doživela pekoč poraz. Poleg Jelcina sta namreč prepričljivo zmagala župana Moskve in Leningrada, Gavril Popov in Anatolij Sobčak, medtem ko je bil zgodovinar Jurij Afanasijev izbran za poslanca. Vsi ti so bili kandidati protikomunističnega opozicijskega bloka Demokratska Rosija. Sedaj se vsi sprašujejo, ali bo komunistom, ki so več kot sedem desetletij neomajno vladali, uspelo preboleti in premostiti sedanji poraz. Predsednik vrhovnega sovjeta Anatolij Lukianov, je včeraj na tiskovni konferenci v Londonu skušal prepričevati tuje novinarje, da Jelcinova, izvolitev ne pomeni komunističnega poraza. S staro bolševiško logiko je tudi poudarjal, da je rezultat referenduma o preimenovanju Leningrada v Sankt Petersburg neveljaven, ker bi o tem morali odločati vsi državljani Sovjetske zveze. Lukianov je nedvomno pozabil, da je bil uradni partijski kandidat Rižkov, ki je po zadnjih še neuradnih podatkih doživel še hujši poraz kot se je prvotno domnevalo in da je usoda Leningrada dokončna, ker so referendum dovolili. V intervjuju za nemški Bild Zeitun pa je Jelcin jasno povedal, da bo sodeloval z Mihailom Gorbačovom, dokler bo ta ostal zvest perestrojki in podpiral novo zvezno ureditev »suverenih republik«. To že napoveduje, da bo imel sedaj Gorbačov še bolj vezane roke. Napadi na carinarnice na mejah Pribaltika MOSKVA — V noči na petek so »črne baretke« sovjetskega notranjega ministra napadle tri carinske postojanke na mejah z Litvo, Latvijo in Estonijo. To je včeraj potrdil glasnik latvijskega parlamenta, ki je še dodal vse podrobnosti teh akcij. »Črne baretke« sovjetske varnostne službe naj bi opravile vsaj tri nočne akcije, čeprav iz dobro informiranih krogov zagotavljajo, da je bilo napadov še dosti več. Sistem napada je bil v vsem pimerih enak. Člani sovjetske varnostne službe so prišli s tovornjakom pred carinsko stavbo ter z avtomatskimi puškami zahtevali od carinikov, naj takoj zapustijo zgradbo. Ko so slednji to storili, so »omoni« zažgali carinarnico. V enem primeru so celo pretepli šefa carinarnice ter takoj nato izginili v noč. Novice so še nejasne in delno protislovne, vendar pa je do teh napadov zagotovo prišlo, čeprav ni povsem jasno, koliko jih je bilo in kakšna škoda je bila opravljena. Osrednja sovjetska oblast vsekakor o teh dogodkih vztrajno molči. Polemike okoli možne aretacije Pedra Escobarja BOGOTA' — Kolumbijski minister za pravosodje Jaime Giraldo Angel je na neki tiskovni konferenci dejal, da skušajo nekateri predstavniki še ne razjasnjenih mednarodnih interesnih sfer iz še nepojasnjenih razlogov izničiti trud kolumbijske vlade, ki se napreza, da bi čim prej prisilili enega najvplivnejših voditeljev kolumbijskih preprodajalcev mamil Pabla Escobarja k predaji. Angel je dejal, da se obroč okoli Escobarja usodno stiska, ter dodal, da če se slednji preda, mu bodo nudili vrsto ugodnosti v zaporu in da mu bodo kazen primerno zmanjšali, če bo seveda sodeloval s pravico. Kolumbijski obrambni minister general Oscar Botero pa je dejal, da bo policija še nadalje intenzivno iskala Escobarja, vendar pa je demantiral trditve ministra za pravosodje, da se bo Escobar izognil ekstradiciji v ZDA, če se bo prostovolno predal policiji. Po šestih mesecih zastoja bodo spet zaživela pogajanja o razorožitvi konvencionalnega orožja DUNAJ — Danes popoldne se bodo na izrednem sestanku na Dunaju nadaljevala pogajanja o razorožitvi konvencionalnega orožja med atlantskim in Varšavskim paktom. Datum je skoraj »zgodovinski«, saj je ta sestanek prvi po šestmesečnem presledku, v tem obdobju pa se je marsikaj zgodilo. Evropa je šla na pot demitizacije realsocialističnih režimov, kar je zatreslo v temeljih zelo labilna blokovska ravnovesja. Predstavniki dvaindvajsetih držav bodo skušali uskladiti relativno majhna nasprotja, ki še obstajajo pri Sovjetski zvezi na eni in državami Zahodne Evrope in ZDA na drugi strani. Do ratifikacije sporazuma manjka le formalni pristanek Sovjetske zveze, da odpravi tisto orožje, ki je namenjeno za obmorsko obrambo. »Jabolko spora« je orožje treh sovjetskih divizij za obmorsko varstvo, kar znaša 933 tankov, 1725 oklepnih vozil in 1.080 topov. Formalizirati je torej treba tisto, kar je bilo že domenjeno na zadnjem sestanku v Parizu, vendar pa Moskva trdi, da pogodba ne predvideva odpravljanje tega orožja. Vsekakor so predstavniki obeh strani optimistično razpoloženi, saj menijo, da se bliža epilog teh pogajanj, ki pa so le prvi od vrste drugih, važnejših. Vodja italijanske delegacije veleposlanik Paolo Pucci je dejal, da se Je končno sprostila pot k ratifikaciji spP' razuma, ki so ga že v grobih ozirm pripravili v Parizu, predvsem pa, da se bodo čim prej lotili drugih pogajanj; kot je radikalno zmanjšanje osebja, k* upravlja to orožje, nato pa še redefmi' cije nove evropske strategije v vidiku sprememb, ki so se zgodile v zadnjin dveh letih. Pucci je dodal, da se bodo prava pogajanja šele začela, ko se bodo obe strani stvarno pogovorile 0 novih »ideoloških« mejah in o varnosti v Evropi. Na sliki (telefoto AP): češkoslovaški »zastareli« migi 21 pripravljeni za odpad 1 nadaljevanja s L strani - nadaljevanja s 1. strani - nadaljevanja s 1. strani • Albance vračajo večjih skupin po raznih deželah. Naravnost vroče je v Targuinii v Laciju, kjer so ljudje z javnimi upravitelju na čelu uprizorili pravo protestno manifestacijo. Tjakaj "nameravajo namreč poslati največjo skupino Albancev, za katere pa občina ne razpolaga ne s stanovanji, še manj pa z ustreznimi delovnimi mesti. Protest so dvignili tudi v Viterbu, Terniju in Perugii. Kot da omenjene težave ne bi zadostovale, so za dodatno popestritev »albanske kronike« poskrbeli Albanci sami. V raznih mestih je prišlo do pretepov in drugih oblik nestrpnosti, na trajektu El Greco, ki je zasidran v Anconi so poleg pretepov oklicali tudi gladovno stavko v znak protesta proti prisilnemu povratku in tudi zato, ker se bojijo, da bi jim redarji vsilili uspavala. Gladovno stavko so začeli tudi v Bariju; 25 Albancev ni hotelo izstopiti iz avtobusa in so nato še zavrnili hrano, ker »jim italijanska oblast še ni preskrbela strehe nad glavo in službe, kljub temu pa jih premešča drugam«. Iz Astija pa so pod strogim nadzorstvom karabinjerjev odpeljali deset mladih albanskih prestopnikov na rimsko letališče. Deseterica je obtožena kraje, ropa in spolnega nasilja, zato mora brezpogojno zapustiti državo. Zunanji minister De Michelis je albanskemu kolegu Kapllaniju poslal dolgo pismo, v katerem je skušal obrazložiti vzroke, ki so prisilili italijansko vlado, da množično zavrne zadnje albanske begunce. »Nujno je, da Tirana in Rim skušata vzajemno najti rešitev in preprečiti množične prebege,« piše minister in zagotavlja, da je italijanska vlada pripravljena sodelovati na vse mogoče načine. Kljub zagotovilom, da albanske oblasti ne bodo preganjale povratnikov in dokazom, da Italija ne more zagotoviti vsem beguncem dostojnega življenja, se eksodus iz Albanije preko Otrantskih vrat še nadaljuje. Obalna straža je kakih trideset milj pred Tarantom zasledila splav, na katerem je petnajst prebež-nikov. Ponje je odletel helikopter. Medtem pa se nadaljuje lov na mladega Albanca, ki je maja podtaknil požar v taborišču pri Bariju in tako povzročil smrt nekega begunca. • Slovenija kami in federacijo še po tem datumu. Predsednik Kučan je goste obvestil, da se bo Slovenija še naprej pogovarjala. Zimmermann naj bi bil zadovoljen z odgovorom, češ da ZDA podpirajo takšno jugoslovansko ureditev, do katere bo prišlo na temelju sporazuma republik. V bistvu gre za novo in nedvoumno zanimanje ZDA za bodočnost Jugoslavije, nadaljevanje razgovorov in torej proti enostranskem aktu. Zanimivo je, da.se je ameriški veleposlanik sestal še s predstavniki obeh velikih opozicijskih strank Školj-čem in Ribičičem, s predsednikom parlamenta Bučarjem, predsednikom vlade Peterletom, zunanjim ministrom Ruplom ter članom zveznega predsedstva Drnovškom. Vse to pa ponovno zastavlja temeljno vprašanje, kaj se bo zgodilo 26. junija in na kakšen način. Pravega odgovora o načinu, razglasitvi samostojnosti, niti o datumu tega prazničnega dne še vedno ni. Vse to kaže na nekakšno zadrego slovenske vlade in politike, ki je preveč obljubljala in prikazovala prihodnost prerožnato, kot da bo osamosvojitev čudežno, čez noč, rešila vse slovenske nakopičene probleme. Dramatično pa se zastavlja gospodarski in socialni položaj delavcev. Včeraj se je pred slovensko skupščino zbralo nekaj tisoč kovinarjev, tekstilcev, delavcev električne industrije in gradbincev. Zahtevajo zagotovljeni minimum v višini pet tisoč dinarjev (okrog 250 tisoč lir) in da denar dobijo vsaj do 18. v mesecu. To so jim zagotovili, toda težje je z obljubami in konkretnimi zagotovili novega inves-ticiskega ciklusa ter z reševanjem podjetij, ki so nelikvidna in tik pred stečajem. Gospodarsko stanje se tudi v Sloveniji naglo slabša, narašča brezpo- selnost, vse doslej pa hujših socialnih napetosti ni bilo, toda nezaupanje do vlade narašča. O tem poroča tudi že tradicionalna anketa ljubljanskega Dela, po kateri je skoraj pol odgovorov usmerjenih k novi vladi, ki bi bila bolj tehnična in ki naj bi predvsem reševala gospodarska vprašanja. Polno podporo sedanji vladi daje samo še 10 odstotkov anketirancev, zadovoljnih z njo, toda s temeljitimi spremembami, pa bi bilo le 18 odstotkov vprašanih. Večina se še vedno izreka za osamosvojitev, vendar odstotek ni več tako plebiscitarno visok, precej bolj razčlenjen in premišljen je postal. Danes se bodo za zaprtimi vrati v Ljubljani sestali predstavniki Slovenije in Hrvaške. Novinarje ne bodo spustili niti blizu in napovedujejo samo skopo uradno sporočilo. Očitno gre za usklajevanje stališč dveh republik pred osamosvojitvijo in dogovarjanje o odnosu do zvezne vlade. Težak in zapleten posel. • Napetost zastareli in nesposobni režim. Razdelitev ni mogoča, bila bi izredno boleča in bi pomenila samo še en korak k ustvarjanju Velike Srbije. Hkrati pa nič ne kaže, da bi se uredila zadeva s predsedstvom SFRJ. Srbija je ponovno izigrala sporazum šestih predsednikov republik, ki so se uradno dogovorili, da je treba takoj rešiti to vprašanje v skladu z zvezno ustavo in pravilnikom predsedstva. To pa pomeni, da mora postati predsednik predsedstva predstavnik Hrvaške oziroma tisti, ki ga Hrvaška imenuje. Hrvaška je imenovala Mesiča. Srbski predstavnik Jovič je medtem odkril novo teorijo, češ da naj bi to pomenilo, da lahko predsedstvo spremeni svoj pravilnik in naredi drugačen vrstni red, iz katerega bi sledilo, da je sedaj na vrsti BiH in torej njen član Srb Bogičevič, katerega bi lažje podrejali. Seveda se vse končuje tako, da predsedstva praktično ni več in da je izginil še en jugoslovanski zvezni or- gan in njim kolikor toliko pomemben zvezni povezovalni člen. Nekaj paomembnega pa se premika na Kosovu. Zelo težko je od daleč oceniti razvoj, toda Albanci so se ponovno zganili. Opozicijske stranke, razen najmočnejše demokratičen stranke Ibrahima Rugove, so v četrtek priredile simboličen pogreb, s katerim naj bi pokopali sovraštvo in nasilje. Sprevod se je pričel pred kotališko cerkvijo, tam se je zbralo nekaj tisoč ljudi, nato je sprevod narasel na nekaj kilometrov. Zagrebški Vjesnik piše, da je bilo v sprevodu 200 tisoč Albancev, beograjska Politika pa, da jih je bilo 100 tisoč. Naj drži prva ali druga številka, iz fotografij in celo iz »priznanja« srbskega tiska izhaja, da je šlo za zares množično manifestacijo, ki pa je potekala povsem mirno. Niti najmanjšega izgreda ni bilo. Srbska policija ni nastopila, očitno jo je prestrašila množica, pa tudi soglasen svetovni pritisk. Kaj, če bodo Albanci nadaljevali manifestacije? Kaj bo naredila srbska vlada, ko svobodni sindikat zahteva, da ponovno zaposlijo na desetisoče Albancev, ki so jih lani množično pometali iz služb? Mednarodna obsodba je soglasna, pritiski so izredno hudi in Srbija si po nekakšni logiki res ne more več privoščiti množičnega pokola Albancev. Ali pa to uradna Srbija želi in podpihuje? Tudi ta teza se vedno bolj širi in v tej zvezi se navajajo vedno številnejši primeri, ki so srbske policijske enote, ali preprosto Srbi sami, do smrti pretepli albanske otroke. Takih primerov je vedno več, vzbujajo ogorčenje, množične pogrebe, ki se spreminjajo v množične manifestacije. Združena albanska opozicija si je edina, da je treba vztrajati na mirnem gandijevskem odporu, toda na Kosovu so mnogi tudi drugačnega mnenja in res je možno, da pride do manifestacij, ki naj bi bile pretveze za množično represijo, češ da so separatisti sprožili rušilne manifestacije. Odgovor na ta vprašanja je težaven in najbrž povezan s položajem Miloševiča in njegove stranke, kije na oblasti v Srbiji. Vsekakor pa je to še ena izmed toliko neznak jugoslovanskega političnega razvoja. B. S. Srbi obsojeni zaradi upora proti Hrvaški ZAGREB — Kazenski sena* okrožnega sodišča v Zagrebu J skupno na 7 let in 10 mesecev zap° ra obsodil četverico obtoženih organizacije ali pomoč pri pripr*^ ljanju oboroženega upora zope Republiko Hrvaško. Prvoobtoženega, 63-letnega D šana Bandiča iz Beograda, so obs dili na tri leta zapora, 39-letn Dušana Cariča iz Dvora na Uni P na dve leti - oba zaradi organiz*r nja oboroženega upora. Zaradi P moči pri uporu je 30-letniZor.^ Stevanovič iz Beograda, »d0®* leto in dva meseca, 39-letni Želj Ražnatovič-Arkan iz Beograda, P leto in osem mesecev zapora. ..j, Do pravnomočnosti sodbe f° Ajj izpustili iz pripora. Odvetniki v a štirih so že izjavili, da se bodo , sodbo pritožili, tožilec pa je dej da bo o tem še premislil, (dd) ■ ALEKSINAC — Kazenski se»® občinskega sodišča v Aleksincu ^ včeraj izrekel sodbo krvicem za nesrečo v jami Morava v aleksm rudnikih premoga, ki se je zg .g 17. novembra leta 1989. V lmrlo 90 rudarjev. Na sedem j®k^a, pora so obsodili Miodraga D1 , Delipa Muratija in Josipa K° in na šest let Dragomira Stojanovič^ Slavomira Jankoviča, na pet Pa _te. nislava Mandušiča in Milentija vanoviča. Vse so takoj priprli- g3 Obsojeni so bili zaradi ka^"enat dejanja zoper splošno varnos ■ ,.a. je ugotovil, da so v rudniku °P rav li dela z avtogenim aparatom, e ^ y tega pristojni niso odobrili. u . nje jami rudarjev ni bilo, je bilo v ega na tem mestu zaradi premogov prahu strogo prepovedano. I Pomemben korak v prevozu Trije partnerji za novo družbo TRST V prostorih deželne uprave v Trstu so včeraj uradno ustanovili delniško družbo Alpe-Adria, pri kateri so udeleženi Dežela Furlanija-Julijska krajina, Državne železnice in Avtonomna ustanova za tržaško pristanišče. Ustanovno listino in statut, za katerega so se dogovorili trije ustanovitelji, so podpisali deželni odbornik za finance Dado Rinaldi, predsednik EAPT Paolo Fusaroli in glavni inšpektor Državnih železnic Pietro Vicino, ki je imel pooblastilo predsednika ustanove Lorenza Neccija. Družba Alpe-Adria ima začetno glavnico v znesku 300 milijonov lir, ki so jo vsi trije delničarji podpisali v eniki meri. Njen glavni namen je promovirati razvoj tako imenovanih multimodalnih prevoznih storitev, ki zadevajo prevoz Ulaga, ki kakorkoli zanima ozemlje Furlanije-Julijske kraji-Ue, in sicer v prizadevanju, da bi pospešili predvsem transportne tokove s srednjo in vzhodno Evropo, ki gravitirajo na pristanišča v naši deželi, zlasti pa na tržaško. Za dosego teh namenov bo družba opravljala svojo dejavnost v Italiji in tujini tudi po naročilu tretjih, in sicer na osnovi študij, oblikovanja projektov, organizacije in koordiniranega upravljanja prevoznih storitev za pristanišča. Na lak način naj bi prišli tudi do večje kompetitivnosti železniškega prevoza glede na cesto. Statut nove družbe predvideva, da bo lahko družba za dosego svojih namenov sprejela soudeležbe ostalih ustanov, zavodov, organizmov in družb, tako italijanskih kot tujih, ki ‘majo enake ali podobne cilje kot matična družba. Povrhu b° lahko izvajala vse komercialne, industrijske in finančne uperacije, ki ustrezajo ali koristijo za dosego ciljev družbe. Z ustanovno listino je bila že določena tudi sestava pršila upravnega sveta, v katerem je sedem članov (rektor tržaške univerze Borruso, direktor EAPT Rovelli, predstavnik agencije pomorskih podjetnikov Costa, ravnatelj in komercialni direktor tržaškega železniškega okrožja Volpe in manchi in direktor finančne družbe Finporto Gozzi), predseduje pa mu docent za ekonomijo dela na ekonomski fakulteti v Trstu Fabio Neri. Udeležba Dežele Furlanije-Julijske krajine pri družbi Alpe-Adria je bila svoj čas pooblaščena s posebnim zakonodajnim aktom, vsem fazam njenega ustanavljanja pa sta osebno sledila odbornika Rinaldi in Di Benedetto. Po dol-SJem pripravljalnem obdobju - je ob podpisu ustanovne lis-;lne izjavil Rinaldi - smo prišli do operativnosti instrumenta, ki bo učinkovitejše povezal prizadevanja tržaškega pristanišča, železniške ustanove in deželne uprave na področju ponudbe izpopolnjenih storitev za mednarodne prevoze. Upamo in pričakujemo zato - je nadaljeval odbornik - da bo družba igrala pomembno vlogo pri utrjevanju in širjenju Prevoznih tokov, ki iz srednje Evrope (v prihodnosti pa tudi « vzhodne) tečejo preko Furlanije-Julijske krajine in njemu pristanišč. Seveda pa bo razvoj iniciativ in dejavnosti družbe Alpe-Adria, zlasti v tujini - je zaključil Rinaldi - v Veliki meri odvisen od aktivne udeležbe in podpore Držav-mh železnic, Avtonomne ustanove za tržaško pristanišče in deželne uprave FJK, ki so se odločile, da prav ta namen združijo svoje moči. Poziv na predlog predsednika Gonana Deželna skupščina za politično Evropo TRST — Pridružujoč se županom, predsednikom pokrajin, departmajem, landerjem, kontejam in deželam Evropske skupnosti, je tudi predsedniški urad deželnega sveta na predlog predsednika Nema Gonana sprejel poziv, naj se brez zamud uresniči evropska politična združitev. Tudi deželni svet Furlanije-Julijske krajine namreč z zaskrbljenostjo ugotavlja omahovanja in zavlačevanja v okviru medvladnih konferenc, ki so zadolžene za izvajanje sklepov, sprejetih decembra lani v‘Rimu. Ti sklepi določajo natančni koledar uresničevanja evopskege gospodarskega in monetarnega združevanja in priprav za nov traktat za evropsko politično združitev. Glede na pomembnost uresničitve avtentično demokratične institucionalne strukture evropske skupnosti - je rečeno v pozivu - mora le-ta z namenom, da bi jo ljudje razumeli in podprli, dosledno uresničevati rimske sklepe. Med njimi so na primer priznanje vloge krajevnih in deželnih skupnosti v evropski konstrukciji, aktivno sodelovanje teritorialnih skupnosti pri oblikovanju in izvajanju politike združene Evrope in oblikovanje uradnega posvetovalnega telesa, v katerem bi bile zastopane vse krajevne in deželne skupnosti. Deželni svet Furlanije-Julijske krajine - je še rečeno v pozivu - pričakuje od evropskih vlad, da bodo brez zamud prešle v akcijo, saj globoke spremembe v svetu bolj kot kdajkoli zahtevajo, da bo Evropska skupnost globoko zakoreninjena v krajevnih in deželnih skupnostih, da bo izražala skupno politično voljo in govorila z enim samim glasom. Podoben poziv bodo na predlog italijanskega združenja občin in dežel Evrope AICRE sprejeli tudi ostali deželni sveti v Italiji. Vzroki za smrt mladega Videmčana še vedno niso povsem razjasnjeni VIDEM — Videmska kvestura si prizadeva, da bi razjasnila vzroke, ki so pripeljali v smrt 21-letnega študenta Enri-ca Stefanuttija, doma iz Vidma. Njegovo truplo so naključni obiskovalci tega gozdička - vezani s krogi uživalcev mamil - našli v četrtek zvečer v gozdiču ob Ulici Cotonificio, nedaleč