Štev. 5. Leto V, Razvoj korenin pri osipanem žitu. Življenje naših žit poteka v tem-le redu: najpreje zrno kali, potem se na-rejajo koreninice, rastlinica se o b -raste, razvijejo se bilke, žito cvete in slednjič dozori. Kakor vidimo, se juajo nekatere dobe rastlinskega življenja naravnost označiti po gotovih organih (delih), ki se v tem času najmočneje razvijajo. Če hočemo presojati vpliv osipanja na posamezne dele rastline, je najbolje, da sc držimo naravnega reda in začnemo pri koreninah. Bog daj srečo! Kako je dandanes s koreninami naših žit? — Večina bralcev ne ve tu pravega odgovora, ki se glasi: Slabo! Če pogledate izruvano žitno rastline, vidite, da ji manjka .glavne (srčne) korenine, da so vse stranske koreninice nitkaste, da je bilo vsled tega zagrešeno stremljenje poljedelca, ki je obračal vso skrb le na razvoj bili in klasja, pri tem pa zanemaril korenine. Naša žita so izgubila, odkar ne rasto več kot divjaki v hosti, mnogo dragocenih lastnosti, ki so jih iinela svoje dni kol divje rastline. Predvsem lastnost svojih korenin, prilagodili se neugodnim razmeram podnebja in tal. Neomehkužena rastlina, ki pride v .nanj rodovitno zemljo, ima namreč zmožnost, da pretakne več prsti, da lakorekoč z večjo maso zemlje nadomesti premajhno redilnost. Podobno mora tudi govedo použivati razmeroma mnogo več krme od psa ali mačke ravno zato, ker sta jseno in slama neprimerno manj redilna od mesa. Prvotna sila (energija) divjih žit se je raztezala tudi na preskrbo rastlin s potrebno vlago, in to je bil nagib, da so se poglabljale korenine v spodnje, vlažnejše plasti. Kultura ali oskrbovanje (negovanje) cerealij (žita) pa je pomehkužila žita, ker niso imele njihove korenine v zrahljani njivi, bogato zagnojeni nobene skrbi in truda več. Saj je s človekom ravno taka: kako utrjen je delavni kmet, kako mev- žasti so bogati meščanski otroci, ki ne vedo, kaj je skrb in delo! Ko so začeli ljudje rahljati zemljo z oranjem in prekopavanjem in pripravljati zrnju taleč mehko pernico, so opazile koreninice kmalu izpremenjene razmere; nič več se niso hotele raztezati na široko in globoko, ampak omejile so se na vrhnjo plast njive, kjer je bilo najmanj upora. Še manj so bile pripravljene koreninice hoditi daleč z doma s trebuhom za kruhom, ko je jel človek gnojili zemljo; saj je zdaj on prevzel na svoja ramena najtežje delo korenin, samo da bi se bilke prav bohotno razvile. Zato najdeš danes glavno vojsko žitnih korenin v vrhnji plasti do kakih 15 ali 20 centimetrov globoko, le posamezne tanke nitke prodirajo globoko, tudi do 2 metra daleč v spodnjo zemljo. To zadnje opaziš še najlažje pri ovsu, pri katerem je koreninje sploh znatno močneje razvito nego pri drugih bilinah (bilnatih sadežih). Poizkusi so pokazali, da je množica korenin pri ovsu 2'/2krat večja nego pri ozimni pšenici, 3'8krat večja nego pri jari pšenici, 3'2krat večja nego pri ozimni rži in celo šestkrat večja nego pri ječmenu. Le majhen del ovsenih korenin se razprostira v vodoravni smeri, večina je obrnjena navzdol, kamor sega do 2 metra globoko. Močno razraščene korenine pri ovsu so za naša premišljevanja večjega pomena, kot si morda mislite. Vsakdo lahko izpre-vidi, da je oves glede tal bolj skromen nego druga žita, ker z mrežo globoko segajočih korenin lahko izkoristi veliko zemlje, ki je druga žita ne morejc. Razmerje med maso korenin in med maso nadzemeljskih delov je pri ovsu veliko, veliko ugodnejše, nego pri ostalih žitih. Oves je nepobitna priča za resnico naše trditve, da so se korenine naših žit poslabšale, da so.se izrodile in da je nevarnost, da še bolj pokrnijo, Zakaj? Čujte! Oves je med našimi žitnimi