od stadiona Friuli v videmskem predmestju. Preiskovalci za sedaj vsekakor domnevajo, da je bilo fantovo truplo prenešeno v gozdič in da je torej izdihnil nekje drugje. Včeraj je bila izvedena tudi avtopsija, med katero so ugotovili rane po glavi, vendar na videmski kvesturi izključujejo, da bi bile le-te razlog za fantovo smrt. O Enricu Stefanuttiju, ki je bil med prijatelji in znanci znan kot miren in urejen mladenič, se tačas po Vidmu širijo najrazličnejše govorice. Poleg njegovega trupla naj bi namreč našli brzgalko brez igle, po čemer bi bilo sklepati, da je fant zaužil preveliko dozo mamila, ali pa da je bila droga slabo pripravljena. Izvedelo se je tudi, da je Stefanutti brizgalko kupil prav v četrtek v neki videmski lekarni. Če bi bile te domneve potrjene, bi bili vsekakor pred primerom dvojnega življenja, saj je bil Stefanutti vzoren študent, ki se je po diplomi na višji srednji šoli z uspehom izpopolnjeval na tečaju za specializacijo. Komisija deželnega sveta za statut sprejela zaključke svojega dela TRST — Predsednik posebne komisije deželnega sveta za statut Bruno Longo je članom komisije predstavil dokončni rezultat dela, ki je bilo opravljeno za poglobitev statutarnih vprašanj in ki je zadevalo tudi študijo za notranji pravilnik Dežele. Svetovalci bodo morali sedaj predložiti svoje pripombe, za kar imajo dva tedna časa, tako da bodo omogočili predajo dokončnega besedila predsednikoma deželnega sveta in odbora še pred koncem poletja. Z jesenskim začetkom del pa se bo treba odločiti, kako naj bi razpravljali o vsebini tega dokumenta. Predstavnik PSI Bruno Lepre je včeraj v komisiji izjavil, da se z Longovim poročilom strinja, ker po njegovem mnenju pravilno sintetizira dolgotrajno in poglobljeno delo komisije. Cilji, ki smo si jih zastavili - je dodal Lepre - bodo poživili našo posebno avtonomijo, dosegli pa jih bomo lahko tako, da bomo v parlamentu predlagali izglasovanje zakona, ki bo habilitiral našo deželo za sprejem svojega notranjega statuta. Predstavnik Zelene alternativne liste Giorgio Cavallo je postavil poudarek na javnost in nadzor nad akti deželnega odbora. Po njegovih be- sedah je komisija med svojim delom na ta problem opozorila, zato bo treba poiskati primerno rešitev. Listar Cecovini pa je predlagal, da bi Longpvo poročilo poslali profesorju Paladinu in da bi pred deželnim svetom priredili razpravo z njim, pravo okroglo mizo pred deželnimi svetovalci. Demokristjan Alberto Tomat je opozoril, da mora reforma predvideti ohranitev ustavne pomembnosti prvih dveh poglavij in 63. člena deželnega statuta, ki govori o postopkih za njegovo spreminjanje. Dominici (prav tako KD) se je strinjal s predlogom, da bi o poročilu razpravljal deželni svet, vendar razprava ne bi smela imeti političnega, temveč strogo pravni značaj. Predstavnik DSL Ivan Bratina je poudaril, da je pomembno to, da bodo delu komisije sledili zakonski predlogi. Sicer pa bi bilo po njegovem mnenju nevarno, če bi nekaterim delom statuta odvzeli ustavno veljavnost, zato bi bilo bolje 63. člen ponovno in širše oblikovati. Zeleni Rossi pa je v svojem posegu opozoril, da je temeljno vprašanje odnos med deželo in državo in da je potrebno težiti k razširitvi deželne avtonomije. Sežanski slikar se predstavlja v Bibionu SEŽANA Danes ob 18.30 bodo v galeriji Lampo Spazio d'Arte v Bibionu v beneški v pokrajini odprli razstavo akademskega slikarja Poldeta Oblaka. Umetnik se bo v Italiji predstavil z grafikami, pasteli in oljnimi platni. Jedro razstave predstavljajo kraški motivi, za popestritev pa si bodo obiskovalci lahko ogledali tudi motive s Kornatov in s španskega otoka Menorke. Ob tej priložnosti je organizator izdal katalog, v katerem je spremno besedo o umetniku napisal Enzo Santese, italijanski umetnostni kritik iz Pordenona. O Iragmentis-tičnem slikarstvu, ki mu je Oblak zvest vse od leta 1966, pa je zapis prispevala Maruša Avguštin, kustus in vodja Radovljiških muzejev. Poleg kratkega življenjepisa so predstavljene še številne samostojne razstave doma in po svetu ter nagrade, ki jih je umetnik prejel. Razstava bo na ogled do konca junija, (oks) Delegacija Odbora za mladinska vprašanja slovenske skupščine bo v ponedeljek gost koroških mladinskih organizacij Lipica se pripravlja na evropsko prvenstvo v dresurnem jahanju LJUBLJANA — V ponedeljek se bo a enodnevnem delovnem obisku na ^sirijskem Koroškem mudila delega-]a Odbora za mladinska vprašanja kupščine Republike Slovenije, ki jo ° vodil njegov predsednik Borut Pa-°r (SDP), v delegaciji pa bodo še Podpredsednika Janez Remškar in Er-tin *5°košinek (oba Neodvisni-Demos) x,,r člana Odbora Franci Feltrin in asta Segedin (oba Zeleni). , v Programu obiska - beremo v tis-ovnem sporočilu Odbora - je najprej stanek z dijaki in profesorji sloven-tuH- ?*mnazije, ki se ga bo udeležil bn dolski inšpektor dr. Feinig, sledil bo °v*sk Pr* Mohorjevi družbi, kjer se Dr jiohljanska delegacija sestala s zri6 . avniki zamejskih mladinskih ruženj, s Koroško dijaško zvezo, Mladinsko KEL, s katoliško mladino in s koroškimi študenti iz Gradca in z Dunaja. Delovno dopoldne bo ob 11. uri sklenilo še srečanje na sedežu Koroškega deželnega zbora, kjer se bodo ljubljanski gostje sestali s predstavniki odbora za šolstvo, kulturo, mladino in šport, ki mu predseduje g. Pfeifer. Delegacija Odbora za mladinska vprašanja bo tako v ponedeljek vrnila obisk predstavnikom mladinskih političnih organizacij iz koroškega zamejstva, ki so se na njegovo povabilo mudili v Ljubljani oktobra lani. Takrat je bila tudi izrecno poudarjena potreba po tesnejšem sodelovanju med Odborom in mladinskimi organizacijami iz avstrijske Koroške in Furlanije-Julijske krajine, kjer bo do podobnega obiska prišlo v letošnji jeseni. Uradni simbol Evropskega prvenstva v dresurnem jahanju 91, povzet iz Vaške situle, ki ga je oblikoval Oskar Kogoj OBVESTILO PODJETNIKOM JUNIJ 1991 Finansiranje dopustov Zaradi finančnih potreb pri izplačevanju dopustov za leto 1991 Kmečko - obrtne posojilnice v Furlaniji - Julijski krajini nudijo posojila po posebno ugodnimi pogoji e 1vf v KMEČKO OBRTNE POSOJILNICE Furlanije - Julijske krajine Še vedno vam nudimo roko LIPICA — Dunajski dvor je poveril vzrejo plemenskih lipicancev Kraševcem, ki so nalogo odlično opravili in ohranili to znamenito pasmo konj kot svetovno rejsko posebnost. S tem so dali pečat temu živemu kulturnemu in naravnemu spomeniku, ki je znal te znamenitosti s pridom izkoristiti tudi v poslovnem smislu in oblikovati turistično ponudbo Lipice, ki je v srednje evropskem prostoru dobro znana. Mednarodna konjeniška federacija (FEI) je že oktobra leta 1989 na sestanku v Barceloni sprejela kandidaturo KTC Lipica in določila Lipico za organizatorja letošnjega evropskega prvenstva v dresurnem jahanju, ki bo od ll. do 15. septembra. Po udeležbi bo to pravzaprav svetovno prvenstvo, saj bodo na njem sodelovali vsi nosilci medalj z evropskih in svetovnih prvenstev, kot tudi evropski nosilci medalj z olimpijskih iger. Priprave na organizacijo evropskega prvenstva so se začele že pred letom, pred kratkim pa se je v Ljubljani sestal častni odbor za organizacijo evropskega prvenstva v dresurnem jahanju, ki mu predseduje predsednik slovenske vlade Lojze Peterle. Sprejeli so zasnovo programa prireditev in nekatere druge sklepe, ki bodo pripomogli k boljši organizaciji prvenstva. Kot rečeno, bo evropsko prvenstvo potekalo od ll. do 15. septembra v Lipici. Prva dva dneva bo tekmovanje v nalogi »Intermediate II«, osrednja slovesnost pa bo v petek, 13. septembra. Po prvem delu tekmovanja za ekipni naslov Evropskega prvaka Grand prix, bo ob 15. uri otvoritveni ceremonija! z mimohodom vseh nastopajočih na konjih in tipičnih kraških voz. Pozdravni nagovor bo imel pokrovitelj evropskega prvenstva gospod Lojze Peterle, nastopajoče bo pozdravila tudi predsednica federacije FEI, britanska princesa Ana. Sledila bo gala predstava klasične šole jahanja iz Lipice. V soboto se bo nadaljevalo ekipno tekmovanje za Grand prix s proglasitvijo zmagovalnih ekip za naslov evropskega prvaka. Zadnji dan, 15. septembra, pa bo tekmovanje za naslov individualnega Evropskega prvaka v prostem programu z glasbo ter v nalogi »Grand prix special« in seveda proglasitev zmagovalcev. Na seji častnega odbora v Ljubljani so se tudi dogovorili, da se čimprej sestanejo odgovorni za rešitev problema rekonstrukcije ceste Sežana - Lipica in da se poišče ustrezna finančna sredstva, da bi bila dela opravljena pred začetrkom prireditve. Tehnična dokumentacija in predračun sta že pripravljena. Omenjena cesta, ki je potrebna tehnične izboljšave za večjo prometno varnost, je uvrščena med turistične ceste Slovenije, saj Lipico obišče letno od 360 do 400 tisoč turistov, tako individualnih gostov kot tistih, ki jih v to zeleno oazo sredi Krasa pripeljejo turistične agencije. Nadalje so bile sprejete odločitve v zvezi s povabilom princese Ane na prireditev v Lipico, kakor tudi o tem, da se lipiško prireditev izkoristi za povabilo nekaterih visokih in uglednih mednarodnih funkcionarjev, ki se ukvarjajo s športom. Ob tej priložnosti bodo izvedli tudi del promocije zimskih olimpijskih iger treh dežel. V okviru otvoritvenih ceremonij je treba še posebno pozornost posvetiti promociji Slovenije kot mlade suverene države. Zato bosta deležni poudarka 4ll. obletnica tradicije Lipice kot matične kobilarne vseh lipicancev in promocija slovenskih turističnih in krajinskih znamenitosti v svetu. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi glavno linijo lipicanskih žrebcev s poudarkom na njihovi plemenski vrednosti in na vplive, ki jih imajo na rejo lipicancev v svetu. Ekipa Lipice bo na prvenstvu nastopila z mlajšo generacijo konj, ki je sicer dobro izšolana, vendar konji še nimajo prave rutine ža nastopanje v mednarodni konkurenci. Ker na evropskem prvenstvu praktično sodelujejo tekmovalci z evropskimi olimpijskimi in svetovnimi odličji dresurnega jahanja, si Lipica v tej hudi konkurenci obeta solidno uvrstitev nekje v sredini lestvice. Do evropskega prvenstva se bo lipiška ekipa udeležila še nekaj tekem za svetovni pokal in izkoristila promocijo prvenstva in celotne ponudbe Slovenije. Upati je seveda, da bodo Kraševci ob tej priložnosti znali poleg konj predstaviti tudi domače posebnosti, kot sta na primer kraški teran in pršut. OLGA KNEZ-STOJKOVIČ V četrtek zvečer so v Nabrežini izvolili novo vodstvo Kraške gorske skupnosti Koalicija odraz stanja na Krasu Kraško gorsko skupnost bo torej še dalje vodila politična koalicija Demokratične stranke levice, socialistov in Slovenske skupnosti. Tristranski sporazum so podpisali tik pred začetkom četrtkove seje, potem ko je že vse kazalo, da so pogajalci izčrpali vse možnosti za dogovor in da je edina alternativa komisarski upravi koalicija DSL-PSI. Približno ob 17. uri (seja je bila napovedana za 18.30) pa so se stvari spremenile. DSL in PSI sta ugodili zahtevi deželnega vodstva SSk po enakopravni prisotnosti vseh treh strank v novem upravnem odboru KGS, ki je bil glavni pogoj za vstop te stranke v obnovljeno zavezništvo. Zasedanje skupščine je potekalo brez pretresov in polemik, če izvzamemo negodovanje demokristjanov, ki so verjetno na tihem upali v novo koalicijo, pri čemer so se obregnili predvsem ob zadržanju PSI. Nekateri predstavniki KD so tudi polemizirali s predsednikom Pečenikom v zvezi s publikacijo, ki v treh jezikih —italijanščini, slovenščini in nemščini— predstavlja širši javnosti vse občine gorske skupnosti. KD namreč ni po godu, da se v poglavju o devinsko—nabre-žinski občini prikazujejo begunska taborišča tudi kot sredstvo za narodnostno asimilacijo. Šlo je vsekakor za jalovo polemiko, saj zgodovine, kot je pravilno podčrtal Pečenik, ne gre pretvarjati ali manipulirati. Zadovoljstvo nad izvolitvijo novega predsednika in novega političnega vodstva KGS je včeraj izrazil pokrajinski tajnik PSI Perelli, ki v tiskovni noti podčrtuje, da so si socialisti vztrajno in dosledno prizadevali za politično ter upravno kontinuiteto v tej ustanovi in za potrditev koalicije, ki jo je doslej učinkovito vodila. Perelli izreka posebno priznanje dosedanjemu predsedniku Pečeniku za uspešno opravljeno delo, ki mu ga priznavajo vse politične sile, in napoveduje pripravljenost socialistov, ki si bodo prizadevali, da bo KGS opravljala važno in dragoceno vlogo tudi pri izvajanju raznih deželnih zakonov za razvoj Krasa. Novoizvoljenemu predsedniku je čestital tudi deželni svetovalec Zelene liste Andrea VVehreniennig. Izvolitev Širce, piše v izjavi, predstavlja dober znak, da bo vodstvo gorske skupnosti občutljivo tudi za vprašanja krajinske zaščite Krasa. Predstavnik zelenih je mnenja, da bo morala KGS igrati še učinkovitejšo vlogo ob ugotovitvi, da je Kras žal »žrtev obleganj«, ki prihajajo iz raznih strani kot dokazujejo nedavni primeri sinhrotrona, avtocestnih povezav, raziskovalnega centra in raznovrstnih špekulacij, ki nimajo nič skupnega z uravnovešenim razvojem teritorija. Sirca: Kraški park po meri narave in kraškega človeka Ivo Širca je novi predsednik Kraške gorske skupnosti. Uradno ga je kandidirala obnovljena upravna koalicija DSL-PSI-SSk in to na predlog Occhettove stranke, kateri pa Širca formalno še ne pripada. Kako torej lahko politično (ali strankarsko) označujemo novega predsednika? »Mislim, da nikjer ne piše, da DSL ne sme kandidirati in predlagati ljudi, ki niso njeni člani. Ali ni +o veljalo tudi za bivšo KPI z neodvisnimi levičarji? Svoje poltične dileme sem skušal in bom skušal vsekakor še dalje strogo obdržati na zasebni ravni ter jih ločevati od svoje nove odgovornosti.' Lahko pa rečem, da mi je DSL tudi generacijsko v tem trenutku zelo blizu, strankarsko izkaznico pa bom vzel, ko bom popolnoma prepričan v to izbiro. A to me v tem trenutku ne preveč zaskrblja. Zelo pa me skrbi razkol, ki je nastal znotraj bivše KPI in posledice, ki jih bo imel nad bodočim zastopstvom Slovencev v izvoljenih telesih. A to je povsem druga zgodba!« Novi predsednik KGS je vsekakor najbolj zadovoljen, da bo ustanovo tudi v bodočnosti vodila tristrankarska koalicija, ki najbolj verodostojno odraža »situacijo na terenu« in ker bo v svoji reprezentativnosti lahko, kot doslej, na najboljši način kos problemom, pred katerimi se nahaja KGS. Kakšni pa so pravzaprav ti problemi? Širca postavlja na prvo mesto celovito priznanje vloge in pristojnosti KGS, ki so v marsičem še v dvomu, zadnje poteze in splošna usmeritev deželne vlade pa vlivajo zmerni optimizem, da bo gorska skupnost res igrala vlogo, ki ji pritiče. To bo tudi osnovno gibalo novoizvoljenega upravnega odbora, novost pa predstavlja ustanovitev dveh posebnih komisij za kmetijstvo in za izvajanje (bodočih) deželnih zakonov za zaščito in razvoj Krasa. Prvi korak v to smer bo nedvomno nedavni zakonski osnutek deželne vlade, ki izpolnjuje nekatere obveze iz znanega sporazuma o protivrednostih za sinhrotron. To pa bo samo začetek, ki ga ne moremo še ocenjevati kot zakonski normativ za razvoj kraškega teritorija. Zaščita in razvoj torej. To je binom, ki najbolj leži pri srcu novemu predsedniku in novim upraviteljem KGS, velik preizkusni kamen pa bo nedvomno načrtovani Kraški park, o katerem se sicer dosti govori in razpravlja, nihče pa še pravzaprav ne ve, kaj bo in kakšen bo ta objekt. Okvirni načrt, ki ga je izdelala Dežela, je še precej nejasen in nedorečen. Širco, kot sicer mnoge naše upravitelje, najbolj zaskrblja poskus, da bi deželna uprava odvzela občinam, ki imajo ozemlje na območju načrtovanega parka," nekatere primarne pristojnosti, posebno na področju urbanističnega načrtovanja. To bi bilo zelo težko sprejemljivo, saj bi pomenilo velik korak nazaj v primerjavi s sedanjim stanjem. Predsednik nasprotuje tej logiki in se bo zavzemal za uravnovešene pristojnosti Dežele, občinskih uprav in seveda tudi KGS. Problem naravnega parka je torej eden bistvenih problemov, s katerim se bo soočal novoizvoljeni upravni odbor. »Kraškega parka ni mogoče obravnavati ali istovetiti z drugimi načrtovanimi parki v Furlaniji in v Karniji, ki so ponavadi redko naseljeni in tvorijo eno samo naravno enoto. Kras je nekaj posebnega in kot takega ga je treba tudi obravnavati. Gre za precej gosto naseljeno področje, kjer je igral in kjer igra še danes človek odločilno vlogo. Prav kraški človek je tisti, ki si je v teku zgodovine najbolj prizadeval za naravni razvoj tega teritorija«, nam je dejal Širca, ki si zaščite Krasa ne more na noben način zamišljati brez zaščite ljudi, ki na njem živijo in ki so v glavnem slovenske narodnosti. Ta razvejana stvarnost bo morala priti do izraza tudi v vseh deželnih in drugih zakonskih normativih, ki bodo na ta ali drugačen način zadevali Kras in njegovo prebival-, stvo. ' * V tem okviru je predsednik gorske skupnosti precej občutljiv za »internacionalizacijo« bodočega parka, za katero se zavzemajo nekatere politične sile, v prvi vrsti pa zeleni in naravovarstveniki. »Mene ta perspektiva osebno ne moti in tudi ne straši, ker meje na Krasu, kar se narave tiče enostavno ni. Tudi o tem se vsekakor precej govori, stvarni projekti pa do sedaj še niso bili izdelani. Ko bodo, jih bo gorska skupnost nedvomno vzela resno v poštev in jih strokovno ocenila«. Prvenstveni cilj KGS pa ostaja neposredno upravljanje parka, za katero pa bodo seveda potrebne nove strukture, novo osebje in seveda primerna finančna sredstva. O tem pa bo tekla beseda v prihodnjih mesecih, ko bo deželna uprava jasneje pojasnila svoje predloge in svoje načrte v zvezi s tem zelo pomembnim projektom. S.T. Osnovna šola F. Milčinski in V Galeriji Tržaške knjigarne predstavili knjižni novosti ffl EB EB ffl 5^Jl£j Sole na katinari Odbor krajevnih organizacij prirejata OSREDNJO PROSLAVO OB 200-LETNICI ŠOLE NA KATINARI jutri, 16. t. m z začetkom ob 17. uri v šoli »F. Milčinski«, Ul. Marche-setti 16 na Katinari. Ogled razstav jutri, 16. t. m., od 9. do 12. in od 16. do 20. ure, v ponedeljek, 17. t. m., od 9. do 12. ure. KD Skala - Gropada pod pokroviteljstvom Kraške gorske skupnosti, Tržaške pokrajine in občine Trst prireja 14. - 15. -16. junija v GROPADI KMETIJSKI SEJEM Danes, 15.6.: ob 10.00 ex-tempore na temo Kmetijstvo; ob 10.00 okrogla miza na temo 'Razvoj alternativne govedoreje" in ob 15.00 na temo "Razvoj in uporaba kmetijskega teritorija" , ob 16.00 tekma z gorskimi kolesi, ob 18.00 otvoritev razstave starega kmečkega orodja, ob 20.30 ples z ansamblom Happy Day Jutri, 16.6.: ob 9.00 orientacijski pohod, ob 10.00 ex-tempore na temo Gropada in ogled 2 konjskih hlevov, ob 11.00 okrogla miza na temo "Kmečki turizem in kraški park", ob 18.00 razna tekmovanja, ob 20.30 ples z ansamblom Happy Day. Srečanja in okrogle mize bodo v prostorih KD Skala Na voljo tipične kmečke in domače jedi. Demokratična stranka levice občinske zveze Dolina vabi na FESTIVAL UNITA - DELO Krmenka - 15., 16. in 17. junija Danes, 15. t.m.: ples z ansamblom Alpen Adria; jutri, 16. t.m.: ob 18. uri koncert orkestra Muja d.o.c. band, ob 19.30 shod s tov. Perlo Lušo, pokrajinsko tajnico DSL ter tov. Milošem Budinom, deželnim svetovalcem DSL, ob 21. uri ples z ansamblom Krt; v ponedeljek, 17. t.m.:ples z ansamblom Krt. 1 II-ŠTA HAPPT DAT KIS na športnem igrišču ŠD Sokol v Nabrežini danes - jutri - pojutrišnjem Vsak dan ples z ansambli: Ilappv Dav. 777, Califomla, Black bii* Italijanske občine in pokrajine bodo morale v kratkem sprejeti vsaka svoj statut. Tako jim narekuje zakon št. 142 iz lanskega junija, ki — 42 let po sprejetju ustave — vsaj na papirju končno rešuje vprašanje ureditve italijanskih javnih uprav. Po določilih zakona št. 142 bi morale občine in pokrajine v svojih statutih urediti tudi odnos z združenji in društvi, ki delujejo na njihovem teritoriju, in to z namenom, da bi doslej svoje zelo toge inštitucije približali občanom, in tudi obratno, da bi imeli občani boljši vpogled v delo javnih uprav. Ta možnost je omenjena v tretjem poglavju zakona št. 142, ki nosi pomenljiv naslov »Inštitucije za sodelovanje«, in prav na določila tega poglavja se sklicuje skupina 14 tržaških združenj in organizacij, ki je včeraj predstavila svoj skupni dokument o načinu sodelovanja med širšo civilno družbo in občinsko in pokrajinsko upravo. Združenja ACLI, ARCI-Nova, Citta Futura, Združenje za mir, La Rete, Zveza slovenskih kulturnih društev, Skupnost S. Martino al Čampo, Zadruga La Ouercia, Krožek Folk Country Club, ARCI-Ragazzi, ANFAA, Katoliško mladinsko združenje, Kulturno Sindikat slovenske šole začel zbirati podpise pod peticijo, ki jo bodo poslali najvišjim oblastem Slovenski šolniki solidarni s Samom Pahorjem Sindikat slovenske šole je začel zbirati podpise pod peticijo, ki izraža solidarnost Samu Pahorju po njegovi aretaciji ter zahteva dosledno spoštovanje pravic slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Peticija, ki jo bodo poslali predsedniku republike, predsedniku vlade in ministru za šolstvo, na kratko obnavlja dogodke na volišču štev. 245 ter ugotavlja, da "gre za primer nespoštovanja človeških in narodnih pravic slovenske manjšine v Italiji, zajamčenih z ustavnimi določili, mednarodnimi pogodbami in notranjimi normami, kar so tudi najvišja sodišča večkrat potrdila". Potem ko izraža solidarnost prof. Pahor- ju, peticija navaja tudi nerešena vprašanja slovenskega šolstva v Italiji začenši s potrebo po zajamčenju njene avtonomije in enakopravnega dostojanstva. Prav v tej zvezi je stanovska organizacija slovenskih šolnikov že večkrat zaman zahtevala sestanek s pristojnim ministrom. Peticija bo prihodnji teden na razpolago šolnikom, ki bi jo želeli podpisati, na sedežu Sindikata slovenske šole v Ul. Carducci 8. SSŠ je tudi še stopil v stik s sorodnimi italijanskimi sindikati za skupno akcijo, za katero se bodo konkretno pomenili v prihodnjih dneh. Turški trajekt še v tržaškem pristanišču Albanci , Dan negotovosti in napetega pričakovanja — tako bi lahko označili ^erajšnji drugi dan 114 albanskih ?eguncev v Trstu. Albanci so ga pre-?l*i na krovu turškega trajekta Kap-®n Burhanettin Isim, ki je od srede Večer privezan v tržaškem prista-ajsču. Zaradi prepovedi italijanskih Masti jih niso smeli izkrcati, kapi-an turškega trajekta Pehlivan pa ,uni ni hotel odpluti z begunci na arovu. V tej pat poziciji so bile tudi ceraj vse oči uprte v Rim, kjer so že •>Pet razpravljali o usodi Albancev. rzaška prefektura je ves dan čakala , a vladna navodila, vse čakanje pa bilo do večera zaman. Prav tako •P bili od vladnih odločitev odvisni “di organi luške kapitanije, ki jim postanek turškega trajekta v tržaš-žav* Pristanlšču Povzr°ča nemalo te- st ^pdja je bila tudi včeraj dobro za-AihZena' do incidentov pa ni prišlo. •banski begunci so včeraj povsem hiv nili gladovno stavko, ki so jo •i oklicali prvi večer, ko je trajekt jj‘Plul v pristanišče in jih niso spus-„ 1 pa kopno. Ta mir pa je lahko le Vldezen: begunci namreč niso se- še čakajo znanjeni z vestmi, ki so pronicnile iz Rima in po katerih kaže, da jih bodo s posebno ladjo popeljali spet v Albanijo. Kaj se bo zgodilo na krovu, ko bodo to izvedeli, je težko predvideti. Prav v tem pogledu gre ponoviti izjavo kapitana trajekta Pehliva-na, ki potrjuje, da se begunci nočejo vrniti v Albanijo (predvsem zato, ker se ob vsem drugem tudi bojijo za »povračilne« ukrepe albanskih oblasti), prav tako pa nočejo v Turčijo, kamor je namenjen trajekt. Sicer pa je enemu izmed njih včeraj vendarle »uspelo« stopiti na kopno. Nekaj po 21. uri ga je rešilec Rdečega križa z zdravnikom Ivanom Hrovatinom pripeljal v glavno bolnišnico, a tu so ga že po 10 minutah poslali nazaj na ladjo. Ob Albancih čaka na razvoj dogodkov tudi kakih sto voznikov tovornjakov, ki bi morali že včeraj odpluti proti Turčiji. Prisilni postanek ladje v Trstu je stal doslej pomorsko družbo kakih 60 milijonov lir (ladja šteje 50 članov posadke), k tem stroškom pa je treba prišteti še škodo, ki so jo utrpeli vozniki tovornjakov. V Gropadi se je pričel tridnevni kmetijski sejem Z nastopom osnovnošolskih otrok in Mešanega pevskega zbora Skala (na sliki D. Križmančiča) se je sinoči začel v Gropadi tridnevni kmetijski sejem. Prireditelji so za danes in jutri pripravili bogat spored. Danes bosta med drugim dve okrogli mizi, ex tempore in odprtje razstave, jutri pa bo okrogla miza o kmečkem turizmu in kraškem parku ter vrsta tekmovanj. Oba večera bo poskrbljeno za zabavo in ples. Predkongresno srečanje SSk za zgoniško občino v0d radaljujej° se predkongresna srečanja pokrajinskega dne Va Slovenske skupnosti v posameznih sekcijah. Pred ses.Vl' kot beremo v tiskovnem poročilu SSk, je prišlo do ta,n^ka v Saležu za zgoniško sekcijo. Ob prisotnosti pod-hik Lečnika in člana tajništva Terčona je sekcijski taj-vai ?a Zgonik Joško Gruden najprej poročal o delu sveto-Upr ke skupine SSk na Občini in obžaloval, da »levičarska vals^Va *ca^e premalo posluha za potrebe domačega prebičan' zlasti kadar predloge iznašajo predstavniki SSk«. p0i fl Pokrajinskega vodstva sta osvetlila trenuten politični stra v tržaški pokrajini, ki da ni rožnat, saj je slovenska t6tnnka porinjena na rob dogajanja in zlasti odločanja. V ižra.se kaže želja vsedržavnih strank, ki sicer z besedami n6| vaj0 Pripravljenost, da se SSk sprejme v upravne veči-VenskreSnici pa skušajo zmanjšati pomen samostojnega slo-shiča ef?a uastopanja, da bi tako pobrali še tistih nekaj de-bilo p Ib glasov razpadajoče Liste za Trst. Poudarjeno je membaa v sedanjem trenutku velikih zgodovinskih spre-lojjj , ™di v matični Sloveniji in obenem s krizo oz. razsu-izredn°mu?izma, se nudi SSk - kot pravi tiskovna nota -ha t a Priložnost, da z večjo in vsakodnevno prisotnostjo eriotn ' ?U °krepi svoje vrste in postane lahko temelj za zorsW;KSt vseh zamejskih Slovencev raznolikih stetovnona-Ti uPogledov- • ‘čho n °vno poročilo dodaja, da so se Številni prisotni kri->hfornigla?rli k diskusiji in izrazili željo po večji ter sprotni bb-dstrt C1JV naj omogoči uspešnejše posege izvoljenih dalj § j .''nikov in učinkovitejšo kritiko občinski upravi. Po stvu jn , Poglobljeni diskusiji pa so izrazili zaupanje vodih prinr zy?lienim ter sklenili, da z vrsto sestankov temeljili0 sekcijski in pokrajinski strankin kongres. Popravili bodo cerkev sv. Jerneja na Opčinah Tržaški občinski odbor se je sestal včeraj in razpravljal o vrsti popravil javnih poslopji in o nekaterih poletnih prireditvah. Med drugim je bil govor o popravilih cerkve sv. Jerneja na Opčinah. V prvem delu seje so razpravljali o nujnih popravilih na šolskih poslopjih, ki bodo gostovala poletne centre. Nato so sprejeli odlok, ki omogoča nadaljnje popravilo openske cerkve, obenem pa so sprejeli odločitev, da bodo popravili dvorišče na Gradu sv. Justa. Glede grada so razpravljali tudi v zvezi z odselitvijo Tržaške turistične in letoviščarske ustanove. Občina Trst je zagotovila, da bo skrbela za čistočo in vzdrževanje gradu. Na seji odbora pa so razpravljali tudi o gradnji nove športne palače, ki bo v bližini novega nogometnega štadiona in starega štadiona Grezar. Med zanimivimi poletnimi pobudami velja omeniti sodelovanje med Občino, Tržaško trgovinsko zbornico in družbo Lido, ki bo omogočilo pomorsko povezavo med središčem mesta, Grljanom in Bar-kovljami. Na tej progi bo vozil poseben čoln. ■ Društvo slovenskih lovcev iz Furlanije Julijske krajine Doberdob slavi letos 15-letnico ustanovitve in organizirane dejavnosti. Ta okrogli jubilej bodo slovesno obeležili danes na prireditvi v športno-kulturnem središču v Zgoniku s pričetkom ob 19. uri. Najprej bodo zadonele fanfare rogistov in pozdravna pesem zamejskega lovskega zbora. Nakar bodo pozdravi delegacij lovskih družin in pa slavnostni nagovor predsednika Jožeta Pahorja. Ob sklepu slovesnosti se bo spet oglasil zbor Doberdob, ki bo izvajal lovsko himno in dve pomenljivi slovenski skladbi, (bs) PSI kritična do politike KD Tržaški socialisti se pripravljajo na deželni kongres stranke, ki bo v soboto, 23. junija, v Vidmu in na katerem bodo izvolili delegate za vsedržavno skupščino, ki bo v Bariju konec meseca. V zvezi s tem je pokrajinski izvršni odbor PSI vzel v pretres politični dokument tajnika Perellija, ki obravnava vrsto aktualnih tematik, začenši z nedavnim referendumom o preferencah za poslansko zbornico. PSI jemlje na znanje zmago DA, glede reform pa si bo v tukajšnji stvarnosti prizadevala za korenito revizijo deželnih volilnih zakonov. Dokument govori tudi o potrebi po okrepitvi reformistični sil in kritično ocenjuje vlogo Krščanske demokracije v krajevni politični in upravni stvarnosti ob ugotovitvi, da ima ta stranka preveč oblasti. O teh in o drugih aktualnih tematikah bo tekla beseda na četrtkovi skupščini tržaških socialistov v hotelu Savoia, ki se je bosta med drugimi udeležila tudi poslanca Gabriele Renzulli, ki je član strankinega vsedržavnega vodstva, in Roberta Breda. združenje Basaglia in Klub Altraitalia so na tiskovni konferenci obrazložila, zakaj skušajo izkoristiti možnosti, ki jih »ponuja« vsedržavni zakon. Prvič zato, da bi občinski in pokrajinski statut res odgovarjala potrebam tukajšnjega prebivalstva in ne bi bila v grobem le slab in brezpredmeten prepis zakonskega besedila. Združenja so se zbala, da bi bil odnos z društvi, ki delujejo na teritoriju, porinjen v senco, kot tudi, da bi o nivoju sodelovanja z občinskimi in pokrajinskimi uradi in inštitucijami odločala občinski, oziroma pokrajinski pravilnik. Prav iz te bojazni so sestavili dokument, v katerem so podrobno omenjeni njihovi predlogi za sodelovanje z občinskimi, oziroma pokrajinskimi oblastmi. Dokument je razdeljen v nekatere vsebinske sklope. V prvem sklopu — splošna načela — je poudarjen pomen tržaške občine in pokrajine kot ozemeljsko sicer majhnih enot, ki pa sta zelo pomembni, ker^e nahajata na robu italijanske države in predstavljata zato nekakšen most s sosednjo državo. Prav v tem kontekstu je pomembno miroljubno sožitje ne le med sosedi, pač pa tudi med tu živečima skup-nostima. Dokument se v tej točki zavzema- za sožitje in medsebojno spoštovanje in spoznavanje med prebivalci italijanskega in slovenskega jezika, ki tu živijo. Taka formulacija je dobila svoje mesto v dokumentu na izrecno zahtevo predstavnikov Zveze slovenskih kulturnih društev, ki so tudi dosegli, da so potrebe naše skupnosti omenjene tudi ob nekaterih drugih pomembnih vprašanjih (kot sta na primer vprašanje informiranja o delu občine, ki naj bo tudi v slovenskem jeziku, ali pa ob vprašanju delovanja državljanovega branilca: »Pri organizaciji urada državljanovega branilca je treba upoštevati zahteve slovenske manjšine, da se lahko njeni člani izražajo v slovenskem jeziku,« je med drugim zapisano v členu 19, ko je govor o figuri državljanovega branilca). O odnosu med slovensko narodnostno skupnostjo in občinskimi in pokrajinskimi organi je na včerajšnji predstavitveni tiskovni konferenci spregovorila tajnica ZSKD Nives Košuta, ki je med drugim poudarila, da predstavlja izdelava občinskega in pokrajinskega statuta lepo priložnost za spremembo odnosa teh javnih uprav do slovenske manjšine, in se zavzela za enakopraven odnos uprav do slovenskih združenj in društev. Združenja so v svojem dokumentu začrtala nekaj točk, ki naj bi pripomogle k boljšemu sodelovanju med javnimi upravami in občani. V prvi vrsti bi moral biti ta odnos mnogo bolj »prozoren« od dosedanjega. Ko mora občan kontaktirati občinske ali pokrajinske urade ali službe, se znajde večkrat pred nepremostljivim zidom birokracije. Predstavitelji dokumenta se zavzemajo za ustanovitev informativnih uradov, kjer bodo lahko občani takoj prejeli potrebne in želj ene informacije. Druga figura, ki naj bi zbližala občane z javnimi upravami, naj bi bil občinski (oziroma pokrajinski) državljanov branilec. Le-ta naj bi opravljal vlogo garanta o nepristranskosti občinske (ali pokrajinske) uprave in o dobrem delovanju javnih organov. Dokument tržaških združenj je zelo podroben in razčlenjen. Podpisniki bodo morali sedaj o njem razpravljati z občinskimi in pokrajinskimi oblastmi, ki pa se doslej niso najbolje odzvale na njihovo prošnjo. Občina se sploh ni javila na prvem srečanju s predstavniki združenj, drugo srečanje pa daje tvorcem dokumenta vendarle nekaj možnosti, da bodo njihova mnenja upoštevana. Predstavniki 14 združenj so naslovili tudi na Pokrajino prošnjo za srečanje in razgovor o temah, ki jih predvideva vsedržavni zakon št. 142, a na to prošnjo vsaj do včeraj niso dobili nobenega odgovora... Avtomobil podrl nemško pešakinjo Včeraj je okrog 11.30 na Trgu Liber-ta pred železniško postajo avtomobil podrl nemško državljanko in jo precej hudo ranil. Ponesrečenka je 51-letna Berlinčanka VValtraud Spakel. Avtomobil jo je zadel, ko je skušala prečkati prometno ulico izven prehoda za pešce. Ranjenko je rešilec Rdečega križa prepeljal v glavno bolnišnico, kjer so jo sprejeli na oddelku za urgentno kirurgijo. Zdraviti se bo morala predvidoma 40 dni. Ob smrti svojega cenjenega in dolgoletnega člana Josipa Gorkiča izrekajo vsem njegovim dragim iskreno sožalje člani filatelističnega kluba Košir. Drevi jubilejni koncert ŽPZ Prosek-Kontovel Ženski pevski zbor Prosek-Kontovel bo imel nocoj ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku celovečerni koncert v počastitev 10-letnice svojega delovanja. Za to priložnost je zbor, pod vodstvom zborovodje Mirana Žitka, pripravil 16 pesmi, med temi dve Gallusovi skladbi. Ženski zbor Prosek-Kontovel je pravzaprav začel z delom že pred 11 leti, nam je po telefonu povedala Slavica Križman. 31. maja 1981 pa je imel zbor svoj prvi nastop v Kulturnem domu na Proseku. »Tedaj nas je vodil prof. Janko Ban, ki je bil naš zborovodja kar sedem sezon. Za njim nas je eno sezono vodila Marta VJerk-Volk, sedaj pa nas že tretjo sezono vodi Miran Žitko, ki se na vaje vozi iz Postojne, pa mu ni žal ne časa, niti kar dolge vožnje, saj nas zelo rad poučuje. In tudi me smo mu za njegovo delo hvaležne.« Zbor šteje zdaj 27 pevk, več kot polovica pa jih je v zboru že deset let in vztrajajo v njem, čeprav ne manjka težav in ovir, ki marsikdaj jemljejo članicam zbora tudi pogum, a ne v takšni meri, da bi odnehale. Za nocojšnji nastop so povabile k sodelovanju igralca Staneta Raztresna, kot tudi člane Amaterskega odra Jaka Štoka. Nekatere pesmi pa bodo spremljali tudi lepi diapozitivi iz narave, s Proseka in Kontovela, pa tudi iz drugih okoliških krajev, (ni) Veselo na počitnice drevi na Opčinah V Prosvetnem domu na Opčinah bo nocoj, ob 20.30 prireditev z naslovom »Veselo na počitnice«. Protagonisti večera bodo: folklorna skupina, ki jo z uspehom vodi Anka Kocijančič, kvartet kljunas-tnih flavt - gojenci šole GM, ki jih vodi Nives Košuta in gledališki krožek SKD Tabor, ki bo ponovil mladinsko igro Miroslava Košute »Štiri fantje muzikantje«, ki jo je režirala Edita Frančeškin, lepo spremno glasbo pa je pripravil Nevio Miklavčič, (ni) razstave V galeriji Bassanese (Trg Giotti 8) je odprta razstava slikarke ESTHER PER-CAL. V tržaški občinski galeriji je na ogled razstava slikarja Corrada DAMIA-NIJA. V galeriji Cartesius, Ul. Marconi 16, bodo danes ob 18. uri odprli razstavo slikarja PEDRA GRIZZA, ki bo trajala do 27. t. m. Na sedežu letoviščarske ustanove v Sesljanu bo do 29. t. m. na ogled razsta-varočno barvanih platen in svile. Razstavljene izdelke so pripravile obiskovalke tečaja, katerega je organiziralo Združenje obrtnikov iz Trsta. Urnik razstave: 9- 13, 16-19, ob praznikih in nedeljah zaprto. V občinski razstavni dvorani na Trgu Unita je na ogled razstava MASSIMA NAVARRA. V galeriji Studio Tommaseo - Ul. del Monte 2/1 - je do 6. julija odprta razstava slikarja Silvestra LODIJA. Grad sv. Justa - v razstavni dvorani bodo danes, ob 11.30 odprli kolektivno razstavo slikarjev Cervija, R. Paulette, A. de Locatellija, B. Lorinija, G. Telarica, G. Mantovanija, D. Frausina in A. Piccioni-ja. V beneški hiši v Miljah bodo danes, ob 19. uri odprli obsežno razstavo Poetike osemdesetih let v slikarstvu in kiparstvu. Na razstavi, ki je nastala v sodelovanju Obalnih galerij z italijansko revijo za umetnost Juliet, bodo predstavljena dela 16 slovenskih in jugoslovanskih avtorjev. V občinski razstavni dvorani v Miljah bodo danes, ob 17.30 odprli razstavo LORENZA ROVISA in ANTONIA VE-TAKA. V galeriji Torbandena bo do 2. julija odprta razstava slikarja ORESTEJA ZE-VOLE. Urnik razstave: od ponedeljka do sobotelO-13 in 16-20. V galeriji Al Bastione bo od 15. do 28. t. m. razstavljala skupina Arte T. 81 ob 10- letnici nastanka. Na ogled bodo slike Berninija, Calligarisa, Fuchsa, Galla, Giuffride, Ghersinija in Pereza. vazne prireditve SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom. Danes, 15. t.m., ob 20.30 VESELO NA POČITNICE. Sodelujejo: folklorna skupina SKD Tabor, kvartet kljunastih flavt šole Glasbene matice, gledališki krožek z mladinsko igro M. Košute: Štiri fantje muzikantje. Vabljeni! Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabi na KONCERT ANSAMBLA GALLUS CONSORT ob izidu glasbene kasete in laserske plošče v ponedeljek, 17. t.m., ob 20.30 v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3. KD ROVTE-KOLONKOVEC Ul. Monte Sernio 27 vabi na ZAKLJUČNO PRIREDITEV 10. PRAZNIKA VINA danes, 15. t.m., ob 17.30. gledališča GLEDALIŠČE VERDI Nocoj ob 20.30, ponovitev Straussove operete»DUNAJSKA KRI«. Dirigent Uwe Theimer. V glavnih vlogah Daniela Maz-zucato, Alessandra Ruffini, Sabina Mac-culi, Elio Pandolfi in Marco Camastra. Predprodaja vstopnic do 19. t. m. za predstave, ki bodo 18., 20., 22., 23. in 25. t. m. pri blagajni gledališča Verdi (zaprta ob ponedeljkih). V sredo, 24. julija, ob 18. uri bo v gledališču Verdi nastopila znana francoska pevka JULIETTE GRECO. Jesenska simfonična sezona 1991 Pri blagajni gledališča Verdi je v teku do 30. junija vpisovanje abonmajev za reda A in S. GLEDALIŠČE ROSSETTI Nocoj ob 20.30 bo Societa Ginnastica Triestina predstavila zaključno prireditev BALETNI KONCERT. GLEDALIŠČE CRISTALLO V petek, 28. t. m., bo na sporedu show ELIOTERAPIA. Nastopata igralec Elio PANDOLFI in pianist Guido CERGOLI. Muzej Revoltella - Dvorana Audito-rium V ponedeljek, 17. t. m., ob 18. uri bodo v spomin na priznano pevko MIL-LY predvajali video film, ki ga je pripravil režiser Filippo Crivelli. Vstop prost. izleti Društvo slovenskih upokojencev v Trstu obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Marano Lagunare z obiskom parka ptic, ki bo v sredo, 19. t.m.. Informacije in vpisovanje na sedežu društva v ul. Cicerone 8/B - tel. 360324. Zveza upokojencev CGIL iz Nabrežine prireja izlet v Rezijo in Tolmeč v soboto, 13. julija. Za informacije telefonirati na št. 200036 v uradnih urah. SKD Vigred organizira 29. in 30. junija izlet v San Marino. Vpisovanje do 24. t.m. na tel. št. 200150 - Škrk Franka od 19. do 21. ure. Danes se bosta SAŠKA in PAOLO lepo imela, ker bosta v Nabrežini skupaj življenjsko tekmo začela. Obilo sreče jima želi odbojkarska ekipa Sokola. Danes se vzameta SAŠKA in PAVEL Obilo sreče in zadovoljstva jima želi devinsko-nabrežinska sekcija Slovenske skupnosti. _________prispevki_____________ V spomin na Lauro Pertot darujeta Mira in Danjel Zavadlal 50.000 lir za TPK Sirena. N.N. daruje 20.000 lir in Počkar Roza 10.000 lir za KD I. Grbec. koncerti Gledališče Verdi - Milje Nocoj ob 20. uri bo v gledališču Verdi v Miljah nastopil PINO SCOTTO, bivši pevec skupine Vanadium. Gledališče Mieia Reina Nocoj ob 21. uri bo na sporedu rock koncert ruske skupine NE ZHDALI. Caffe San Marco V sredo, 18. t. m„ ob 18. uri bo na sporedu recital madžarskega tenorja LA-JOSA KOZME. Na klavir ga bo spremljala SAURETTA RAGNI. Bazilika sv. Silvestra V ponedeljek, 17. t. m., ob 20. uri bo nastopil duo, ki ga sestavljata Marco Podda in pianistka Roberta Torzullo. V sredo, 19. t. m., on 20. uri pa bo na sporedu koncert pianista Paola Chera. Vstop prost. čestitke Draga nona MARIJA, bodi še dolgo zdrava in nasmejana! Vnuki Katja, Peter, Ivo, Iztok, Uroš in Aleš. razna obvestila Društvo slovenskih lovcev F-JK "Doberdob" obvešča člane, da bo PROSLAVA 15-letnice delovanja danes, 15. t.m., ob 19. uri v športno-kulturnem centru v Zgoniku. Deželna svetovalska skupina PSI prireja danes, 15. t.m., ob 10. uri v dvorani Hranilnice in posojilnice na Opčinah posvet na temo "Gospodarski razvoj in zaščita Krasa: predlogi PSI in nova deželna zakonodaja". Uvodno poročilo bo podal Dario Tersar, načelnik svetovalske skupine, posvet pa bo sklenil deželni -odbornik Gianfranco Carbone. Vabljeni! Slovenski dijaški dom obvešča, da je še nekaj mest za letovanje v Zabnicah od 5. do 20. julija, za mladostnike do 18. leta; medtem ko v prvi izmeni od 20.6. do 4.7. ža otroke do 12. leta ni več prostih mest. Poletni center UDIESTATE, ki bo v Slovenskem dijaškem dom za slovenske in italijanske otroke od 24. junija do 2. avgusta sporoča, da je število vpisanih otrok zadostno za delovanje centra v vseh tednih razen v prvem in zadnjem. Center vljudno vabi zainteresirane starše naj pohitijo z vpisom. Fotokrožek Trst 80 sporoča, da bo v petek, 21. t. m. v Gregoričevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju redni občni zbor. Dnevni red: predsedniško poročilo, tajniško in blagajniško poročilo, volitve novega odbora in razno. LAŠKO '91 - 11. mladinski raziskovalni tabor - od 26. avgusta do 7. septembra. Prijave mladih raziskovalcev sprejemajo: Narodna in študijska knjižnica v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, od 9. do 19. ure; Odsek za zgodovino pri NŠK v Trstu, Ul. Petronio 4, od 8. do 13. ure ter Slovenska ljudska knjižnica D. Feigel v Gorici, Križna ul. 3, od 10. do 12. in od 13. do 17. ure. Od 26. avgusta do vključno 2. septembra 1991 pripravljajo Potujoči pote-pači letošnje letovanje v dolini Rezije. S sabo vabijo otroke od 8. do 12. leta, ki radi spoznavajo nove kraje in ljubijo naravo. število mest je omejeno. Za podrobnejše informacije in prijave se lahko interesenti zglasijo do 1. julija v uradih ZSKD vsak dan, razen sobote, od 9. do 12. ure - tel. 767303. V poletnih mesecih se bodo, v organizaciji Zveze kulturnih organizacij Slovenije, odvijali razni poletni tečaji in seminarji za vse stopnje (gledališka in lutkovna dejavnost, literarna poletna šola, plesna poletna šola, itd...) namenjeni mladim in kulturnim delavcem oz. animatorjem. Podrobne informacije nudi ZSKD, Ul. S. Francesco 20, tel. 767303, vsak dan, razen sobote, ob uradnih urah. FABR01/1 1 (Sallma Jfakts Benedefti Benito Obnovljena restavracija, ki ohranja nespremenljivo tradicijo in namembnost v sredičšu mesta - Trg Dalmazia 4 - Tel. 040/364564 Ženski pevski zbor PROSEK-KONTOVEL vabi na KONCERT OB 10-LETNICI DELOVANJA Dirigent Miran ŽITKO. Danes, 15. junija, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. včeraj - danes Danes, SOBOTA, 15. junija 1991 VID Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.55 - Dolžina dneva 15.40 - Luna vzide ob 8.33 in zatone ob 22.29. Jutri, NEDELJA, 16. junija 1991 GVIDO PLIMOVANJE DANES: ob 6.06 najnižja -65 cm, ob 13.01 najvišja 38 cm, ob 18.28 najnižja -8 cm, ob 23.49 najvišja 35 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 27,2 stopinje, zračni tlak 1013,5 mb raste, veter 10 km na uro severnik, vlaga 47-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 19,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Jessica Marra, Giulia Chetta, Tomislav Gadža, Francesco Con-falone. kino ARISTON - 18.00, 22.15 Rosencrantz e Guildenstern sono morti, r. Tom Stoppar, i. Richard Dreyfuss, Tim Roth. EKCELSIOR - 18.45, 22.15 Whore (Putta-na), r. Ken Russel, i. Theresa Russel, □ □ EKCELSIOR AZZURRA - 18.45, 22.00 La doppia vita di Veronica. NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Pretty Wo-man, kom., i. J. Roberts, R. G ere. NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Aguila nera, i. Jean Claude Van Damme, Sho Kosugi. NAZIONALE III - 16.15, 22.15 Conflitto di classe, i. Gene Hackman. NAZIONALE IV - 15.45, 21.30 Balla coi lupi, r.-i. Kevin Costner. GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Los Angeles. MIGNON - 16.30, 22.15 Sirene, i. Cher, Bob Hoskins, VVinona Ryder. LJUDSKI VRT - 21.15 Revenge, i. Kevin Costner, Anthony Ouinn. EDEN - 15.30, 22.00 Perversioni bestiali al Peep show, porn., □ □ CAPITOL - 17.30, 22.15 Amleto, r. F. Zef-firelli, i. Glenn Close, Mel Gibson. LUMIERE - 18.00, 22.15 II silenzio degli innocenti, i: Jodie Poster, Anthony Hopkins. ALCIONE - 18.00, 22.10 II falo delle va-nita, I. Tom Hanks, Melanie Griffith. RADIO - 15.30, 21.30 La bestia nera, porn., □ D Prepovedano mladini pod 14. letom □ 18. letom □ □ UMRLI SO: 77-letna Frida Schlehan, 45-letna Onorina Visintin, 77-letni Fer-ruccio Zorzetti, 77-letna Virginia VVoiska, 78-letna Savoia Vendramin in 66-letni Ercolino Delli Compagni. OKLICI: natakar Cristiano Rampoldi in gospodinja Stefania Casalli, gasilec Maurizio Sigur in obrtnica Daniela Luin, agent JV Aldo Buono in tekstilna delavka, šofer Carlo Bin in delavka Pappalar-do Roberta, šofer Maurizio Zanini in zo-bozdr.asistentka Silvia De Biasio, inštalater Diego Rebula in uradnica Cristina Rampas, delavec Paolo Stransciak in gospodinja Erika Grmek, šofer Franco Pilistum in strežnica Antonia Zurlo, zdravmnik Paolo Kulterer in uradnica de Rota Daniela, dipl. bolničar Antonio Chi-urco in bolničarka Chiara Burzachechi, bolničar Sergio Metlika in bolničarka Viljenka Žagar, trgovski agent Diego Iu-govac in strežnica Deborah Vanessa An-dreato, zdravnik Paolo Bogatti in zdravnica Anna Capizzi, uradnik Roberto Fac-chin in frizerka Serena Sartore, čuvaj Maurizio Matelich in študentka Raffaella Soranzo, podčastnik karabinjerjev Salva-tore Monopodi in bolničarka Rosa Loia-cono, finančni stražnik Francesco Cortese in uradnica Antonietta Francese, paleontolog Johannes Pignatti in učiteljica Silvia Barbieri, podčastnik IV Salvatore Vincenti in študentka Anna maria Cipri-ano, železniški pomočnik Francesco Coz-zupoli in uradnica Antonia Codispoti, geolog Fabio Coglievina in bolničarka znanstvene medicine Isabella Pergolizzi, vodilni uradnik Antonio Martellini in dipl. bolničarka Patrizia Vardabasso, uradnik Andrea Iacaz in delavka Anto-nella Antonante, tehn. agent Dario Fab-bro in gospodinja Luciana German, gradbeni izvedenec Massimo Pittini in uradnica Cristina Illersberg, delavec VValter Crasti in gospodinja Luciana Ra-valico, trgovec Claudio Sancin.in delavka Adriana Babos, upravljalen parkirišča Giovanni Domenico Anselmo in uradnica Elena Medeot, finančni stražnik Gen-naro Saponaro in dipl. bolničarka Lucia Franco, kuhar Giovanni Calo' in študentka Santa Pollinzi. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 10., do sobote, 15. junija 1991 Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1, Ul. Zorutti 19. ŽAVLJE (tel. 232253). PROSEK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, Ul. Zorutti 19, Korzo Italia 14. ŽAVLJE (tel. 232253) ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Korzo Italia (tel. 631661). SLUŽBA KZE ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. menjalnica TUJE VALUTE FIKING BANKOVCI MILAN TRST Ameriški dolar..... Nemška marka ...... Francoski frank.... Holandski florint ... Belgijski frank.... Funt šterling.....* Irski šterling..... Danska krona....... Grška drahma....... Kanadski dolar..... 1342,45 1270,— 745,48 735.— 219,42 215.— 661,76 650. - 36,214 34,50 2186,30 2160.— 1992,90 1950. 193,25 188,- 6,88 6,20 1173,15 1100,— _________šolske vesti Učenci 2. in 3. razreda srednje šole I-Gruden iz Nabrežine, ki so se udeležili potovanja v Anglijo na srečanje manjšinskih šol, vabijo starše, sošolce in prijatelje na DRUŽABNI VEČER, ki bo danes, 15.6., ob 20.30 v občinski telovadnici v Nabrežini. Učenci osnovne šole J. Srebrnič iz Gabrovca vabijo na razstavo, ki bo odprta danes in v ponedeljek od 9. do 12. ure, jutri od 16. do 18. ure v šolskih prostorih' Učenci in učitelji COŠ Fran Venturini iz Boljunca vabijo na ogled razstave ročnih del in likovnih izdelkov jutri, 16-t.m., ob 9. do 12. ter od 16. do 19. ure in v ponedeljek, 17. t.m., od 9. do 12. ure. mali oglasi M EDI HODILI Trst - Ul. Baiamonti 3 - Tel. 820766 POHIŠTVO IN OPREMA UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA nudi lekcije iz matematike, angleščine, knjigovodstva, prava, ekonomije 111 blagoznanstva kot pripravo na popravne izpite. Tel. 232101 v večernih urah. ANGLEŠČINO - intezivna metoda, tečaji za odrasle in otroke - poučuje angleški inštruktor. Informacije na tel. št-(040) 212289 v jutranjih urah. PODARIM rdečega malega mucka in be-lordečečrno mucko ljubitelju živali-Tel. 212119. VZS M. ČUK sprejme v dar mize in stole za na vrt v dobrem stanju. Tel. 21267° od 8.30 do 15.30. AVTOMEHANIČNA DELAVNICA išče 15-letnega vajenca. Tel. 370250 - de-lovni urnik. STAREJŠA ZAKONCA iščeta v najel1 sobo in kuhinjo za julij in avgust na Opčinah ali okolici. Tel. 393624. 19-LETNA KNJIGOVODKINJA išče za_ poslitev kot uradnica. Telefonirati o° 12. do 15. ure na št. 211345. OSMICO je odprl Milko Purič v Repnu št. 15. OSMICO so odprli pri Miškotu na Opcl' nah. OSMICO sta odprla v Borštu Marija 1 Bruno Zahar. • OSMICO so odprli Goljevi v Samatord št. 20. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da so d° septembra t.l. prekinjene dejavnosti s viljskih popravil. PRODAM gumenjak (gommone) z m° torjem. Na ogled danes,_ 15. t.m., od 1 / do 19.30 na sedežu JK Čupa v seslja11 skem zalivu. PRODAM ape 50 in mešalec za beto11' Telefonirati ob uri obedov št. 225222- UGODNO prodam ford escort 1300 CL / pet vrat, svetlo sive metalizirane ba ve, prevoženih 1.000 km. Tel. 76122 -razen sobot in nedelj. ,, PRODAM fiat uno 60S, letnik 87, metal* zirane barve prevoženih 42.000 cena po dogovoru. Tel. po 17. uri na 229148. v PRODAM KRAVO - brejo 9 mesece j Jožef Gergolet, Rimska ulica 28, 6* berdob. 0 HLAVATVEVE AKVARELE prodam F ugodni ceni. Tel. 413142. 14. 6. 1991 FIKING BANKOVC’ MILAN TRST 9,51 8'9° 869,10 860-105,905 1°4' 190,77 l85' one 'JO 20l- _-I BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE BCIKd tržaška kreditna banka T-'*!.: SedeŽ 04°3617-?31 Agencija Domjo »J . Agencija Rojan 41 Filiala ”04327730-314 Glasbekik slovenskega m-ekla bo izvajal svoje zadnje skladbe Paul J. Šifrer v Gorici GORICA - Slovenski skladatelj in organist Paul J. Šifrer, ki živi že od 1921. letav ZDA, zadnjih 23 let v Los Angelesu, prej še v Nevv Yorku in med Slovenci v Waukeganu - kamor je odšla njegova mama iz Polhovega Gradca še pred prvo svetovno vojno -bo letos decembra na Silvestrovo praznoval 80. letnico rojstva. Vendar je naš rojak po ameriškem »vzorcu« še ves mladosten in ustvarjalen. Za nocojšnji koncert v goriški stolnici bo v Gorici, kjer je že koncertiral pred dvemi leti Pri Sv. Ignaciju na Travniku, prvič izvajal tri nove liturgične preludije, napisane na prošnjo Cerkvenega glasnika iz Ljubljane. 28. junija bo simfonični orkester radia Slovenije na glasbenem večeru v Cankarjevem domu, med drugimi simfonijami slovenskih skladateljev, ki živijo na tujem, izvajal tudi Šifrerjevo glasbo »Sic transit globa mundi«. V njej je skladatelj zajel utrip človeškega življenja od rojstva do smrti. Posvetil jo je spominu pokojne mame Rezike, ki ga je že kot otroka usmerila v glasbo, kateri se je posvetil celo življenje. Ob številnih, dolgoletnih službah kot organist in dirigent v najrazličnejših cerkvah, od anglikanske do judovske vere, je bil Šifrerjev življenjski smisel napisati kar največ partitur. Znamenita je njegova »Despair and agony of Dachau« (Obup in agonija Dachaua), ki so jo med drugim izvajali tudi v pariški Notredamski katedrali. Šifrer se je s tem spomnil svojega bratranca, ki je umrl v zadnji vojni v taborišču od lakote. S tem delom je hotel skladatelj opoziriti svet, da se kaj takega ne bi več ponovilo. Toda v njegovih skladbah je tudi veliko veselja do življenja: ptice in narava se pojavljajo velikokrat, zasledimo pa tudi vPliv mehiške kulture, saj mu je le ta blizu. Čeprav živi v osrčju Hollywooda, ki Pomeni za evropskega človeka filmsko prestolnico, pa Šifrer nima s tem svetom velikih kontaktov. Med zbo-rovskimi pevci je imel sicer tudi filmske igralce, ki tam živijo, in za filmsko glasbeno kuliso je na željo producentov napisal včasih tudi kakšno orgelsko glasbo. To to je glede njegovih odnosov s filmom tudi vse. Kako je kljub vraščenosti v ameriško življenje ostal navezan na svoje slovenske korenine dokazuje njegovo delo? Bil je dolgoletni pevovodja slovenskih mešanih zborov v Waukeganu in New Yorku, kjer je vodil znani mešani zbor »Slovan«, za zbore je na tekste Anne Krašna in Pavla Mikliča, ma-pisal več skladb. Njegova zadnja »Slovenska maša« je bila objavljenja pred kratkim v Ljubljani. Da bi ohranil spomin na nekdanje življenje na Kranjskem, od koder prihaja rod njegove matere (Polhov Gradec) - oče Ivan Kacin pa je bil znani goriški podjetnik, izdelovalec orgel in drugih glasbenih inštrumentov - je Paul J. Šifrer napisal dve opereti za ljudske odre. S poudarkom na najstarejše slovenske narodne pesmi in narečno govorico je s prvo »Kdo bo dobil Maričko« zbudil neverjetno odobravanje publike, ki si želi ne le razvedrila, ampak tudi dragoceni odrski spomin na preteklost našega naroda. Prvič je bil nocojšnji koncertyt v Gorici poleti 1984, ko se je na Travniku pridružil zamejskim Slovencem v Italiji v njihovem manifestiranju za svoje pravice. Bil je presenečen nad številom in navdušenjem prisotnih. Rad se vrača v Gorico; letos sicer pogreša goriške češnje, tolaži pa nas ob dejstvu, da na Goriškem vdihavamo še čisti zrak, posebno če ga primerja z vedno bolj strupenim ozračjem Los Angelesa. Tudi lepo mirno je tu pri vas, pravi naš slovenski rojak, ki prihaja iz velemesta, znanega žal po vedno bolj nevarnem življenju za posameznika in njegovo premoženje. Za slovo od Goriške bo v sredo zvečer imel drugi orgelski koncert na mirnskem gradu. DORICA MAKUC Film: ZDA preplavljajo ItaUjo RIM - Italijanska kinematografija prepušča vse bolj prostora tuji, s tem pa tudi pospešuje lastno krizo, ker spodbuja italijansko publiko k ogledu tujih filmov. Dokaz te težnje je lanska sezona, v kateri je bilo v obtoku samo 20 odstotkov italijanskih filmov in kar 75 odstotkov ameriških. Na nevarno situacijo italijanskega filma je. opozoril predsednik Italijanske ustanove za kinematografijo" Ivo Grippo, ki je pred nekaj dnevi poročal parlamentarni komisiji za državne soudeležbe. »Italija,« je dejal Grippo, »doživlja posebne vrste paradoks: medtem ko konzumira vse bolj avdiu-ovizuelnih proizvodov, je sama vse manj sposobna zadostitit tako povpraševanju kot tudi okusu publike, ki se vse bolj usmerja k modelom in vrednotam uvoženih filmov.« O tej krizi priča kopica podatkov. Italija je na primer lani uvozila za 800 milijard lir filmov, izvozila pa za skromnih sto milijard lir. Med 30 najbolj gledanimi filmi v lanski sezoni je bila komaj 5 italijanskih, ki so imeli med drugim izrazito komercialno usmeritev. Prav zaradi tega je Grippo naslovil tudi parlamentu apel, naj pomaga, da bo italijanska kinematografija sposobna za kakovostni skok. Doslej namreč italijanska filmska industrija ni znala prilagoditi svoje miselnosti novim potrebam, ni znala izbrati nove tematike in posodobiti svoje že zastarele proizvodne in distribucijske logike. Zaostala je za razvojem področja komunikacij in je izbrala v odnosu do televizije zapostavčljen odnos. Ob tem je Grippo sicer potožil, ker je država s svojimi sredstvi priskočila bolj na pomoč zasebnemu kot javnemu sektorju, kar je po njegovem mnenju hudo protislovje. Če se namreč odnos ne bo spremenil, je končal Grippo svoje poročilo, bo javni filmski sektor postavljen pod vprašaj, z njim pa tudi njegov cilj, da spodbuja proizvodnjo, ki bo všeč občinstvu, a bo tudi na dostojni kulturni ravni. Samarcanda: val polemik o zadnji oddaji RIM - S svojo zadnjo oddajo je tednik tretje televizijske mreže Rai Samarcanda spet povzročil val polemik zaradi odnosa do predsednika republike Cossige. Med oddajo so namreč predvajali posnetek, ki ga je satirični variete Blob posvetil predsedniku, zaradi česar sta se direktor tretje mreže Guglielmija ter odgovorni urednik TG3 Curzi distancirala. Na to \y?rašanje se je včeraj povrnil predsednik Rai manca, ki je dejal, da je sicer videl »enega od odgovornih za oddajo, kako je poudaril, da nihče ni hotel odreči spoštovanja predsedniku republike. Vendar ni dovolj to poudariti z besedami, ko se potem z dejstvi predsednika žali.« Manca je dejal, da je tednik Samarcanda, presegel meje informacije in zašel v »militantno satiro« in pri tem dodal, da nekdo mora biti tudi odgovoren za Samarcando. Odgovorni urednik TG3 Curzi se je prav tako danes vrnil k problemu in označil četrtkov dogodek kot »hud incident, ki pa ne zmanjšuje štiriletnega resnega informacijskega dela tednika«. Curzi je dodal, da se je tednik v nekaterih trenutkih izneveril politični in založniški liniji TG3, zaradi česar se je skupno z direktorjem mreže od tega distanciral. Dodal pa je, da dogodek nima nobene politične valence. V nadaljevanju sporočila odgovorni urednik TG3 dodaja, da so politične in založniške smernice dnevnika, ki ga vodi, poklicna avtonomija in neodvisnost od strank v duhu navodil, ki jih je dala parlamentarna komisija za nadzorstvo nad radiem in televizijo. Curzi je odločno zavrnil vsakršno obtožbo o pristranskosti in poudaril, da si je uredniški kolektiv TG3 vselej prizadeval, da bi usklajeval in združeval avtonomijo in strokovnost informacije ter odražal vse aspekte italijanske demokracije. In to politiko so vselej skušali uresničevati s tednikom Samarcanda, ki je med drugim v teh letih imel vse večjo odmevnost in gledanost. današnji televizijski in radijski sporedi (lili!!! [j£_RAM___________________ ''■00 Nanizanka: V kraljestvu pravljice 8- 00 Španščina in nemščina 8.30 Tuj jezik v osnovni šoli 9- 00 Variete: Ciao Italia 10.30 Videl boš 11-00 Sobotni sejem, vmes 11.55 vreme in dnevnik 12.25 Oddaja o medicini: Chekup 14.25 Izžrebanje lota 13- 30 Dnevnik in Prizma 14- 30 Sobotni šport: avtomo- bilizem, 15.30 Kolesarska dirka po Italiji 12.00 Glasbena oddaja: II sa-bato dello Zecchino 18.00 Vesti in žrebanje lota 18-10 Šport: Giroscopio 8- 25 Glasbena oddaja: Inter- national Rock Awards 9.25 Nedeljski evangelij 9- 40 Almanah, vreme in dnevnik ■40 Variete: Viva Colombo (Vodi Aldo Biscardi) 2-45 Dnevnik 3.00 Dnevnikove poglobitve 4.00 Dnevnik in vreme ■30 Nočni šport: telovadba, avtomobilezem, sabljanje r CANALE5 00 Nanizanka: Brady °'30 Film: Trač (dram., It. 15 £ «;U0rika: C, Canale 5 N '20 Kviza: O.K nnc lecoppie 5 05 Aktualno: trimonial amo... pai id 1 c oiimbam I845 K9"1230" Kviza: II mogiie 8» vSS 2n'of ?ubrika: (kom., I ca pevi RAI 2_______________ 7.00 Risanke 9.30 Izobraževalna odaja: Animacija 10.00 Evropski dnevi 10.30 Nanizanka: Al di qua del Paradiso 11.15 Film: Ballando sulle nu-vole (kom., VB 1978, r. Gordom Flemyng, i. Kathleen Beller, Paul Maxwell) 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Rubrika o zdravstvu: Trentatre 13.45 Nanizanka: Un caso per due 14.55 Nogomet: Turnir Švedske 16.45 Izžrebanje lota 16.50 Videl boš 17.20 Šport: Lahka atletika 18.45 Nan.: Hill Street 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Neposredni prenos iz milanske Arene: Noč proti rasizmom, vmes 23.15 Nočni dnevnik in vreme RAI 3 | 9.15 Videl boš 9.45 Koncert:Evelino Pido vodi simfonični orkester Rai 11.00 Pred dvajsetimi leti 11.45 Film: Mephisto (dram., ZRN-Madž. 1981, r. Is-tvan Szabo, i. Klaus Maria Brandauer. Idiko Bansagi) 14.00 Deželne vesti 14.25 Dokumentarec: Ambi-ente Italia 15.05 Dnevnik 15.15 Šport: teniški turnir APT v Firencah, 18.00 sinhronizirano plavanje 18.45 Športna rubrika: DerbjC 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Tednik: On-Off (kultura in prireditve na malem ekranu) 20.30 Nanizanka: Lassie 23.00 Dnevnik 23.45 Film: E' stata via (dram., VB 1989, r. Peter Hall, i. James Fox, Geraldine James) 23.45 Dnevnik 1.30 Filmske novosti 23.55 Nanizanka: II ritorno di Missione impossibile 24.00 Canale 5 News 0.05 Nanizanka: Nero VVolfe 2.05 Striscia la notizia 2.20 Nanizanka: Marcus Wel-by RETE 4_________________ 8.15 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 9.10 Cosi gira il mondo, 9.40 Senorita Andrea, 10.10 Per Elisa, 10.45 Senora, 11.50 Topa-zio 13.15 ariete: Buon pomeriggio (vodi Patrizia Rossetti) 13.20 Nadaljevanke: Valeria, 13.45 Sentieri 14.35 Variete: II principe az-zurro 16.45 Nanizanki: General Hos-pital,17.15 Febbre d amo re 18.30 Kviz: Čari genitori (vodi Enrica Bonaccorti) 19.10 Aktualno: Ceravamo tanto amati (vodi Luca Barbareschiji 19.40 Nadaljevanki: Primave-ra, 20.05 Marilena 20.35 Nanizanki: Colombo in 22.25 Kojak 23.25 Rubrika o parlamentu 0.10 Aktualno: Indimentica-bili (vodi Roberto Gerva-so) 0.20 Aktualno: Kronika 1.10 Nanizanki Love Boat, 2.10 Quincy ITALIA 1_______________ 6.30 Odprti studio 7.