rastlinami najmlajši. Še ob času rimskih cesarjev (torej prva štiri stoletja po Kristusovem rojstvu) so imeli oves za plevel, ki so ga skušali zatreti na vse mogoče načine. Najstarejše žito v človeški oskrbi je ječmen, za njim pa jara pšenica, ozimna rž in pšenica, zadnji je oves. Iz njegove mladosti kot kulturna rastlina si tudi lahko razlagamo, zakaj je še razmeroma tako malo razvajen, tako zadovoljen z vsako zemljo, in zakaj se njegove korenine tako lahkotno prilagodijo nevšečnim razmeram v boju za obstanek. Oves nam lahko služi kot zgled rastline, ki je še najbolje ohranila zakone naravnega razvoja in se še ni dala bistveno pokvariti nasilju kulturnega obdelovanja. Bilo bi pa popolnoma napačno, ako bi kdo mislil, da se estala žita ne zmenijo za to, ako se jim pokvarijo podzemeljski organi, Poizkusi uče, da gredo korenine pri pšenici do 75 centimetrov globoko, pri rži nad 1 meter itd. Kljub temu tedaj, da so v vrhnjih plasteh najugodnejše razmere za rast, prodira vendarle del koreninic v glo-bočino in kaže s tem, da se mora tudi naše obdelovanje gibati v tej smeri, če hočemo ostati v soglasju z zahtevami narave. Vlaga, ki je od človeške volje popolnoma neodvisna, je tedaj, kakor se nam dozdeva, tisti činitelj, kateremu se imamo zahvaliti, da korenine naših žit niso prišle že popolnoma ob moč, ampak skušajo, predno popolnoma zamrjo, še enkrat uveljaviti svojo možnost prilagodenja v neugodnih razmerah. Na te tanke, v globočino segajoče koreninice, zadnji simbol (znamenje) modrosti v naravi, moramo vbračati vso pozornost in ne na slepo podpirati samo rasti stebla in klasja. S tem seveda nočemo reči, da moramo naše cerealije (žita) zopet postaviti nazaj v prvotne razmere, v katerih sc rasle divje; to na eni strani ni več mogoče in bi ne bilo koristno, poudarjati hočemo le, da mora naša kultura ohraniti vso pozornost na korenine, kojih poslabšanje že sedaj oškoduje mnogokrat žetev, ker sc žita zelo občutljiva zlasti za suhe vetrove, Zgodi se celo, da je še dovolj vlage v zemlji in vendar žito zelo trpi in vene, zato ker korenitie ne morejo dovolj urno dovajati steblovju in listju toliko vlage, kolikor je poslednji izhlapijo. Da so res pre- slabe korenine vzrok škode, v tem mnenju nas potrjuje tudi dejstvo, da imajo žlaht-nejše vrste žit, ki imajo bohotnejše bilje in klasje, a slabotnejše korenine, manj uporne sile za sušo od manj plemenitih vrst. Zalo si moramo na vso moč prizadevati, da povečamo koreninski zistern, ki je poleg listja glavni žclodec rastlin; naravna posledica takega povečanja mora biti, da se tudi nadzemeljski deli bolje razvijejo in se lako zviša pridelek. Bcljše korenine so tudi sredstvo, da napravimo zemljo rodovitnejšo. Zakaj? Licbig, slavni nemški kmečki strokovnjak, je izrekel postavo, da vzamejo na enako veliki njivi rastline toliko več živeža iz zemlje, kolikor večja je površina njihovih korenin. Iz tega pa tudi sledi, da, čim več je korenin, toliko bolj skromna je rastlina, s toliko manj rodovitno zemljo jc zadovoljna, tako zemljo je torej treba za enako dobi o zetev primeroma mnogo manj gno-jiti. Za uspešno rast rastlin je treba ustvarili koreninam ugodne pogoje za razvoj, zlesti v prvi dobi življenja, ker v tem času rastlina kol žival najhitreje raste in kar sc iedaj zamudi, je težko pozneje popraviti. V mladosti imajo rastline svojo »kritično« (nevarno) dobo, in vzrok krize ni noben drug kol ravno preslabotne korenine. Vsaka pomoč, ki jo naklonimo rastlini v (em času, mora imeti posebno dobre ?:sledice. Obdelovanje na njivske grede-si stavi, — bodisi, da rastline presajamo, bodisi da jih samo osipavamo — za glavno nalogo, o j a č i