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 8.30 Odprti studio 8.45 Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari, 10.00 La donna bionica, 11.00 Sulle strade della California, 12.00 T. J. Ho-oker 13.00 Aktualno: Sette per uno 13.30 Film: 1 due mafiosi (kom., It.-Šp. 1963, r. Giorgio Si-monelli, i. Franco Fran-chi, Ciccio Ingrassia) 15.30 Glasba: TopVenti 16.15 Nanizanki: Simon & Simon in 17.30 Mai dire si 18.30 Odprti studio 19.00 Nanizanka: McGyver 20.00 Risanka 20.30 Film: Fuga da Alcatraz (dram., ZDA 1979, r. Don Siegel, i. Clint Eastvvood, Patrick McGoohan) 22.40 Boks: Stecca-Ramos za SP peresne kategorije 0.15 Odprti studio 0.30 Nanizanki: Kung Fu, 1.30 Samurai r Žr TV Slovenija 1 | 9.00 Mozaik. Radovedni ta-ček - Kladivo, 9.15 nanizanka Alf, 9.40 Klub Klobuk, 10.40Nanizan-ka: Sorodniki iz Lazin 11.05 Zgodbe iz školjke 12.05 Večerni gost: Mira Omerzel Terlep 12.50 Oči kritike 13.30 Video strani 15.35 Video strani 15.45 Film: Tarzan in njegova prijateljica (pust., ZDA 1934, r. Cedric Gibbons, i. Johnny Weismiiller) 17.20 Sova (pon.), vmes nanizanka Dragi John 17.55 Poslovne informacije 18.00 Dnevnik 18.05 Spored za otroke in mlade: Kevinov svet 18.30 Aktualno: Slovo od polne zaposlenosti 19.00 Že veste 19.05 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik, vreme, Utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.35 Križkraž 22.10 Dnevnik 22.35 Sova vmes nan. Na zdravje, nad. Twin Pe-aks in film Sladko maščevanje (dram., ZDA 1977, r. Jerry Shatzberg, i. Stockard Channing) ODEON_________________ 13.00 Oddaja o avtomobilih 13.30 Emozioni nel blu 14.30 Nautical Show 15.00 Rubrika o medicini 15.30 Film: Marinai; donne e guai (kom., It. 1958, r. Mario Simonelli, i. Ugo Tognazzi, Abbe Lane) 17.00 Film: Attentato al Trans-American Express (dram., ZDA. 1971, r. David Lowell, i. Ben Johnson, Martin Miller) 18.30 Bicimania 19.30 Risanke 20.30 Film: Morte in Vaticano (dram., It. 1982, r. Marcel-lo Aliprandi, i. Terence Stamp, Fabrizio Benti-voglio) 22.30 Film: L'amore e breve (dram., It. 1969, r. Romano Scavolini, i. Joan Collins, Massimo Serato) TMC__________________ 8.30 Risanke: Snack 11.30 Rubrika: II pianeta mare 12.15 Rubrika: Crono 13.00 Šport show(vodita Fran-cesco Izzo in Paola Sa-luzzi) |~pP) TV Koper 16.00 Športna oddaja 18.30 Dokumentarec: Tomo Česen (ponovitev) 19.00 TVD Novice 19.25 Video agenda 19.30 Nabožna oddaja: Jutri je nedelja 19.40 Dokumentarec: Tersat, svetišče kraljice Jadrana 20.30 Film: Cercando Anna (dram., Avst. 1978, r. Es-ben Storm, i. Richard Moir, Juddy Morris) 22.20 TVD Novice 22.30 Športna oddaja f TV Slovenija 2 14.10 Videono (ponovitev) 17.10 Kavarna (ponovitev) 19.00 Variete: Muppet Show -James Coburn 19.30 Dnevnik 20.15 Filmske uspešnice: Kar najdeš, obdržiš 21.45 Galsbena oddaja: Marjanca (l.del) 23.15 Šport: Finale jugoslovanskega pokala v atletiki 24.00 Yutel 18.15 Film: Jonny Bristol torna a časa (dram., ZDA 1971, r. George McCowan, i. Martin Landau, Jane Alexander) , 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Variete: I.T. (vodi Mino Damatof 23.00 Boks: Quiroga-Akeem 0.30 Film: Hockey violento (dram., ZDA 1977, r. Robert Markovitz, i. Michael Moriaty, Meryl Stre-ep) TELEFRIULI____________ 10.45 Telefriuli non stop 15.30 Otroška oddaja 17.50 Dok.: Črno in belo 19.30 Dnevnik 20.00 Športna napoved 20.30 Nadaljevanka: La corsa alla bomba 22.00 Iz parlamenta 22.30 Nočne vesti 23.00 Dokumentarec: Sfida de-gli oceani 0.30 Šport in vesti TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Kronika in komentar 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Veliki uspehi Beatlesov; 9.30 Turistične razglednice; 9.50 Orkestralna glasba; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Big Band RTV Slovenija; 11.30 Bralni roman: Rapsodija 20 (Andrej Capuder); 12.00 Rezija in Kanalska dolina; 12.40 S tekmovanja Serghizzi; 12.50 Orkestralna glasba 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 14.40 Soft mušic; 15.00 Glasbeni sprehodi; 16.00 Moč tišine : Ekspresionizem v slovenski glasbi; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Odprti prostor; 17.40 Jazzovski utrip; 18.00 Enodejanka Kontrabas; 19.20 Zaključek sporedov. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Mladi tednik; 9.05 Izobraževalna oddaja; 9.15 Matineja; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Mariborski vedri feljton; 12.10 Poslušalci čestitajo; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije; 17.00 Tedenski mozaik; 18.05 Znano in priljubljeno; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Radio na obisku: Vsaka vas ima svoj glas; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Radijska igra; 22.40 Veliki zabavni orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Slovenija; 13.00 Kruh in sol Radia Kp; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.15 Aktualno: Zamejska reportaža; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Melodije naj po telefonu; 18.35 Glasbena starinarnica; 19.30 Prenos RS. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 8.45 Ugani; 9.00 Clic; 9.20 Popevka po naročilu; 9.45 Lucianova pisma; 10.00 Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje: ideje in nasveti; 11.00 V, istrskem narečju; 11.30 Čudovitih sedem; 12.00 Glasba po željah; 14.40 Popevka; 15.00 Glasba; 16.00 Glasbena srečanja; 17.00 Naša glasba; 18.32 Souvenir d'Italy; 19.00 Folk studio; 20.00 Nočni program - glasba. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 15.00 Glasba po željah; 18.00 Musič fantasy; 20.00 Zabavna oddaja: Morski val. Predstavili ”štev. 118“, ki bo v Gorici začela delovati v torek Po uvedbi službe za hitro pomoč kmalu tudi bolničarji iz tujine Po občnem zboru so na seji odbora porazdelili funkcije Krvodajalci v Sovodnjah krepijo svoje delovanje K sekciji so v zadnjem času pristopili novi mladi člani V torek ob 8. uri bo tudi na Goriškem začela delovati nova služba hitre zdravstvene pomoči s telefonskim klicem na številko 118. Gre za pomembno novost na zdravstvenem področju -na Videmskem sicer deluje služba že leto dni, vendar je novost na vsedržavnem merilu -, ki bo omogočila še hitrejše posredovanje zdravstvene pomoči v primeru potrebe na domu, v prometnih nesrečah ali drugih flezgodah. Klic na omenjeno številko bo brezplačen, z njim pa bomo stopili v neposredni stik s centralo, kjer bo izkušen bolničar nemudoma posredoval informacije "letečim" zdravstvenim ekipam ali predstavnikom javnega reda, ki bodo odhiteli na prizorišče nezgode. Centrala 118 bo med drugim povezana tudi z že obstoječimi številkami 112, 113 in 115, s prometno policijo, redarji, Prefekturo, z nekaterimi oddelki bolnišnice (kardiologija, prva pomoč, itd.) in z rešilci. Pomembno klicno številko oziroma njeno delovanje so včeraj uradno predstavili novinarjem in predstavnikom javnih ustanov v oddelku goriške splošne bolnišnice, kjer so namestili moderno telefonsko centralo. Na krajši slovesnosti je spregovoril tudi deželni odbornik za zdravstvo Mario Brancati, ki je poudaril pomembnost nove zdravstvene storitve. Omenil je tudi sedanje težave zaradi nezadostne razpoložljivosti bolničarskega osebja, vendar je dodal, da bodo skušali že v drugi polovici tekočega leta zaposliti nove bolničarje. Tako naj bi letos uspešno zaključilo študije v enajstih deželnih šolah za bolničarje okrog 350 dijakov in dijakinj, v naslednjem letu naj bi jih doseglo diplomo okrog 370, letos pa je obiskovalo prvi letnik dvoletnega tečaja preko 700 bodočih zdravstvenih delavcev. Sicer je Brancati še dodal, da je italijanska vlada sklenila dodeliti naši deželi 165 delovnih mest bolničarja za tuje državljane, iz držav izven meja Evropske skupnosti. Pri nas naj bi prišli v poštev najverjetneje diplomirani bolničarji iz bližnje Slovenije. Start operativne centrale za klicno številko 118, je zaključil Brancati, pa je važen korak v smeri ureditve centra za hitro zdravstveno pomoč. Na slovesnosti je med drugimi spregovoril tudi komisar goriške Krajevne zdravstvene ustanove Vincenzo Pani-co, ki je opozoril, da je nova služba sad še dodatne racionalizacije dela že itak skromnega števila uslužbencev in bolničarjev goriške KZE. Osebje, ki bo skrbelo za novo hitro zdravstveno pomoč, so namreč črpali v številnih oddelkih goriške splošne bolnišnice. Pred kratkim so se na prvi, umestit-veni seji zbrali člani odbora sovodenj-ske sekcije združenja prostovoljnih krvodajalcev, izvoljeni na občnem zboru 18. maja. Seja je bila v glavnem namenjena porazdelitvi odgovornosti in opredelitvi glavnih smernic delovanja združenja. Za predsednika sekcije je bil ponovno izvoljen Branko Černič, podpredsednik bo Pavel Brajnik, medtem ko bo Marinka Batič še naprej skrbela za tajniške zadeve. Z blagajno se bo ukvarjala Mirjam Devetak, v ožji odbor pa so bili izvoljeni še Anica Florenin, Ivo Boškin, Dario Bernardis ih Ljubica Butkovič. Sekcijo čaka v prihodnjih mesecih kar precej novih nalog. O tem je sicer že tekla beseda na občnem zboru, kjer je Branko Černič, ob oceni dejavnosti v zadnjem štiriletnem obdobju opozoril na nove okoliščine in usmeritve na področju darovanja krvi. Bistvena novost v prihodnje je selektivno darovanje samo določenih sestavin. Glede aktivnosti sekcije v zadnjem obdobju velja zabeležiti ugotovitev, da se je število aktivnih darovalcev v glavnem obdržalo na istem nivoju, kljub številnim neugodnim dejavnikom. Živahno je bilo delovanje sekcije na področju družabnosti, vzgoje in utrjevanja stikov s sorodnimi društvi. Življenjskost sekcije vsekakor potrjuje podatek, da je bilo na občnem zboru, prisotnih 42 članov, kar je skoraj polovica članstva. Spodbuden V zadnjem trenutku ponovno spremenili dogovorjeno porazdelitev Na Pokrajini dodelili resorje Obnovljeni pokrajinski odbor se je včeraj sestal na prvi seji in porazdelil resorje med odborniki. Po nasprotujočih si napovedih v prejšnjih dneh so v zadnjem trenutku ponovno spremenili sklepe tajništev večinskih strank in vnesli nekatere spremembe, ki pa zadevajo samo pristojnosti treh predstavnikov KD v odboru. Podpredsednik Giambattista Di Mercurio bo tako, po posegu samega deželnega tajnika KD Longa, igral zelo pomembno vlogo, saj bo skrbel za finance, proračun, premoženje, osebje in decentralizacijo. Giambattista Panzera bo ohranil odborništvo za kulturo brez napovedanih drugih pristojnosti, tretja odbornica KD Marilisa Bombi pa bo prevzela javna dela in prometne zveze. Predsednik Gino Saccavini bo sam skrbel za splošne zadeve, ostali resorji pa so tako porazdeljeni: Mirko Špacapan (SSk) - šolstvo, družbene dejavnosti,*mla-dinske in obmejne problemtike, lov in ribolov; Ermes Dosso (PSI) - socialna oskrba in šport; Edoardo Bressan (PSDI) - načrtovanje, proizvodne dejavnosti, prevozi in storitve, civilna zaščita, okolje. Včeraj popoldne je tudi zasedal pokrajinski svet in odobril sklep o prevzemu prispevka za realizacijo postojanke za nadzorstvo nad onesnaževanjem. Razprava z občinskimi svetovalci zelenih v Vidmu, Pordenonu in Gorici Ponovno uspela otroška prireditev v Kulturnem domu Statuti in pravice občanov V Gorici se bodo zavzeli tudi za rabo slovenščine v izvoljenih telesih V občinskih statutih naj bi v največji možni meri predvideli jasne norme za varovanje pravic občanov v odnosih z javnimi upravami, za uresničevanje resnične participacije ljudi k upravljanju, za dostop do informacij o delovanju in sklepih uprav, za prozornost v delovanju občinskih organov. To so osnovna vodila zelenih glede občinskih statutov, kot so predsinoči povedali na javni razpravi na Pokrajini. Srečanja so se udeležili trije občinski svetovalci zelenih v Vidmu, Pordenonu in Gorici Emilio Gottardo, Mario Puiatti in Renato Fiorelli. Gottardo in Puiatti sta poročala o poteku in rezultatih dolgega postopka za sprejem občinskih statutov v Pordenonu in Vidmu, kjer so temeljni listini občine že odobrili pred nekaj dnevi. Njuna ocena je bila razmeroma pozitivna, čeprav sta pripomnila, da so bile sprejete v statute samo nekatere od možnih pomembnih novosti, ki bi jih dopuščal zakon o reformi krajevnih uprav in da bo treba vsekakor še preveriti, v kolikšni meri se bodo v praksi izvajala sprejeta načela. Govor je nato bil o goriškem statutu, ki ga bodo morali odobriti do začetka oktobra. Zeleni se bodo tudi na osnovi izkušenj drugih občin v naši deželi zavzemali, da bi bile pravice občanov in jamstva za korektno poslovanje upraviteljev čim širše priznani. S tem v zvezi je bil na srečanju še posebej govor tudi o jezikovnih in narodnostnih pravicah. Za Gorico je zelo zanimiv precedens iz Vidma, kjer so z veliko večino glasov vnesli v statut določilo, da smejo občinski in rajonski svetovalci na sejah govoriti furlansko. To načelno priznanje je vsekakor pomembno, je ocenil Gottardo, čeprav je v zadevnem členu statuta nekoliko omiljeno s sklicevanjem na kompatibilnost z zakonom. Gre za zakon o zaščiti manjšinskih skupnosti vključno s furlansko, ki ga pričakujejo v kratkem. Konkretno izvajanje pravice o uporabi manjšinskega jezika ni opredeljeno v statutu, pač pa bodo o tem odločali pri odobritvi pravilnika o poslovanju občinskega sveta. Zeleni se bodo v Gorici zavzemali, da bi bila pravica do rabe slovenščine in furlan-ščine priznana tudi v statutu goriške občine. Zbor Podgora bo pel v Rovtah Člani pevskega zbora Podgora bodo jutri gostje prosvetnega društva Rovte v istoimenskem kraju pri Logatcu. Dopoldne bodo peli pri maši, popoldne ob 16. uri pa bodo sodelovali na kulturni prireditvi skupaj z moškim pevskim zborom Rovte. Vsak zbor bo predstavil izbor pesmi iz svojega repertoarja, podgorski pevci pa bodo izvedli tudi spevoigro Za prazen nič, ki jo je zložil domačin iz Rovt Ignacij Hladnik. Petje, glasba in razni nastopi na zadnjem Vrtiljaku mladosti Vrtiljak mladosti je spet privabil v Kulturni dom lepo število najmlajših, staršev in radovednežev. Dijaški dom Simona Gregorčiča, knjižnica Damira Feigla, uprava Kulturnega doma in Zveza slovenskih kulturnih društev so za konec sezone priredili slovesni Vrtiljak, na katerem so nastopile razne pevske in gledališke skupine. Goste in udeležence je pred vhodom pričakala godba na pihala "Kras" iz Doberdoba, nato so se na odru zvrstili člani gledališke skupine "Oder mladih" KD Briški grič iz Števerjana, otroška pevska zbora KD Otona Župančiča iz Štandreža in KD Sovodnje, dekliški zbor KD Jezero iz Doberdoba in gojenci dijaškega doma S. Gregorčiča iz Gorice. Praznično in vedro razpoloženje so še dodatno obogatili vokalno-instrumentalna skupina Blue Angels iz Gorice ter plesni par Tjaša Podgornik in Bojan Peršič iz Nove Gorice. Program, ki ga je režiral Sten Vilar, je vodila Mina Špela Stepančič. V preddverju doma so si gostje lahko ogledali razstavo mladinskega tiska, ki so jo pripravili ZTT, knjižnica Damira Feigla, Ciciban in PIL - Pisani list. Na sliki (Foto Čubej): na Vrtiljaku je bilo že od vsega začetka veselo Jamstveni odbor potrdil kandidate za upravitelja KZE Učni uspehi na zavodu Ž. Zois in učiteljišču Simon Gregorčič Kljub razsodbi kasacijskega sodišča Crisci in Pierattoni še naprej v priporu znak, da je krvodajalstvo že prebrodilo občasno krizo, pa je pristop petih mladih (in aktivnih) članov. _ Marku Temonu, Ivu Cotiču, Petru Černiču, Katji Tommasi in Marku Čavdku so namreč prav na občnem zboru, slovesno izročili člansko izkaznico. ■ V enoteki v Krminu (Trg 24. maja) bo danes ob 10. uri v drugem sklicu občni zbor Konzorcija za vina z zaščitenim poreklom "Collio". Upravni odbor bo predstavil poročilo o delovanju v letu 1990, sledila bo odobritev lanskega obračuna in proračuna za tekoče leto ter razno. razna obvestila Društvo slovenskih lovcev FJk Doberdob vabi na proslavo 15-letnice delovanja, ki bo danes ob 19. uri v športno-kulturnem centru v Zgoniku. Kmečka zveza obvešča, da 30. junija zapade rok za predstavitev prošenj za obnovitev vinogradov oz. za posaditev novih trt (reimpianto - impianto). Do 30. junija je čas tudi za vpis nasadov trt v posebni seznam vinogradov s kontroliranim poreklom (Albo dei vigneti DOC) pri goriški Trgovinski zbornici. Kmečka zveza vabi lastnike kmetijskih strojev, ki so člani UMA, da do 30. junija prijavijo zaloge preostalega goriva iz preteklega leta. Obenem bodo lahko uredili tudi za nove letošnje bone. Kmečka zveza opozarja, da je treba prošnje za oprostitev zdravstvenih stroškov (ticket) obnoviti vsako leto. Pojasnila nudijo v uradu KZ v Ul. Malta 2. ŠZ Dom vabi člane na redni občni zbor, ki bo v torek, 18. t.m., ob 20.00 v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. izleti SPDG vabi jutri na Lepo glavo (2049m) v Zahodnih Julijcih. Prevoz z lastnimi sredstvi. Zbirališče in odhod ob 6.30 s Travnika. Pojasnila po tel. 30995: g. Miran Čotar. V nedeljo, 23. junija, ima društvo v programu izlet v Avstrijo z vzponom na Spitzegel (2118m). SPDG priredi jutri tudi planinsko-kul-turni izlet na Slavnik (1028 m), in v Hrastovlje v dolini Rižane. Prevoz z lastnimi sredstvi, planinsko-športna oprema, kosilo iz nahrbtnika. Zmerne hoje bo okoli 4 ure. Odhod s Travnika ob 7. uri. Vodi Zdenko Vogrič. koncerti V goriški stolnici bo nocoj ob 20.30 orgelski koncert slovenskega rojaka iz ZDA Paula J. Šiflerja. Izvajal bo skladbe Dandrieuja, Dupreja, Bacha, Mozarta, Schuberta, Peetersa in lastne. Koncert prireja SKPD Mirko Filej ob 80-letnid skladatelja in organista Paula J. Šiflerja- razstave Kulturni dom v Gorici sporoča, da bo razstava del ljubljanske ilustratork6 Marjance Jemec - Božičeve na ogled še do petka, 21. junija. MEŠANI PEVSKI ZBOR OTON ŽUPANČIČ vabi na zaključni nastop danes ob 21. uri v domu Andreja Budala v Štandrežu kino Gorica Odbor sedmih garantov - predstavnikov strank - za upravljanje goriške Krajevne zdravstvene enote je predsinoči potrdil že svojčas predlaganih pet kandidatov, med katerimi naj bi predsednik deželne uprave Biasutti izbral upravitelja KZE. Kot smo poročali, je prišlo te dni na deželni ravni do zapleta zaradi priziva nekaterih izločenih kandidatov v drugih pokrajinah, ki je terjal ponovno predložitev seznamov. Goriški garanti so bili mnenja, da stvar ne zadeva neposredno Gorico in so potrdili že prvič predložene kandidate. To so bivši videmski prefekt dr. Francesco Larosa (njegovo kandidaturo je podprlo vseh sedem članov odbora), deželni funcio-nar Giovanni Roncone, bivši nadzornik tržaške bolnišnice Claudio Bevi-lacgua, primarij Sergio Cadorini (vsi trije so prejeli po 6 preferenc) ter upokojeni načelnik deželne računovodske službe Vittorio Piša, ki je prejel en sam glas. Različno število preferenc ne bo nujno pogojevalo končne izbire, čeprav gre povedati, se mnogi na Goriškem ogrevajo za imenovanje dr. La-rose, ki naj bi - tudi v skaldu z duhom reforme v upravljanju zdravstva - v največji meri zagotavljal neodvisnost od strank. Včeraj so objavili letošnje učne uspehe še na dveh slovenskih višjih srednjih šolah. Na slovenski sekciji za informatiko na tehnično-industrijskem zavodu Galilei pa bodo ocene znane šele danes okrog poldneva. UČITELJIŠČE SIMON GREGORČIČ: 1. razred - izdelali so: Niko Di Battista, Katja Leban, Martina Lutman (srednja ocena 8), Patricija Maličev, Matej Pintar, Nadja Podbersič, Valentina Simčič. Sedem dijakinj bo imelo popravne izpite. 2. razred - izdelali so: Eva Beltram, Elena Cadez, Katja Ferletič, Tereza Lacapra, Silvana Vogrič, Arianna Šuligoj. Štirje dijaki bodo imeli popravne izpite, dve dijakinji nista izdelali. 3. razred - izdelali so: Emy Bauzon, Mila Bratina, Hadrijana Corsi, Ana Cuk, Luana Drigo, Barbara Peršič; Erika Velentincic. 4. razred -vseh 9 dijakinj je bilo pripuščenih k zrelostnemu izpitu. TRGOVSKI TEHNIČNI ZAVOD ŽIGA ZOIS: 1. A razred - izdelali so: Viljena Devetak, Martina Fajt (srednja ocena 8), Peter Gergolet, Boris Sfiligoj. Šest dijakov bo imelo popravne izpite, štirje dijaki niso izdelali, dva dijaka sta izstopila med šolskim letom. 1. B razred - izdelali so: Vanja Ambrosi, Verena Braini, Alessandro Cerv, Marta Gravner, Erika Obljubek, Martina Sosol. Sedem dijakov bo imelo popravne izpite, dva dijaka nista izdelala, dve dijakinji sta neocenjeni. 2. A razred - izdelali so: Martina Bevilacgua, Alan Devetak, Aljoša Devetak, David Gergolet, Andrea Iussa, Romina Hvala, Mattia Marassi, Roberto Paoletti, Fabjan Sfiligoj. Pet dijakov bo imelo popravne izpite, ena dijakinja ni izdelala. 2. B razred - izdelali so: Mirjan Černič, Mitja Cevdek, Marjan Drufovka, Nadia Jazbar, Silvano Kravos, Nataša Miklus, Robert Miklus, Katja Sfiligoj. Šest dijakov bo imelo popravne izpite, en dijak ni izdelal. 3. razred - izdelali so: Mauro Covi (srednja ocena 8), Saša Černič, Katja Florenin, Marko Gergolet, Aleš Klede, David Kravina, Simon Kosič, Anka Kuzmin, Deborah Pahor, Magdalena Pahor, William Peric, Alex Pintar, Alenka Sore. Šest dijakov bo imelo popravne izpite, šest dijakov ni izdelalo, dve dijakinji sta neocenjeni. 4. razred - izdelali so: Natascia Bazzani, Dolores Černič, Vanja Černič, Cristina Cigoli, Sandro Curzola (srednja ocena 8), Damjan Dorni, Michela Fajt, Telesa Ferfoglia (srednja ocena 8), Valentina Humar, Valentina Kristančič, Paolo Modus, Milka Pahor, Romina Pizzo, Vesna Tomšič. Šest dijakov bo imelo popravne izpite, ena dijakinja ni izdelala. 5. razred - vseh 21 dijakov je bilo pripuščenih k zrelostnemu izpitu. Kasacijsko sodišče v Rimu je razveljavilo odlok goriškega sodišča o zavrnitvi prošnje po izpustitvi na prostost dveh glavnih obtožencev v postopku zaradi milijardne goljufije s ponarejenimi listki loterij. Vest nam je včeraj potrdil odv. Lippi, ki brani priprta Roberta Criscija in Alda Pierattonija. Delna razveljavitev odloka vsekakor ne pomeni, da bosta že dobra dva meseca zaprta obtoženca takoj zapustila zapor. Predvsem bo namreč treba počakati na utemeljitev razsodbe kasacijskega sodišča, nakar bodo zadevo ponovno preučili goriški sodniki, ki lahko vsekakor ponovno zavrnejo prošnjo po izpustitvi na prostost. ■ Predsinoči se je v Ul. Scogli pri padcu z motorjem ponesrečil 17-letni Daniele Špindler iz Gorice, Ul. Leoni 88. Dobil je zlom ključnice, zaradi katerega se bo predvidoma zdravil mesec dni. V desetih dneh bo okreval 33-Ietni Giorgio Bregant iz Ločnika, Ul. Udine 24, ki se je prav tako predsinoči ponesrečil v trčenju pri krožnem križišču na Tržaški ulici. Bregant se je z renaultom 5 ustavil pred križiščem, od zadaj pa je vanj trčil ford orion, ki ga je upravljal 24-letni Andrea Goat iz Ogleja. CORSO 18.00-22.00 »La čarne«. Prep-pod 14. letom. VERDI 18.00-22.00 »Storie di amori e i°' fedelta« z Woodyjem Allenom. VITTORIA 17.30-22.00 »La ragazza deH° stallone nero«. Prep. ml. pod 18. let0 Tržič EKCELSIOR 16.00-22.00 »Bryan di Naza' reth«. Nova Gorica ta' SOČA (Kulturni dom) 18.00-20.00 rovnik«, ob 22.00 »Seks made in pan«. SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Obsed6 DESKLE 20.00 »Strah pred pajkom«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Bassi Thea - Raštel 52 - tel 533349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU San Nicolo - Ul. 1 Maggio 94 -790338. ________pogrebi____________. Danes ob 11. uri Giuseppina .^or”'cer-Scornavacchi iz splošne bolnišnice kev in na pokopališče v Ločniku. V četrtek pogajanja o ceni dela Po podatkih o letošnjem prvem polletju Se vedno stagnacija na milanski borzi RIM - V četrtek se bodo prvič srečali predstavniki vlade, sindikatov in delodajalcev, da bi razpravljali o ceni dela in strukturi plač. Včeraj popoldne je vlada poslala prve fakse z vabili. Toda nad pogajanji, ki bodo odločilnega pomena za italijansko gospodarstvo in za odnose na delovnih mestih, lebdi še vedno nejasnost. Ni namreč znano, kdo vse se bo udeležil srečanj. Zaenkrat je znano, da bodo za pogajalsko mizo poleg predstavnikov vlade sedli zastopniki sindilkal-nih organizacij Cgil, Cisl, Uil ter Confindustrie (slednji so med drugim Podpisniki sedaj veljavnega sporazuma o premični lestvici), ni še jasno Pa, katere druge organizacije delavcev in delodajalcev bodo povabljene. O tem bodo najbrž odločali na med-ministerskem sestanku, ki je napovedan za torek. Zaenkrat tudi ni znano, ali bodo srečanja za skupno ali za ločenima mizama. Po mnenju nekaterih bi bilo bolj učinkovito, če bi se za eno mizo srečali predstavniki vlade, konfederacij in Confindustrie, ža drugo pa ostali. Po mnenju drugih pa bi bilo bolje, če bi vsi sedli za eno mizo, yendar ob omejenemštevilu udeležencev. Sindikalne konfederacije bodo uskladile svoja stališča na skupnem sestanku, ki bo začel v ponedeljek. Yendar so voditelji že napovedali, da jim nihče ne bo mogel vsiliti pogodbe, ki ne bi bila pravična. BRUSELJ - Tudi v aprilu je število brezposelnih v državah Evropske skupnosti naraslo. Tako izhaja iz podatkov, ki so bili objavljeni v Bruslju in po katerih je aprila letos bilo v državah ES 8,6 odstotka brezposelnih glede na aktivno prebivalstvo, medtem ko je bil v marcu odstotek za spoznanje nizžji (8,5 od sto). Po oceni statističnega urada dvanajsterice je zaskrbljujoče predvsem dejstvo, da je število brezposelnih začelo naraščati po 4 letih. Do leta 1990 se je namreč število brezposelnih v državah Evropske skupnosti stabiliziralo na 12 milijonov, od letos pa je spet opažno naraščanje, ki je bolj izrazito med mladimi MILAN' - V milanski borzi se je včeraj končalo prvo letošnje polletje. Indeks MIB, ki naj bi meril zdravstveno stanje italijanskega gospodardstva, je od začetka leta narasel za 13,50 odstotka, vendar ta prirastek ne daje resnične slike borzne dejavnosti, ki že dalj časa stagnira. Vrednost izmenjav je padla za tretjino in znatno so se upočasnile tudi operacije dviga glavnice. Milanska borza v bistvu še občuti posledice zalivske vojne in stagnacije, ki se je začela z zalivskim konfliktom. Po podatkih borznega tiskovnega urada je namreč v letošnjem poletju dnevna vrednost izmenjav dosegla raven 159 milijard lir, izmenjanih pa je bilo v poprečju 49 milijonov delnic. V primerjavi z lanskim polletjem, ko je vrednost izmenjav dosegla dnevno 233 milijard lir, število izmenjanih delnic pa skoraj 70 milijonov, je vrednost izmenjav padla za 34,9 odstotka, število izmenjanih delnic pa 29,7 odstotka. Še bolj zaskrbljujoč je podatek o dvigu glavnic podjetij: lani so jih v prvem polletju zabeležili 29, letos pa samo 9. In tudi število ponujenih delnic se je znižalo. Od letos kotirajo tri nove delnice, ki so prej sicer kotirale samo na turinski borzi, črtane pa so bile štiri delnice. Poleg zalivske vojne pa so, po mnenju izvedencev, na letošnje polletje vplivale tudi negotovosti glede italijanske politične situacije, težave italijanskega političnega sistema in negotovosti v zvezi z obdavčenjem borznih zaslužkov, dokler ni bil po neštetih govoricah, odobren ustrezni zakon. V ES narašča število brezposelnih ( + 5 od sto) in med moškim prebivalstvom ( + 4 od sto). Brezposelnost je začela pospešeno naraščati v tistih državah (Velika Britanija, Belgija, Irska, Danska 'in Francija), v katerih je poprečje ljudi brez službe nad evropskim poprečjem, medtem ko še upada v državah (Nemčija, Portugalska), v katerih je Glede na depresijo milanske borze je Confindustria včeraj pojasnila svoj 4 predlog, skoraj izziv vladi, s katerim bi lahko poživili finančni trg in pritegnili k borzi bolj razširjen krog varčevalcev. Na tiskovni konferenci je podpredsednik Confindustrie Abete poudaril, da po zakonih, ki urejajo finančni trg, so potrebni ukrepi, ki naj omogočijo širjenje tržišča, za to pa je potrebna jasna politična volja. Med predlogi, ki jih je navedel Abete, velja omeniti skupne sklade skrbstvenih naložb. Italija, pravijo in-dustrijci, je edina država, ki še nima urejenega dodatnega skrbstva in predlog, ki ga je izoblikoval minister Marini, ni dovolj učinkovit. Država bi po mnenju industrijcev morala omogočiti in zakonsko urediti področje dodatnega skrbstva, kar bi prispevalo k postopnemu zmanjšanju deficita Inpsa in bi omogočilo naložbe v produktivne dejavnosti. Poleg tega je treba po oceni Confindustrie končno urediti vprašanje tako-imenovanih »zaprtih skladov« in »skladov nepremičnin«, ki bi med drugim omogočili prevzem delniških paketov v srednjih industrijskih obetih, čeprav niso kotirani v borzi. Potrebna je tudi reforma finančnega posredovanja, da bi lahko zbirali rizični kapital tudi za manjša podjetja. Recept Confindustrie je enostaven: ustvariti pogoje, da bodo tudi majhni varčevalci stimulirani za poseganje na finančni trg in ne bodo vlagali svojega denarja samo v državne obveznice BOT, CCT, BTP itd. odstotek brezposelnih pred pod poprečjem. Po podatkih bruseljskega statističnega zavoda so najvišje odstotke brezposelnosti zabeližili na Irskem, kjer je brez službe 17 odstotkov aktivnega prebivalstva , in v Španiji (15,5 od sto). Vmes je skupina držav, v katerih se brezposelnost približuje evropskemu poprečju: Italija (9,7 od sto), Francija (9,3 od sto), Belgija (8,5 od sto), Danska (8,3 od sto) in Velika Britanija (8,1 od sto). Krepko pod evropskim poprečjem pa so Nemčija (4,6 od sto, vendar podatki ne upoštevajo še stanja v bivši Vzhodni Nemčiji), Portugalska (4,3 od sto) in Luksemburg, kjer je komaj 1,3 odstotka aktivnega prebivalstva brez zaposlitve. Gospodarski dopis iz Slovenije Zelo nevarna carinska igra Slovenska vlada se je spet znašla v kotu, iz katerega bo zelo težko našla takšno pot, ki ne bo prinesla novih zaostrovanj. V kot jo je stisnila zvezna vlada zaradi zahteve, da mora poravnati carine za blago, ki je bilo v preteklosti že uvoženo, in za na novo uvoženo blago. V kot pa jo prav tako stiska tudi slovensko gospodarstvo, ki bi seveda rado normalno poslovalo in zahteva, da naj vlada zagotovi uvoz brez zastojev. Brez uvoženega materiala, surovin in energije namreč slovensko gospodarstvo ne more preživeti niti nekaj tednov. Vsekakor je slovenska vlada dokaj pogumna, ko se upa sporočiti, da je med Slovenijo in zvezo prišlo do carinske vojne. Sporočila je pravzaprav, da sprejema takšno vojno, češ da ji je vsiljena in da drugače v svojih osamosvojitvenih nalogah, ki jih je sprejela od slovenskega parlamenta, niti ne more ukrepati. Zakaj smo zapisali trditev o pogumu slovenske vlade? Vlada je pogumna predvsem zaradi tega, ker svojega gospodarstva ni pravočasno opozorila na vse posledice, ki jih bo prinesla nepopustljivost Markovičeve vlade in odločenost slovenske vlade, da carin ne bo poravnavala oziroma denar od njih nakazovala v zvezno blagajno. Ker je vedela, da se bo uvoz preko carinarnic v Sloveniji zaustavil, bi morala svoja podjetja pravočasno opozoriti, naj najdejo nadomestne poti na primer uvoz preko hrvaških podjetij in preko carinarnic na Hrvaškem. Podjetja sicer zdaj po svojih starih in utečenih trgovskih poteh iščejo nadomestke, vendar se je v kratkem času nemogoče popolnoma preusmeriti. Za takšno preusmeritev je potreben sorazmerno dolg čas, kar bi morala slovenska vlada upoštevati. Prav zaradi tega bi morala delovati bolj zvito. Zdi se nam, da so Hrvatje v tem pogledu ravnali ustrezneje, čeprav jim seveda lahko očitamo tudi, da so špekulantje. Povsem brez velikih viharjev so sporočili zvezni vladi, da pristajajo na njene zahteve glede carin, veliko vprašanje pa je, če bodo te carine tudi vplačevali v zvezno bla- gajno in seveda, kako bodo poravnali velike zaostanke. Tudi Hrvaška, tako kot Slovenija, namreč nima denarja za plačilo zaostalih carin. Razlika med obema je (na grobo povedano) v tem, da Hrvaška zveznih carin (na primer pri sproščenem uvozu avtomobilov) ni pobirala, Slovenija pa jih je in jih preusmerjala v svoj proračun, iz katerega je plačevala svojo kotizacijo v zvezni proračun, kar zdaj razlaga kot dokaz, da je del carin vendarle poravnala. Prav v tem, kaj je in kaj ni poravnanega, pa je dodaten (administrativen) zaplet. Zakaj torej takšno merjenje moči, ki bo hudo škodovalo gospodarstvu? Zvezna vlada se dohodkom od carin ne more odpovedati, ker so carine zelo pomemben proračunski vir. Če popusti še pri carinah (tako kot je na primer popustila pri davkih, ki jih sama ne more več pobirati), si bo sama nastavila vrv za vrat, kajti - kakor je na primer dejal večkrat dr. Janez Mencinger, ko se je moral pogajati o teh vprašanjih z zvezno vlado - ko država ne more več pobirati davkov in carin je v bistvu že - mrtva. Markovič pa ne sme dopustiti, da bi mu država propadla na tak način, zato bo vztrajal vse dotlej, dokler ne pride do novega političnega dogovora o preoblikovanju Jugoslavije. Za takšen Markovičev boj pa so carine dokaj primerne. Carinarnice v Sloveniji so namreč zvezne službe, saj Slovenija še ni izoblikovala svoje carinske službe, za katero tudi ni veliko možnosti, dokler ne bo Slovenija postala samostojna država. Tega se zaveda tudi slovenska vlada, zato že dolgo zagovarja, da bi Jugoslavija morala biti v prehodnem obdobju carinska unija, v kateri bi bile carinske službe sicer pod nadzorom republik, vendar pa naj bi za vse veljala enaka pravila in enak carinski torej uvozni režim. Carinski ples je nedvomno igra predvsem zato, ker sta obe strani prepričani, da jo morata igrati ne glede na posledice za gospodarstvo. Ko pa bodo posledice te igre udarile nazaj, bodo na obeh straneh karte zgolj za - berača. JOŽE PETROVČIČ Italija bo ovrednotila svoj kulturni turizem Predlog so izoblikovali na okrogli mizi, ki je bila v kraju Abano Terme Superkomisija za varnost letalskih poletov , LUCCA - Sto italijanskih manjših mest bo postalo ambasador italijanske kulturne turistične ponudbe v Evropi s sPecifično oznako »kulturno središče«. Pobudo je napovedal jhinister za turizem in prireditve Carlo Tognoli na srečanju, ** je bilo včeraj v Lucci. Oznaka »kulturno središče« bo po Tognolijevem mnenju acetek italijanske turistične ofenzive v Evropi, kjer je vse ec povpraševanja po turistični ponudbi, ki naj omogoči °9led in uživanje kulturnih dobrin. Ministrtvo je v promo-Cli° namenilo 20 milijard lir v treh letih. Pripravilo bo vrsto ^klamnih kampanj, s prvo pa bo v kratkem začelo v Nem-, h*- Cilj pobude je, da se okrepi dotok turistov tudi v niz-)h sezonah in po ministrovem mnenju ga bo mogoče dose-*' če se bodo v to smer angažirali vsi dejavniki in se s v°jo ponudbo približali povpraševanju, i Podtajnik v ministrstvu za kulturne dobrine Covatta pa : napovedal, da bo vlada v prihodnjih mesecih pripravila ®tormo državnih muzejev in bo uvedla deželne muzejne ^steme. Na ta način naj bi racionalizirali turistično ponud-0 in odpravili zastarele zakonske norme, ki sedaj dušijo ^®ie in velike muzeje. Predsednik Ustanove za turizem °rona pa je opomnil, da se mora ponudba spoprijeti tudi s nacijo kulturne dediščine in zgodovinskih mestnih jeder. PADOVA - Vprašanje varnosti poletov je bilo v ospredju razprave, ki jo je v letovišču Abano Terme pri Padovi priredil predsednik komisije za prevoze pri poslanski zbornici Antonio Testa. Glavna ugotovitev srečanja je bila, da bi v Italiji morali oblikovati posebno komisijo kvalificiranih izvedencev, ki naj bi preučila probleme varnosti in vzroke letalskih nesreč v Italiji in na tujem ter na osnovi svojih izsledkov priporočila vladi ukrepe, ki naj bi zajamčili večjo varnost poletov. Sicer pa bi morala država poskrbeti zato, da vse letalske družbe, ki pristajajo s svojimi letali v Italiji, jamčijo isto varnost kot jo jamčijo državne letalske družbe. V nasprotnem primeru pa bi morala vsaj objaviti uradni seznam varnih in manj varnih družb. Predsednik italijanske državne letalske družbe Michele Principe je v svojem uvodnem izvajanju poudaril, da je Alitalia edina, ki ni dobila od vlade podpore zaradi posledic zalivske vojne. Družba je bila zato prisiljena k raznovrstnim varčevalnim ukrepom, vendar ni varčevala na varnosti. Principe je tudi dodal, da se Alitalia ne boji tuje konkurence, vendar zahteva, naj bodo merila, zlasti varnostna, enaka za vse. Na iste tone je uglasil svoj prispevek tudi generalni direktor Pavolini, ki je opozoril, da se je treba izogniti ameriški izkušnji, kjer sta tekmovalnost in pritisk na vse ustanove, naj varčujejo, silila letalske družbe, da so se odločile, da prihranijo prav na varnosti. Po Pavolinijevem mnenju je človeška napaka vedno možna, ustrezni varnostni ukrepi - seveda če so primerno dimenzionirani - pa lahko preprečijo in omejijo tudi posledice človeške napake. V razpravi so opozorili tudi na nevarnost preveč avtomatiziranih letal. Kaže namreč, da se je boeing 767 družbe Airlauda zrušil na Tajskem, ker je osrednji kompjuter odpovedal in pilota v 9 minutah nista uspela ohraniti nadzorstva nad strojem. Seveda s takim letalom družbe prihranijo, ker nista več potrebna tretji pilot in navigator, varnost leta pa se zmanjša. Francoski piloti so na primer stavkali proti uvedbi tega letala, Alitalia, ki ga namerava kupiti, pa bi morala sprem razmisliti o svoji odločitvi. Sicer pa je po mnenju diskutantov treba vsaj v evropskem okviru doseči dogovor in poenotiti sistem kontrole poletov. Treba pa bo tudi poskrbeti, da bo varnost poletov ohranjena tudi ob vse večjem letalskem prometu. Zaradi tega je treba ustrezno posodobiti vse kontrolne naprave, ker bo le na ta način mogoče preprečiti tudi trčenja med poletom. Leta 1990 na primer v Italiji le za las ni prišlo do trčenj med letom v 21 primerih, medtem ko je bilo leta 1986 36 takih primerov. FARC01/11 •FARGO FINE CHEMICALS KEMIJA FARMACEVTIKA 34132 TRST Ul- del Lavatoio 4 Tel. (040) 365424 Filiala GORICA: Telex: 461012 FARGO I Ul. Trieste 160 Telefax: (040) 363918 Tel. (0481) 20769 (□MiftarKE POOBLAŠČENI IZVOZNIKI OSEBNIH AVTOMOBILOV, TOVORNIH VOZIL IN ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV BO^B LANCIA 11/ECO Iirelli lAJ SPECIALIZIRANI V IZVOZU BLAGA ZA ŠIROKO POTROŠNJO 34132 TRST - Ul. Geppa 9 - Tel. (040) 369220 - Fax (040) 369112 - Telex 460231 ADEX I 34170 GORICA - Ul. delHndustria 6 - Tel. (0481) 522012 Po otvoritvi SP v Bovcu danes... Lov na kolajne BOVEC — Po odmevni četrtkovi otvoritveni slovesnosti, sicer skromni a zelo prisrčni in izvirni, je za tekmovalci tudi uradni trening. Ta se je za jugoslovansko reprezentanco končal več kot uspešno in zagotovo jim je žal, da ni bil to že pravi tekmovalni dan. Vendar pa se na te rezultate ne gre kaj preveč zanašati, saj so mnogi tekmovalci in tekmovalke zanesljivo taktizirali in tudi zavajali nasprotnike. Kljub temu povejmo, da so jugoslovanski kanuisti zasedli kar prva tri mesta, pri čemer je bil najhitrejši Solkanec Joško Kancler. Andrej Jelenc, ki brani svetovi naslov iz ZDA, je bil drugi, mladi Zagrebčan Tomislav Crnkovič pa tretji. Tudi Srečo Masle in Andrej Grobiša sta pristala na prvi poziciji in poltrdila dobro pripravljenost, toda pravi boj med njima in odličnimi francoskimi posadkami se obeta danes. Kajakaši so bili nekoliko bolj v ozadju, vendar pa v današnjih pravih vožnjah obljubljajo še kaj več. Solkanec Jernej Abramič pa je imel težave s čolnom. Skratka lahko rečemo, več kot ugodna napoved za danšanji prvi tekmovalni dan. Na startu, od 10. ure naprej, pa bo 132 posadk iz 16 držav. Nasploh je začetek prvenstva daleč nad pričakovanji in obeta se, danes in jutri, ob lepi Soči pravi praznik športa na divjih, a vendar tako mikavnih skrivnostnih brzicah. ERVIN ČURLIČ Na sliki: s četrtkove otvoritve v Bovcu. Na včerajšnji (nezanimivi) etapi Gira Končno Bugno BRESCIA — Gianni bugno, ki je doslej na tem Giru dokaj razočaral, je včeraj le osvojil prvo mesto, in to v sprintu po dokaj nezanimivi etapi, ki se je razživela le v poslednjih kilomte-rih, ko so nekateri kolesarji poskusili beg, ki pa jim ni upsel. Na ciljni rvni-ni se je tako predstavila glavnina in najhitrejši v sprintu je bil Biugno pred Chiappuccijem in Ghirottom. Danes bo na vrsti predzadnja etapa, katere se vodilni na lestvici Franco Chioccioli dokaj boji: »Šele po tej dolgi in naporni etapi na kronometer si bom zares oddahnil. Bojim se te etape, saj se zavedam, da na kronometer nisem ravno najboljši.