t i korenine žitnih rastlin v pripravnem l r c n o t k u. Vzroki, zakaj da se korenine pomnožilo in zb lišajo, so podobni pri presajanju ir. osipavr-iiju, le nekoliko bolj zamotani (komplicirani) so v prvem slučaju, kjer jc treba prestaviti korenine v novo prst. Poglejmo, kako sc godi našim kcrc-ni> m pri dosedanjem obdelovanju, kako, čc r,- 'i'no presadimo, kako slednjič, če jo ospemo. Mlade rastline imajo koreninice, ki iinr o silno dober tek; kakor mladi srako-perji, lako imajo vedno cdprta svoja usta, vedno rrk !o živež iz zemlje, po kateri prodirajo. zcio ni čudno, da je ta kmalu izse-?. v cio n-.o/ga. Čez nekaj časa postanejo n1 (.'e korc-ninice grobejše, line lasnate koreninice polagema zginejo, na kratko: prikaže se slika oslabelosti prvotnih koreninic. prvo znamenje bližnje smrti njihove. Prestavimo pa sedaj rastline v drugačne razmere, lo je presadimo dva do tri tedne staro sciev v nova tla, v katerih je zaloga redilnili snovi šc nenačeta. Pri lem vsadiiro rrstline tudi nekaj globočje nego so stric prvolno. Ne ramo nova, rodovitna prst, ampak tudi poglobitev vpliva ugodno na rrzvoj korenin; kajti tu doli v globc-kejši prsti vlada poleti nižja in bolj enakomerna toplina. Dokazano pa je, da korenine odmirajo toliko hitreje, kolikor večja ic vročina, ki deluje nanje. Mcrda si misli kdo: Poglobitev korenin za 4—5 cm ne more povzročiti niti znatnega znižanja gor-kote, niti vplivati bogve kako znatno na razvoj korenin. A odgovoriti moramo, da 1 mnogotera dejstva dokazujejo, da so rast- | 10 line za /sako' izpremembo temperature (lopline), ki odvisi od višje ali nižje zemeljske plasti, v kateri se nahajajo korenine, skrajno občutljive. Opelovano so opazovali, da so poginile preko zime vsled mraza vse žitne rastlinice, katerih kolence ni bilo vsaj 1 cm globoko v zemlji; za le 6 mm debelejša prstena odeja je mnogokrat že odločila nad življenjem in smrtjo rastlin. Zalo mora poglobitev korenin za 4—5 cm pri presaditvi zelo ugodno vplivati na ohranitev lasnih koreninic ali korenskih kosmatin in na rast ■ novih koreninic. Pa tudi za tvorbo stranskih, takoimenovanih adventivnih korenin jc presaditev največjega pomena. Poizkus le je gotovo že večkrat poučil, da poženo iz prejšnjega kolenca obilne korenine, ako ospeš spodnji del bilke s prstjo. Žitne rastline so po svoji naravi močno nagnjene, tvoriti adventivne korenine iz spodnjega dela debelca pod prvim kolencem. Ker pa ljudje s svojim ravnanjem zatiramo pri rastlinah to nagnjenje, zalo se kaže v vedno manjši veri. Globoko segajoče korenine so važne šc z drugega stališča. S poizkusi so namreč dokazali, da ima spodnja nepreorana zemlja vseh rcdilnih snovi, izvzemši fos-forno kislino, več nego oranica. Posebno užilnega dušeča je včasih v globočini toliko, da bi popolnoma zadostoval za pre-hranitev rastlin brez pomoči orane zemlje. Zalo je vnovič jasno, kako velik pomen da imajo vse kulturne metode, t. j. vsi načini obdelovanja, ki si prizadevajo z razvojem in poglobljenjem korenin odpreti žitnim rastlinam novih virov za prehranitev, virov, ki jih pri dosedanjih metodah (načinih) ne moremo izkoristiti. Doslej smo sc pečali v prvi vrsti s posledicami, ki se pokažejo na mladi žilni rastlini, če jo presadimo. Ker pa gredo naša premišljevanja za tem, pridobiti slovenskega oratarja za o s i p a n j e žit po zgledu Rusov, Kitajcev in drugih narodov, zato si oglejmo sedaj to metodo obdelovanja. Ker je veliko podobnosti ined učinki obeh metod, zato smo si prvo (presajanje) ogledali nekoliko natančneje, zalo bamo pa posledice osipavanja razumeli lažje in po krajšem pojasnjevanju. Osipavanje njive, na kateri rasle mlado