« VRSTNI RED 19. ETAPE (CASTEL-FRANCO VENETO - BRESCIA, 185 km) 1. Gianni Bugno (It.) 5.32'25" s poprečno hitrostjo 33,392 km na uro; 2. Chiappucci; 3. Ghirotto; 4. Bortolami; 5. Bordolani (vsi It.); 6. Da Silva (Port.); 7. Szerzynski (Polj.); 8. Puljnikov (SZ); 9. Lejarreta (Šp.); 10. Hodge (Avstral.). SKUPNA LESTVICA 1. Franco Chioccioli (It.) 94.01"38"; 2. Chiappucci (It.) po 2’46"; 3. Lelli It.) po 338 '; 4. Boyer (Fr.) po 6’28"; 5. Bugno (It.) po 6'57"; 6. Sierra (Ven.) po 7'57"; 7. Lejarreta (Šp.) po 8'14 "; 8. Giovannetti (It.) po 1101”; 9. Jaskula (Polj.) po 14 06 "; 10. Rodriguez (Kol.) po 17'45". Današnja, 20. etapa (Broni - Casteg-gio) na kronometer je dolga 66 km.Jutri pa se bo Giro končal s položno etapo Pavia - Milan. (153 km). Na atletskem prvenstvu ZDA je Leroy Burrell v sijajnem času 9"90 izboljšal svetovni rekord na lOOm. Prejšnji rekord je pripadal Carlu Le-wisu (9"92), postavil pa ga je leta 1988 na olimpijskih igrah v Seulu. Žensko košarkarsko EP v Tel Arnu Jugoslovanke prve v skupini TEL AVIV — Jugoslovanke so po včerajšnji tretji zaporedni zmagi proti Poljski osvojile prvo mesto v B skupini in se tako uvrstile v polfinale letošnjega evropskega ženskega košarkarskega prvenstva. Italijankam pa ni uspel podvig, da bi premagala Sovjetsko zvezo in bodo tako igrale v skupini od 5. do 8. mesta. VČERAŠNJI IZIDI 3. KOLA SKUPINA A: ČSFR - Madžarska 91:61 (39:29); Bolgarija - Izrael 65:56 (29:36). LESTVICA: 1. Madžarska 4, 2. Bolgarija 4, 3. Izrael 2, 4. ČSFR 2. SKUPINA B: Jugoslvija - Poljska 100:61; SZ - Italija 72:65. LESTVICA: 1. Jugoslavija 6; 2. SZ 4; 3. Italija 2; 4. Poljska 0. NEDELJSKI SPORED Od 1. do 4. mesta: Madžarska - SZ, Jugoslavija - Bolgarija; za od 5. do 8. mesta: Izrael - Poljska, ČSFR - Italija. Z mclarnom silovito v zid Senna čudežno preživel CIUDAD MEKICO — Minuto in 25 sekund pred zaključkom prvega dne uradnih poizkusnih voženj za Veliko nagrado Mehike v formuli ena je bil svetovni prvak Ayrton Senna s svojim mclarnom žrtev strahovite nesreče. Senna, ki je bil v trenutku nesreče tretji na začasnem vrstnem redu najboljših časovnih izsledkov, se je s svojim vozilom obrnil, zavozil s proge in silovito trčil ob zidek. Vozilo je pognalo v zrak, na asfaltu pa je obtičalo obrnjeno. Senno so komisarji ob progi takoj izvlekli iz bolida. Po prvih informacijah naj bi se na splošno počutil dobro. Najprej so ga naslonili ob zidek, nato pa se je brez pomoči sam peš napotil proti boksu, čeprav je vidno šepal. Ocenjujejo, da je Senna v trenutku nesreče vozil s hitrostjo 250 km na uro. Do trenutka nesreče je bil najhitrejši Italijan Patrese na vvilliamsu (1'16"606), ki je porušil pet let stari rekord proge. Za Patresejem so se uvrstili Mansell, Senna, Aleši, Berger, Piguet in Prost. V tekmi za svetovno odbojkarsko ligo »Italija 2« zlahka RIM — V tekmi svetovne odbojkarske lige World league je Italija, ki igra z B reprezentanco, sinoči s 3:0 (15:13, 15:3, 15:7) premagala Južno Korejo. Gledalcev je bilo 5.000. Davisov pokal: ZDA vodijo NEVVPORT — V prvem dvoboju četrtfinalnega spopada za teniški Davisov pokal ZDA vodijo 1:0 proti Španiji. Brad Gil-bert je namreč s 6:4, 6:4, 6:2 premagal Emilia Sancheza. Floret Nemcu BUDIMEPEŠTA — Na SP v sabljanju je v mškem floretu zmagal nemec VVeissenborn, pred rojakom VViednerjem. Tretje mesto delita Francoza Bel in Hocine. Scania cup: danes za 3. mesto Na mednaorndme nogometnem turnijrju »Scania Cup« bo drevi finale za 3. mesto med Dansko in Švedsko. Jutri bo za 1-mesto Italija igrala proti SZ. Včeraj v Gregorčičevi dvorani v Trstu predstavitev študije »Slovenski zamejski šport po letu 2000« Sredstvo za izoblikovanje nove strategije dela .Raziskava SKGZ »Slovenski zamejski šport po letu 2000«, o kateri se je v naših krogih že nekaj časa govorilo, je na včerajšnji predstavitvi v Gregorčičevi dvorani v Trstu naposled zagledala luč. Izčrpno jo je obrazložil njen avtor, prof. Ivan Peterlin, ki je že uvodoma dejal, da raziskava ni in noče biti neko nezmotljivo sveto pismo, a je lahko dovolj trdna osnova za izoblikovanje strategije delovanja na športnem področju v prihodnjih letih, še zlasti v vidiku, kot jih mnogi označujejo, "temačnih let", ki grozijo zaradi neugodne demografske usmeritve. Raziskava je nastala iz potrebe, da bi naposled dognali razsežnosti našega športa, da bi številnim debatam in ugibanj im o njegovih perspektivah dali tudi neko konkretno analizo obstoječega stanja. Vse doslej je bilo namreč mnogo "govorjenja v prazno" in brezpredmetnega načrtovanja. Poleg tega naj bi raziskava naposled tudi porušila zakoličeno mentaliteto, da je šport drugorazredna dejavnost, saj gre nasprotno za dejavnost, ki je, poleg gospodarstva, pri nas najbolj dinamična in zadeva 2439 športnikov-agonis- Jutri v Gorici ob 19.30 Podelitev priznanj Jutri ob 19.30 bo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici pravi športni praznik. Pokrajinski odbor ZSŠDI za Goriško je namreč sklenil podeliti priznanja vsem moštvom in posameznikom, ki so se v letošnji športni sezoni še posebej izkazali v raznih športnih panogah. Tako bodo v moštveni konkurenci deležni priznanja nogometaši Sovodenj, ki so prestopili v 2. amatersko ligo, odbojkarska ekipa naraščajnikov Valprapora Teknoprogres, ki je dosegla prestižno drugo mesto v meddežel-nem finalu, moška odbojkarska ekipa Soče under 14, ki je bila prva na deželnem tekmovanju in cicibani Mladosti iz Doberdoba, ki bodo nastopili na državnem prvenstvu v Materi. Med posamezniki bodo prejeli priznanje vrhunski strelec na glinaste golobe Edi Skok, perspektivna plavalca Emy Bavcon in Silvan Kravos, nogometaš naraščaj-niške ekipe Juventine Martin Marušič, motorist Peter Brajnik in šahist Jan Bednarik.(mar) tov (od teh 70%o pod 20. letom starosti), kar 3365 rekreativcev in 438 malčkov. Ker študija vsebuje tudi pregled demografskega trenda (a ne samo zato), pa je lanko koristna tudi za druga področja našega življenja, kajti je na primer problematika ekipnih panog lahko v marsičem podobna problematiki, denimo, pevskih zborov, prepletajo pa se tudi druga vprašanja, ki so skupna vsem našim dejavnostim. Študija vsebuje šestnajst poglavij (obsega pa 77 strani), v katerih so, poleg že omenjenih, zaobjete tudi analize vodstvenega in strokovnega kadra v športnih društvih, vprašanje zdravstvene zaščite naših športnikov, analiza vadbenih pogojev, gospodarsko ekonomska slika in še druge zanimive teme. Prof. Peterlin je številnim poslušalcem (lahko pa bi jih bilo še več) ponudil celo serijo resnično zanimivih izzivov (omenimo naj le vprašanje mešanih zakonov), ki bodo morali hočeš nočeš sprožiti širšo razpravo znotraj naše skupnosti in ne le izključno v športnih krogih. Zelo zanimiv je bil tudi poseg psihologa dr. Danila Sedmaka, ki je izpo- stavil ugotovitev, da z našo mladino samo na Tržaškem, če tistim, ki se z njo ukvarjajo poklicno (učitelji, profesorji in drugi), prištejemo še trenerje, operira okrog 600 ljudi, kar je ogromno število. Sedmak pa se je pri tem vprašal, ali je tudi na športnem področju tako prisotna skrb za permanentno izobraževanje kadrov kot na pedagoškem, kajti nam seveda ne more biti vseeno, kdo in kako se z našo mladino ukvarja, če vemo, da je vprašanje telesnosti, in vse kar je povezano s tem pojmom, osnovni problem vsakega človeka. Včerajšnjo predstavitev sta odprla predsednik SKGZ Klavdij Palčič (poudaril je, da se raziskava uokvirja v niz prizadevanj Zveze, da bi prispevala k izoblikovanju vizije našega življenja, ki mora biti vsestransko kvalitetno, kajti le tako se lahko vključi v tokove našega časa) in predsednik ZSŠDI Jurij Kufersin, ki je med drugim poudaril, da je naposled napočil čas, da se s športno problematiko začnejo ukvarjati pri nas vsi in ne le športniki sami. (ak) Deželni finale nogometnega prvenstva najmlajših Zasluženo slavje Juventine JUVENTINA - CGS 1:0 (1:0) STRELEC: Peter Gergolet. JUVENTINA: Pavio, Scimone, Mažgon (Subani), Ambrosi, Trampuš, Zanier, Gal-lo, P. Gergolet, A. Gergolet, Černigoj, Paoletti, (Rassu, Lorenzut). Nogometaši združene ekipe Juventine uspešno nadaljujejo pot v deželnem finalu prvenstva najmlajših. Po remiju v prvem kolu na tujem so namreč v drugem kolu na domačih tleh zasluženo odpravili enajsterico tržaškega CGS. Juventina je imela v prvem polčasu očitno terensko premoč. Že v prvih minutah se je našim ponudila zrela priložnost, vendar sreča ni bila domačinom naklonjena. Na-posle pa je Peter Gergolet z neubranljivim strelom premagal gostujočega vratarja. V drugem polčasu so Tržačani zaigrali nekoliko bolje, vendar dobra conska obramba in agresivnost branilcev Juventine sta preprečili morebitne nevarne strele nasprotnikov. Proti izteku srečanja so domačini zapravili še dva ugodna napada, da bi dokončno zapečatili povsem zasluženo zmago. Toda Continovi varovanci so se morali pošteno potruditi vse do končnega žvižga, saj je vratar Pavio prav v poslednjih sekundah odbil nevaren strel Tržačanov v kot. Igralce Juventine sedaj čakajo še tri srečanja. Jutri bodo ob 10.30 nastopili v Osoppu proti ekipi Pro Osoppo, nato pa bodo kar dvakrat nastopili na domačih tleh, in sicer v sredo, 19. t.m. ob 19. uri proti ekipi iz Bannie (PN) in v nedeljo, 23. junija, ob 10.30 proti enajsterici Stella Verde iz RivignanaJA.G.) Danes spet teniško prvenstvo under 14 Danes bodo gajevci v teniškem prvenstvu under 14 spet nastopili v svojem ekipnem prvenstvu. Dekleti, ki sta v prejšnjem kolu klonili proti močni ekipi iz Gradeža, v kateri nastopa tudi C-kate-gornica Valentina D'Acunto, bosta tokrat gostovali v Gemoni. Martina Kufersin in Erika Race sta spet pred težko, a ne nemogočo nalogo, za katero se skozi ves teden resno pripravljata. Fantje bodo. današnje kolo igrali doma proti ekipi TC Fagagna. Za to priložnost bosta poleg bratov Plesničar najbrž spet stopila na igrišče tudi Vasja Vaupetič in Martin Vi-dali. V teh dneh pa so nekateri najmlajši, ki so zaključili zimski tečaj, in to so Staš-ka Cvelbar, Nicoletta Košuta in Denis Frolja nastopili na promocijskem turnirju za dečke in deklice do 10. leta, ki je bil v Miljah. ŠZ SLOGA vabi člane in simpatizerje na redni občni zbor, ki bo v petek, 21. t.m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah s sledečim dnevnim redom: otvoritev in določitev predsedstva, poročila, razprava, nagrajevanje najuspešnejših športnikov društva, volitve in razno. KOŠARKARSKI TEČAJI ŠZ JADRAN NA OPČINAH Ob sodelovanju ŠD Polet prireja ŠZ Jadran tečaja za minibasket in poletno košarkarsko šolo. Od 17. do 22. t.m. bosta v Prosvetnem domu na Opčinah od 15.00 do 16.15 tečaj za letnike 1982/83/84/85 in od 16.15 do 17.30 tečaj za letnike 1979/80/81; od 17.30 do 19.00 pa bo košarkarska šola za letnike 1976/77/78, in sicer od 17. do 28. t.m. Za vse informacije na Jadranovem sedežu, Ul. Ricreatorlo, 1 v Prosvetnem domu na Opčinah (tel. 213403) vsak dan od 10.30 dO 13.00. ŠD KONTOVEL sporoča, da se bo od ponedeljka, 17. t.m. 18. uri pričela vadba v minibaske-tu za letnike 1979 in mlajše. Vadba bo vsak dan od 18.00 do 19.30. TPK SIRENA organizira tečaja jadranja na optimistih za otroke od 8. do 14. leta starosti. Prvi tečaj bo od 17. do 28. junija, drugi od 18. do 31. julija. Podrobnejše infor- macije na sedežu kluba v popoldanski*1 urah, tel. 422696. KK BOR prireja košarkarski kamp za otro» letnikov od 1977 do 1984. Kamp b° 2 prostorih stadiona 1. maj od 17. do ter od 24. do 29. junija. Na razpolafl je tudi minibus za prevoz otrok. Za formacije in vpisovanje tel. na 361476 (Walter Corbatti). ZSŠDI 0„ obvešča, da bo v torek, 18. t.m-> 20.30 na sedežu TPK Sirena v Miraj?f-a skem drevoredu, 32 SEJA IZVRŠNEu ODBORA. ZSŠDI ob obvešča, da bo v sredo, 19. t.m-r ^ 20.30 na sedežu ZSŠDI v Trstu SMUČARSKE KOMISIJE. TENIŠKA SEKCIJA GAJE sporoča, da se v ponedeljek, 1 '• ' začenjata tečaja za odrasle in otr ^ Za otroke bo prva lekcija ob 10-° ’ia-odrasle pa ob 20.00 na društveni« u riščih. Darujte v sklad Mitje Cuka Betty Nacinon je bila deležna pomembnega priznanja »Vedno iščem nove cilje« Odbojkarska trenerka Betty Hacinovi je bila minulo nedeljo deležna res prestižnega priznanja. Podelitev nagrad "Volley Regione", ki jo pod pokroviteljstvom CONI-ja in deželne uprave, prirejata deželni odbor PIPA V in furlansko društvo Sangi-orgina, je namreč najpomembnejše priznanje, ki ga lahko dobi strokovnjak v naši deželi. Ni dvoma, da si je Nacinovijeva to nagrado tudi zaslužila, ne le zaradi izrednih rezultatov, ki jih je dosegla s svojo Borovo ekipo letnika 1976 (dve prvi mesti v Italiji mini in superminivolley, 4. absolutno mesto under 14, vrsto deželnih in pokrajinskih naslovov, nazadnje pa še napredovanje v deželno D ligo z ekipo sestavljeno iz samih petnajstletnic), ampak tudi zaradi kontinuitete v svojem trenerksme delu, ki se odraža tudi v kakovosti ostalih skupin, ki jih trenira pri našem tržaškem mestnem društvu. Betty Hacinovi, 29 let, verjetno ni potrebno posebej predstavljati, čeprav je doslej v ospredje prihajala predvsem kot igralka članske Borove ekipe, še prej pa kot meblovka v B ligi in prvoligašica v Padovi z ekipo CUS. Trenersko kariero je prav tako pričela v Padovi, kjer je študirala na ISEF-u, ob povratku v Trst pa je začela gojiti mladinski sektor pri Odbojkarskemu društvu Betty, pred tabo sta to nagrado med drugimi dobila tudi bivši trener reprezentance Pavlica in zdajšnji prvoligaški trener Levatino, pa še domala vsi najbolj znani trenerji iz naše dežele. S kakšnimi občutki te navdaja dejstvo, da si v tako dobri družbi? Kaj naj bi rekla, sem seveda vesela in presenečena, kajti priznanja si nisem pričakovala, čeprav tekmovalnih uspehom res ni manjkalo. To, kdo vse je pred mano to nagardo dobil, sem izvedela šelel zdaj, zadoščenje pa je zaradi tega seveda še toliko večje.« Odbojka te takorekoč zapisluje od jutra do večera. Si igralka, trener, udeležuješ se poletnih turnirjev, vodiš pokrajinsko reprezentanco mladih in tako na prej. Kaj ti pravzaprav ta šport pomeni? »Odbojka je zame predvsem zabava. Vse kar delam, mi je všečh, napor mi ne teži. Odbojka je zame pravzaprav izziv, da skušam vedno doseči več, da si stalno postavljam kak nov cilj in ga skušam doseči. Hikoli nisem zadovoljna s tem kar dosežem, ne kot igralka ne kot trener. Kot igralka sem sicer pred leti že igrala v A-2 ligi, a nisem zato zdaj nič amnj motivirana. Želim se še naprej dokazovati na igrišču tudi na stara leta. Kot trener sem dosegla največ, kar so mi za zdaj dovolile okoliščine, toda se nez zadovoljujem.« Treniraš pa samo mlade. Kaj ti to pomeni, kakšen pristop imaš do otrok? »Z mladimi imam veliko zadoščenja. Prav užitek je gledati, kako se trudijo, da bi napreodvali in kako se iz dneva v dan izboljčujejo. Trening mora biti po mojem pri tej starosti zmes zabave in učenja, sproščenosti in resnega dela. Pri naj mlajših skupinah namenjam največ pozornosti igri, koordinaciji gibov, splošenmu delu bodisi z žogo bodisis z orodjem. Šele nato pride v ospredje učenje tehnike.« Kaj pa z vzgojenga vidika? Osnova je družba, kolektiv. Dekletom skušam dopovedati, da je odobojka skupinski šport, v katerem motraš znati z ostalimi deliti napore, pa zmage intudi poraze, lep in slabe trenutke. Pomag si tako, da naj večji poudarek dajem skupinskim vajam, kjer je odgovornost vsakega posameznika do ostalih povečana. Kdor se ne potrudi, razbija koncept vaje in škodi soigralcem. Zato pa mora napeti vse sile, da je vaja tekoča in uspešna. Skratka, v mejah možnosti se izogibam indivdulanim vajam in pa vajam v dvojicah.« Kaj pa ko so dekleta večja? »Tu nastopijo drugi problemi: šola, fantje, porajajo se novi in različni interesi. Motivacijo pri starejših vidim v uspehu, v rezultatu. Cilj mora biti vse bolj zahteven. Osnova pa se ne spreminja, v ospredju sta še vedno čut odgovornosti in pripadnost neki skupini.« Rezultate pa je z leti vse težpe dosegati. Kako gledaš na odbojkarsko stvarnost na Tržaškem in na možnosti nadaljnjega razvoja? »Če priemerjamo tržaško stvarnost z boljšimi, in če jemljem v poštev maldinske kategorije, potem moram reči, da se pri nas dela slabo. Upam si trditi, da v tem pogledu predstavljajo izjemo samo mladinske vrste Bora in Sloge, drugje pa je nivo nizek. Odraz slabega dela je v kvaliteti mladinskih prvenstev, ki so slaba in za boljše ekipe neformativ-na. Žal pa je tako, da vsak dela zase, da se ne ozira na to, kar je dobrega pri drugih in še naprej goji svoj vrtiček, ne glede na rezultate. V tem pogledu nisem optimist niti kar se tiče bodočnosti.« (ak) Za prestop v promocijsko košarkarsko ligo Polet na vse ali nič Danes in jutri na sporedu 4. kolo »play-offa« za napredovanje v promocijsko ligo Drevi ob 21.00 bo na vse ali nič igral Polet v gosteh z ekipo Acli, saj imajo Openci še teoretične možnosti za napredovanje, kljub dosedanjim trem porazom. Upati morajo v ugoden razplet ostalih tekem, tako da bi na končni lestvici več ekip imelo enako število točk. Tako bi obločala razlika v danih in prejetih koših. Prav zaradi tega bi morali Tavčarjevi fantje zmagati na obeh zadnjih tekmah s čim-večjo razliko v koših. Jutri ob 10.30 bomo priča zanimivi tekmi v tržaški športni palači, kjer bo prvouvrščeni Breg Adriatherm gostoval pri Ricreatoriju. Domačini nastopajo s kadetsko postavo, uvrščajo pa nekaj zelo dobrih košarkarjev. Brežani, ki bi si z zmago tudi matematično zagotovili napredovanje, bodo prav gotovo hoteli obrdržati nepremagljivost v letošnjem prvenstvu, s tem pa bi lahko tudi pomagali Poletu za ugoden razplet na lestvici. Trenerja Brega Lea Korena smo vprašali za napoved naših ekip pred tem kolom. »Poletovci bi morali zaigrati zelo motivirano, drugače bo zelo težko odnesti točki proti moštvu Adija, ki je z zmago v zadnjem kolu pridobil nekaj samozavesti. Ekipi sta si po mojem enakovredni. Openci pa ne smejo popustiti niti za trenutek, ne glede na rezultat in čas na semaforju. Glede naše tekme z Ricreatorijem mislim, da bi morala prevladati izkušenost naših posameznikov, saj je njihova ekipa izredno mlada. Tekma bo najbrž izenačena, v odločilnih potezah pa računam na doprinos Bruna Kneippa in Igorja Cancianija, ki imata za sabo največ tekem in sta tudi glavna stebra ekipe.« LESTVICA PO 3 KOLIH Breg 6, Lavoratori del Porto 4 in Lega Nazionale 4, Ricreatori in Acli 2, Polet 0. SPORED 4. KOLA: Acli - Polet (drevi ob 21.00 v Haselju Sv. Sergija; Ricreatori - Breg v nedeljo, 16.6., ob 10.30 v tržaški športni palači; Lavoratori del Porto - Lega Nazionale. V. JOGAN Na sliki (foto Križmančič): Brežani (v belih dresih) bodo jutri igrali proti Ricreatoriju. Naše ekipe v dvugi nogometni amaterski ligi Gaja spremeneljivo Deset zbranih točk v prvem in 13 v Povratnem delu, to je letošnji obra-?an Gaje, ki je končala prvenstvo na ^mestu lestvice. Lani je Gaja igrala Na Padričah so gajevci zbrali 5 točk v prvem in 10 v povratnem delu Prvenstva, skupno torej 15 točk (6 ,a9> 3 neodločene rezultate, 6 porabi. Dali so 21 14:6 v prvem in 17:13 prejeli pa 19 golov v povratnem delu), 15 tekmah v gosteh pa je Gaja rala le 8 točk (5 v prvem in 3 v pralnem delu prvenstva). Zmagala r le enkrat (Fogliano), 6 neodločenih dntvi t°v in 8 porazov. Dala je 11, g.i ^a pa 27 golov (5:12 v prvem in čun n Povratnem delu). Skupni obra-rei Gaj® letošnjega prvenstva je tore? i i°čk (7 zmag, 9 neodločenih 46 ultatov, 14 porazov), 32 danih in Prejetih golov. 80 ede izključitev so gajevci letos Sur-6 m Prayi rekord, kar 15, in sicer: pa ™ro Romans), Vengust (Auda), rnpr,°ri *n Stranščak (Fogliano), Kele-prv Ibarja), Stanščak (Piedimonte) v nju J11 delu prvenstva. V nadaljeva- cq ov* so morali predčasno v slačilnici .anpin (Primorje), Vengust (Mora-01 in Dalla Giacoma (Corno), rianinl l^aria). Dalla Giacoma (Manj,,.0,1 ftranščak (Villanova), Zema-m Ballarin (Piedimonte). Zeleno- rumeni so imeli na razpolago pet 11-metrovk, katere so uspešno izvedeli Kelemen proti Moraru, Foglianu in Cornu ter Gabrielli obakrat proti Pro Farri. Proti pa so imeli prav tako pet 11-metrovk, uspešna je bila le Pro Farra, Moraro in Corno sta zastreljali najstrožjo kazen, rezervni vratar Grgič je ubranil strel Miclaucica proti Primorju, Zemanek pa strel Pertana z Vesno. Gajevci so zakrivili tudi dva avtogola; Pangoni (Zarja) in Loi (Villanova). Kljub napredovanju ni prišlo do mnogih sprememb v vrstah Gaje, ki je pač plačala dolg novinca lige. Gajevci so namreč startali brez velikih ambicij, njihov cilj je bil le dobra uvrstitev. Čeprav niso računali na 7. mesto, ki je zagotavljalo napredovanje v 1. AL, so vseeno v prvem delu prvenstva igrali pod pričakovanjem. Zbrali so namreč le 10 točk (lzmago, 8 neodločenih rezultatov), ker je botrovalo, da je prišlo po prvi polovici prvenstva do zamenjave trenerja. Tremula je nadomestil od 15. januarja dalje lanski trener Čermelj, ki je začel z dvema porazoma. Nato pa je ekipa začela igrati kot prerojena, v osmih tekmah je zbrala kar 13 točk. Po tem podvigu pa v zaključnem delu prava katastrofa. Trener Čermelj se je v zadnjih petih tekmah znašel s štetimi nogometaši in zato je moral praktično improvizirati postave. Posledica tega je bilo pet zaporednih porazov, s katerimi je Gaja zdrknila na spodnji del lestvice. Sicer pa ne moremo mimo ugotovitve, da je vladala med nogometšai Gaje skozi vso prvenstvo velika živčnost in napetost, temu zgovorno pričajo številne izključitve. V vrstah Gaje ni bilo večjih novosti. Prvič so letos oblekli dres Gaje le Loi, Kelemen, Crisman, Čermelj, Leban in E. Milkovič. Trenerja Tremul in Čermelj sta skupno poslala na igrišče v teku prvenstva 24 nogometašev, od katerih ni nobeden igral vseh tekem. 26 ODIGRANIH TEKEM: Zemanek, Loi in Ghiotto (5); 25: Kelemen (5) in Neppi (2); 24: Vengust (1) in Gabrielli (5); 23: Čermelj (10); 21: Crisman; 20: Bullo, Pangoni in A. Kalc (1); 18 Dalla Giacoma;_16 Ballarin (1); 15 P. Stranščak; 12: Šuc; 9: M. Grgič; 6: Giraldi; 4: Leban; 3: Pečar (1) in E. Milkovič; 2: Kante, Sancin in W. Kalc. B. RUPEL Na sliki: posnetek s prvenstvenega srečanja Gaja - Villesse. • Mladinsko prvenstvo Slovenije Naši nemočni proti Slovanu KONTO VEL - SLOVAN 86:126 (41:55) KONTOVEL: Budin 8, Ban, Kralj 3 (1:1), Gulič 29 (11:14), Kapun 2 (0:1), Briš-čik 2, Milič 9 (5:7), Vodopivec, Gregori 11 (1:2), Daneu 12 (0:2), Pavlica 2 (2:2), Rebula 8 (2:3). Kontovelovi košarkarji so v okviru mladinskega prvenstva Slovenije spet ostali praznih rok. Tokrat so se na domačem terenu pomerili z ljubljanskim Slovanom, ki je slovenski mladinski prvak. Naši so bili v prvem polčasu gostom skoraj enakovredni. Predvsem Danijel Gulič in Aljoša Daneu sta bila dokaj razpoložena, toda že v tem delu igre je bilo jasno, da so gostje v premoči. Višji Ljubljančani so naše prekašali predvsem v boju pod košema. Sicer pa je to prvenstvo za naše predstavnike še kako koristno, saj imajo možnost igranja proti kakovostnim in predvsem višjim ekipam. V torek, 18. t.m. bodo Kontovelci gostovali v Ljubljani, kjer bodo igrali svojo zadnjo tekmo v tej sezoni proti Smelt Olimpiji. Danes in jutri bo Na odprtem igrišču Kontovela mednarodni mladinski košarkarski turnir v kategoriji dečkov za tradicionalni Pokal prijateljstva, na katerem bo poleg Kontovelove nasto-ile še ekipe beograjskega Partizana, ora in Brega. Po več letih na tej tradicionalni prireditvi ne bo torej mariborskega Branika, ki se Kontovelovega turnirja iz tehničnih razlogov ne more udeležiti. Mariborčane bo zamenjalo moštvo Brega, ki ga bodo okrepili nekateri košarkarji Sežane. SPORED DANES, 15.6.: 17.00: Bor - Partizan; 19.00: Kontovel - Breg. JUTRI, 16.6.: 9.30: finale za 3. mesto; 11.00: finale za 1. mesto. Vse tekme bodo na odprtem igrišču na Kontovelu, v primeru slabega vremena pa v telovadnici proseške šole. Na sliki (foto Magajna): Kontovelovi dečki (v belih dresih) med prvenstveno tekmo proti Ricreatoriju bodo danes in jutri nastopili na Pokalu prijateljstva. SKD Skala vabi ob priliki KMETIJSKEGA SEJMA v Gropadi vse prijatelje narave na pohod po okolici vasi. Zbirališče na prireditvenem prostoru v Gropadi jutri, 16. t. m., ob 9. uri. Vse informacije: Dejan Milkovič - tel. 226354. Danes in jutri na Kontovelu zanimiv turnir Pokal prijateljstva Mladi predstavniki Shinkai karate club na dveh tekmovanjih Priložnost za nabiranje dragocenih izkušenj Prva izvedba Pomladanskih iger v priredbi FIKTA je dala možnost mlajšim tekmovalcem, da se pomerijo z ostalimi karateisti društev Furlanije Julijske krajine tako v izvajanju napovedane borbe kot v katah. Deželni predsednik karate zveze Santin se je uvodoma zahvalil staršem za vsestransko pomoč pri trej in ostaloih prireditvah, trenerjem za opravljeno delo in pa prisotnim karateistom, ki so se polnoštevilno udeležili tega prvenstva. Naše društvo se je predstavilo s 16 tekmovalci naslednjih starostnih skupin: A (letniki 82/83), B (80/81), C (77, 78, 79) in pa D (84/85) skupina, ki je nastopila izven konkurence. Shinkai karate club se je predstavil z dvema ekipama, s 6, oz. 4 člani. Tekmovali so: Štefan Grgič -Andrej Guštin; Martin Guštin - Mattia Umek; Vojko Zotti - Alessio Štoka; Matteo Peric - Nicola Baša; Marko Puntar - Martin Guštin. Izven konkurence so nastopili še naj-mlajši člani društva, in sicer naslednji pari: Simon Pauluz-zi - Robert Štoka; Peter Škabar - Aleander Tretiach; Katrin Štoka - Andrej Matjačič; Thomas Velikonja - Martin Guštin. Prvi nastop pred publiko je izredno važnega po- mena, sodniki pa so malčkom, kajpak, ob krstnem nastopu tudi pomagali. Popoldansko nagrajevanje je delno skvarilo praznično zvdušje vseh nastopajočih, ker se pač naši tekmovalci niso uvrstili v finalno državno prvenstvo. Pred kratkim pa je bil v zgoniški telovadnici »2. pokal Zgonik« Povabljena so bila društva FJK in pa društva karate klubov iz Slovenije. Pokrovitelji tega turnirja so bili Občina Zgonik, ZSŠDI IN Trieste Car Audio. Člani Shinkai Karate cluba so se pomerili s tekmovalci iz Idrije, Sežane, Postojne, Ilirske Bistrice in tudi dosegli dobre rezultate. V kategoriji A' sta Robert Štoka in Katrin Štoka zasedla prvo mesto, Andrej Matjačič in Nikolaj Bukavec (prvi nastop) drugo mesto; v kategoriji B sta Matteo Peric in Andrej Guštin osvojila tretje mesto. Ostali pari: Alessio Štoka - Vojko Zotti, Thomas Velikonja - Gianpaolo Carapucci (prvi nastop), Martin Guštin -Marko Puntar, Mattia Umek - Martin Guštin; Matteo Peric - Nicola Baša so pokazali, da so bili dobro pripravljeni za to preizkušnjo, saj so zapustili zelo dober vtis. (R. M.) Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v SFRJ številka 8.00 din; mesečna naročnina 190.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-EST srl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Rlstorl 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG V Milanu že »običajno«: osmi rop v restavracijah v zadnjem mesecu Rop v piceriji v Milanu s smrtnim epilogom: karabinjerji ubili roparja, drugega pa ranili MILAN — Med ropom, ki so ga včeraj ponoči opravili nezakrinkani kriminalci, so karabinjerji ubili, enega roparja, drugega ranili in nato aretirali, tretji pa je ubežal pravici. Okoli polnoči so roparji stopili v restavracijo La Riviera na trgu Belfan-te v predmestju Milana ter z avtomatskimi' puškami s kratko cevjo zahtevali od klientov, naj izročijo denarnice in zlatnino. To so klienti, teh je bilo nekaj deset, tudi naredili, obenem pa so sprožili alarm. V nekaj minutah je prihrumeno na trg pred restavracio nekaj karabinjerskih patrulij, ter jo obkolili. Roparji so se zabarakadirali v notranjosti Riviere ter se začeli braniti. Po trditvah očividcev je streljanje med banditi in karabinjerji trajalo dolgo, roparji pa so skušali zbežati. Enemu je to uspelo, saj je zbežal po strehi, drugima dvema se je godilo slabše. Dvaintridesetletni Giuseppe Rutigliano je obležal mrtev, petem ko ga je zadelo mnogo krogel karabinjerjev. Rutigliano je skušal zbežati na prosto, vendar pa so ga tam večkrat zadeli, tako da se je spet odvlekel v picerijo, kjer so še bili terorizirani klienti, ter hudo ranjen obležal na tlaku, takoj nato, ko so stopili policaji v picerijo, pa je bil že mrtev v mlaki krvi (na sliki AP). Drugi bandit, 24-letni Maržo Pizzolla, ki se je hotel obraniti pred streli s talcem, ki je bil nato lažje ranjen, se je nato vdal. Bil je lažje ranjem, tretjemu banditu pa je,, kot rečeno, uspelo zbežati. To je že osmič v zadnjem mesecu, da roparji napadejo restavracije in picerije v Milanu. Številka je nadvse zaskrbljujoča, saj se bliža poletna sezona, ljudje pa se vse bolj bojijo stopati v javne lokale, saj lahko postanejo tarče ropov. Polemika zaradi poročanja o detomoru VERONA — Dnevniki iz Veneta in tamkajšnji redakcijski odbor tiskovne agencije Ansa so vložili priziv proti redakcijam dnevnika Arena di Verona in Repubblica, ker naj bi grobo kršili pravico do anonimnosti za mladoletnike. Zadeva se nanaša na srhljivi dogodek izpred nekaj dni, ko je neka mladoletnica odvrgla svojega komaj rojenega otroka na cesto. Oba časopisa sta podrobno opisala dogodek, na podlagi bežnih informacij, tretji dan po njem pa sta objavila sliko trupelca, ki jo je nekdo posnel malo po prihodu policije. Tudi opis deklice je bil tako podroben, da bi jo vsakdo lahko spoznal. Novinarji iz Veneta zahtevajo, naj zadevo razčistita novinarska zbornica in sindikat in naj zajamčijo profesionalno deontologijo novinarjev in zaščito mladoletnika. Ministrstvo za zdravstvo pripravlja tretjo kampanjo proti aidsu Mladi so dobro informirani FIRENCE Na ministrstvu za zdravstvo so v teku priprave na sedmo svetovno konferenco o aidsu, ki se bo začela v nedeljo. Med gosti bo tudi mati Tereza. Minister De Lorenzo je včeraj predstavil tretjo kampanjo proti aidsu, ki bo kot prejšnji dve osredotočena v glavnem na sredstva javnega obveščanja, predvsem pa na televizijo. Vzporedno s kampanjo pa bo potekala tudi informativna kampanja za krvodajalce. Italija je med redkimi državami na svetu, ki je'uvedla najstrožje nadzorstvo nad darovano krvjo in krvnimi derivati. De Lorenzo je podčrtal, da je kri italijanskih krvodajalcev najbolj zanesljiva in neoporečna, tega pa ni mogoče trditi za plazmo, ki jo Italija uvaža iz tujine. Tretja kampanja proti aidsu temelji tudi na anketah med mladimi, ki jih je opravil poseben inštitut. Iz zbranih podatkov je razvidno, da so mladi, anketirali so jih 1.559 starih od 13 do 30 let, kar dobro informirani o tej bolezni; 96,5 odstotka jih je pravilno odgovorilo na vprašanja o oblikah prenašanja aidsa in okužbe z njim; 91,9 odstotka je prepričanih, da se bo bolezen v prihodnjih desetih letih močno razširila. Glede testa o seropozitiv- nosti pa 81 odstotkov anketiranih meni, da bi moral biti obvezen za tiste, ki delajo v z javnostjo, kar 54 odstotkov pa jih je prepričanih, da bi moral s časom postati obvezen za vse prebivalstvo. Zanimivi in celo spodbudni so tudi podatki, se nanašajo na razne oblike solidarnosti z obolelimi.za aidsom, še zlasti, če upoštevamo, da je Italija druga država v Evropi po številu bolnikov in (prijavljenih) okuženih. Velikanska večina (95,5 odstotkov) mladih podpira vse pobude za preprečevanje bolezni, samo nekaj odstotkov manj pa je za ustanovitev posebnih finančnih skladov tako za bolnike kot za raziskovalno delo. Precej manj anketiranih pa bi bilo pripravljenih vzpostaviti trajno zvezo s seropozitivnim partnerjem, medtem ko bi jih kar 93,7 odstotka partnerju zaupalo svoje stanje. Na vprašanje, kje bi morala biti preventiva in informacija največja, je 78,1 odstotka mladih predlagalo šolo, sledijo po vrsti televizija, dnevniki in revije, šprtna središča, zabavišča. O aidsu bi moral govoriti tudi družinski zdravnik, zelo pomanjkljiv pa je dialog, ki ga na to temo imajo mladi s starši in vzgojitelji. w Spet napetost na Srilanki zaradi pokola Tamilcev COLOMBO — Zelo napeto stanje, ki se zaradi etničnih, socialnih in političnih konfliktov na Šrilanki vleče že dolgo vrsto let, občasno izbruhne v nepopisni uničujoči sili. Po informacijah iz zelo verodostojnih virov, ki so jih včeraj objavile vse svetovne tiskovne agencije, so v sredo vladni vojaki divje zaklali kakih 150 državljanov tamilske narodnosti. Pokol so opravili s strelskim orožjem in z noži, vsa operacija pa kaže na dobro načrtovano eksekucijo. Vojaki so pobili predvsem ženske, otroke in starce, akcijo pa so opravili iz represalije zaradi nedavnega umora iz zasede šestih vojakov, ki so jo opravili tamilski gverilci Tigri v vasici Kokadikolai, kakih deset kilometrov od mesta Batticaloa. Vojaška patrulija je nasedla na mino, ki je opravila razdejanje: mnogo vojakov je bilo ranjenih, kot rečeno je bilo tudi šest smrtnih žrtev. Včeraj so predstavniki strank tamilske manjšine zahtevali od šrilan-ške vlade, v kateri so samo Singalci, naj uvede preiskavo o pokolu civL listov in naj kaznuje krivce. Tudi vsa tamilska osvobodilna gibanja in organizacije Eelam so od predsednika Šrilanke Ranasinghe Premdase zahtevali zgledno kazen za morilce. Medtem je stanje na otoku zelo napeto, saj je vojska uvedla policijsko uro za nedoločen čas na celem severnem delu otoka, obenem pa je opravila vrsto vojaških ofenziv proti postojankam tamilskih gverilcev. Več dni so namreč napadali kraje Mullaitivu, Killinoki, Vavuniya in Mannar na severu Šrilanke, vendar pa kaže, da ofenziva ni obrodila zaželenih sadov. Sedaj je na vrsti vlada, da vsaj delno omili stanje, ki je vse bolj eksplozivno. Po ognjeniku Pinatubo grozi Filipinom še tropski tajfun MANILA Za ta konec tedna napovedan prihod tajfuna Yunya je še povečal skrbi filipinskih znanstvenikov, ki budno sledijo erupciji ognjenika Pinatubo (na sliki AP). Glavni filipinski vulkanolog Raymundo Punong-bayan se boji, da bi tropski nalivi, ki spremljajo tajfun spremenili debele sloje ognjeniškega pepela v rušilne plazove blata. Nekaj podobnega se je zgodilo leta 1985 v Kulumbiji, ko je življenje izgubilo 25 tisoč oseb. Smer potokov lave lahko točno ugotovimo, med drugim se ta zaradi gostote pomika relativno počasi, tako da se ji lahko ljudje izognejo. Z blatom pa je vsa zadeva težja, ker je vse odvisno od debeline pepela in jakosti dežja. Oblasti so po njegovem nasvetu že proglasile izredno stanje v Manili (ognjenih se nahaja le slabih 89 kilometrov od filipinskega glavnega mesta) in na vsem otoku Luzon. Kontrola poletov je obenem prepovedala vsem letalom, da se približajo ognjeniku in sporočila nove zračne koridore. To so sklenili, potem ko -je vulkanski pepel povzročil- težave nekemu savdskemu boeingu 747. Včeraj sta še dve eksploziji na Pina-tubu povečali bruhanje lave in pepela, dim pa je prekril žiroko območje. Meteorologi se obenem bojijo, da bi tropski nalivi sprali tudi ogromne oblake dima in pepela, kar bi lahko še stopnjevalo težave. Trenutno se tajfun Yunya nahaja kakih 300 kilometrov vzhodno od Manile, v njem pa se vrtinči veter s hitrostjo preko 120 kilometrov na uro. Filipinske oblasti so v zadnjih urah ukazale nove evakuacije, tako da je sedaj beguncev že več kot 70 tisoč. Ameriško vojno oporišče Clark, iz katerega so izselili 14 ameriških vojakov in uslužbencev, prekriva debela plast pepela. VVashington in Manila sta včeraj zanikali vesti, da obstaja nevarnost eksplozije v oporišču skladiščenih jedrskih bomb. Ognjenik bo po vsem sodeč vplival tudi na ameriško-filipin-ska pogajanja o usodi vojaških oporišč, ker- bodo sedaj Filipinci gotovo manj iztržili. Filipinski obrambni minister Manglapus je ironično navedel, da je ognjeniku uspelo, kar se je zaman trudila opozicija, Američani so oporišče zapustili v slabih treh urah. BTPP01/'6 SEDEMLETNE OBVEZNICE • Obveznice BTP s koriščenjem 20. junija 1991, zapadejo 20. junija 1998. • Obveznice dajejo letno 12% po-sticipiranih bruto obresti, izplačljive v dveh šestmesečnih obrokih. • BTP bodo dodeljeni po marginalnem sistemu, ki se nanaša na ceno ponudbe. • Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 17. junija. • Obveznice je treba poravnati 20. junija, po ceni, ki jo je določila dražba, ne da bi plačali kakršnokoli provizijo. • Obveznice so v svežnjih po minimum 5 milijonov lir. Rezervacije do 17. junija Minimalna cena dražbe % Letni donos na podlagi minimalne cene Bruto % Neto % 95,00 13,54 11,83 Cena, ki bo dosežena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena s tiskovnim sporočilom-