žito, ustvari najprej ugodnejše toplotne razmere za življenje in razvoj korenin. Ker pride del preje nadzemeljskega debla sedaj v senco in se poviša tudi vlaga okoli osipanih stebel, zato se pričenjajo delati nove (adventivne) korenine. Slednjič so tudi pogoji za prehranitev rasilin izboljšani, na eni strani vsled močnejših korenin, na drugi vsled rodovitne prsti, ki smo jo prisuli rastlinam. V tej prisuti gorenji plasti je posebno fosforne kisline pre-cej in to ne more ostati brez ugodnih posledic na žetev. Izvoz živine. Zanimivi so podatki desetletnega štetja živino. Toda prave sliko gospodarstva nam v številkah to štetje ne moro pokazati. Število živino koncem desetletja jo lahko precej različno. Najbolj natančno sliko gospodarstva nam kaže izvoz živino. Ko Iii poznali natančno število in težo prodane živino, Iii prav natančno vedeli, koliko mesa naš kmet proizvaja in koliko navauiiu dobi od svojo živine. Precej boljšo in natančnejšo poročilo nam dajo železnica, ki nalaga živali in jih spravi v vagonih na tuje. Vsa živina ne gro po železnici, ker posebno goved Ititli gonijo zelo daleč. Vendar nam precej jasno kažejo šte-vilke železnice gospodarski razvoj v listom kraju. Danes priobčujemo številke za postajo Velika Loka, Trebnje in Hudolfovo, ki so središča prašičjo kupi čijo v deželi. Poglejmo natančneje to številko. Govedi se jo izvozilo skupno na vseli postajali 2002. Čo računamo na vsako ■100 kg teže, bi bila vsa goved ležk-i 920.920 kg; I kg živo težo po 90 vin., M bila vsa goveja živina, naložena na teli postajah, vredna 828.828 K. Tu je gotovo všteta skoro vsa prav dobro izpitima živina. Plemena in voli za vožnjo so šli večinoma pa drugi poti proti P i-niorjti in drugim krajem. Prašičev jo bilo naloženih 19.Tu2. Računimo, da je imel vsak povprečno Velika Loka Trabnic Rudolfovo Leto PraMi Gavetlo Tulela PraJiCI Govedo Tele:-: | PraSiCI Govedo Teleta Iz Hrvatske: Velika Loka: IN! »4 735 235 4 1677 13 0 14N7 138 53 1086 ovac, 1805 782 151 26 3510 6 2f I 21707 347 140 560 koz; 1896 480 156 14 2374 10 = f 1 26333 510 182 1807 1112 233 110 4707 - rc 6444 230 130 Trebnje: 1S0S lSIiti 402 67 3282 1 46 6424 170 100 276 ovac, 1899 1083 220 115 2618 10 16 7960 170 141 492 koz; looo 2618 326 234 2026 _ 3 48:12 313 195 Rudolfovo: | 1001 2574 281 161 4016 10 7 7820 400 250 1 11102 3849 387 209 3532 29 !K) 6552 378 200 24732 ovac, ! 1!K)3 3503 455 283 3669 4 26 3893 522 166 22294 koz. 1004 3023 303 280 4987 38 23 4102 500 230 | 10(15 4030 656 372 5988 48 125 8651 674 100 100(5 5035 542 388 4463 20 45 4562 354 146 1 1007 4575 481 306 3746 63 10 4701 321 59 t 1908 5517 816 792 4207 413 83 5045 1100 201 suho leto brez krme 1 1000 6722 457 478 4107 37 _ 6041 1082 80 !01() 6600 405 266 5595 18 __ 5916 1215 68 1011 5515 334 101 6643 36 62 7536 410 19 1012 1 J 0415 1 480 1 166 5234 1 69 1 15 7863 1 1453 64 1 lit) kg, je bilo vse teže prašičev 2 milj. 116.320 kg. Lani so se prašiči prodajali povprečno okoli 1-20 K kg. Pomisliti je namreč treba, da so v tem številu skoro vsi debeli prašiči, ki so šli iz naših krajev. Ti se vedno najboljše plačujejo. Po tem računu bi dobili kmetje za prašiče, naložene le na teh postajali, 2,575.584 K, torej več kakor trikrat toliko, kakor za goved. Tukaj imamo tudi jasno podobo, v kateri smeri so razvija in se mora razvijati naše gospodarstvo. Zanimivi so podatki iz leta 1908., ko je Dolenjska veliko na suši trpela. Goveje živine se jc izvozilo še enkrat toliko kakor druga leta, pri prašičih se ne pozna veliko Nasledki sc še močno poznajo leia 3909., potem se počasi zacelijo rane. lludolfovo jo od leta 1894. do 1896. izvažalo tudi hrvaške prašiče. V na- slednjih letih je napredek le neznaten. Uspehov let 1899 in 1905 pozno'e ni več doseglo. V Trebnjem in posebno na Veliki Loki se nam pa kaže pri prašičereji' vedno lepši napredek. Trebnje je od 1. 1894. do 1912. napredovalo za412%, Velika Loka za 475. To je pač mogoče v rodovitni tc-meniški dolini, ki ima svet, kakor ustvarjen za prašičerejo. Na Kranjskem je povprečno 15% njiv, v teme-niški dolini jih jc okoli 30%, torej skoro ravno še enkrat toliko. Priobčujemo še množino njiv, travnikov, pašnikov in gozdov v občinah trebanjske sodni-je, ki pridejo pri tem v poštev. To nam razlaga ves gospodarski razvoj zadnjega časa. Po tej poti jo mogoče še mnogo doseči. Poli- Katastralna Njive ■ Travniki Pašniki Gozdi tična ha čisti donOs ha , čisti donos ha , čisti donos ha ' čisti donos .Občina K v K i v 1 K v K v o . ca M % > Čatež...... Dolganjlva . . . Malivideni . . . Skovc ...... Štefan ...... Velika Loka . . 190 151 109 198 43 280 2138 2011 2291 3041 402 4661 60 30 17 76 39 33 38 59 34 512 844 870 1(08 1601 927 28 98 72 18 10 30 11 8 4 25 13 45 21 20 13 58 37 44 80 16 64 86 38 429 209 177 313 276 280 582 212 425 080 703 081 76 64 48 70 84 70 Skupaj . . . 1029 | 14515 84 234 5570 26 91 197 28 1084 I 3293 12 Dobr- I niče 1 t Dobrniče .... Knožjavas . , . Korita...... 472 519 379 i 6403 | 4630 | 3478 08 41 36 98 577 320 004 86 90 08 485 i 1412 182 403 307 | 891 94 18 48 372 427 073 728 1 796 | 1477 56 90 t 92 Skupaj . . . 1370 14511 76 175 1502 (84 974 2767 60 1472 1 3003 1 44 : Trebnje (":eSnovk .... I.ukovk..... Medvedjeselo . Ponikve .... Sevnica..... Trebnje..... Vrhtrobnje. . . 161 225 241 204 208 156 183 2601 3602 3740 2831 1060 3855 1281 80 94 58 04 90 40 90 18 88 44 18 143 67 7 30» 1249 804 250 2091 2021 106 60 08 70 10 22 12 24 30 j 60 28 23 22 lt> | 78 74 69 45 107 24 42 96 64 10 54 60 84 76 223 740 333 488 360 210 I 71 | 456 1558 735 978 790 522 113 16 86 48 :io 98 40 24 Skupaj . . . 1378 21080 50 385 0805 14 196 443 74 2437 5154 98 C« G ilrezovica . . . Mirna...... 182 233 3515 4534 84 94 99 158 1517 3017 02 92 13 ; 44 79 156 28 422 547 975 1187 64 S Selo-Mirnu . . . Tihaboj..... 129 136 2114 2112 12 66 12 66 968 929 00 22 15 51 13 85 24 04 501 382 657 534 94 14 Skupaj... (180 12277 56 362 6402 22 123 353 56 1852 3354 72 Selo Šumpcrk 250 2075 22 131 725 00 173 371 18 1041 2080 88 Ne prodajajte brejih krav mesarju. Pri ogledu preiščejo še vsako pobito žival v mestnih mesnicah. Pri natančnem opazovanju sc je izkazalo, da sje izmed vseh ubitih krav do 15% brejih. Buliem je leta 1910. opazoval zaklane krave v Kolnu in našel, da jc bilo izmed 9595 ubitih krav 1580, to je •165% brejih. V istem letu je bilo na •Nemškem 1,807.550 krav po mesarju Zaklanih. Ker so tudi drugod opazovali skoro enako razmerje, bi bilo na Nemškem 1. 1910 brejih krav 298,546 ubitih. Tudi pri nas se le prepogosto primeri, da proda gospodar kravo, ki jo breja, nad katero je pa obupal. Marsikdaj pride celo .najboljša krava na ta način v mesnico. Tako ravnanje zelo oškoduje kmetijsko gospodarstvo in obenem kupca, kateremu teliček v razvoju prav nič ne zaleže. Večina teh krav je v drugem ali tretjem letu. Ravno pri telici se brejost najtežje pozna. Precej jih je še v četrtem in šestem letu, potem pa vedno manj. Največ je brejih od 2 do 4 mesece. Gospodar, ki jc prodal brejo žival, se navadno izgovarja, da vplemenjena žival veliko rajše je. Krava se umiri in uživa vsako krmo rajši. Dokler ni tele posebno razvito, bi ne bila posebna škoda. Da sc o tem bolj prepričamo, po^ glejmo natančneje težo teleta v posa^ meznih mesecih z mreno in brez mrene. Tele z mreno 1. mesec 2; „ 3. „ 4- „ 5. „ 6. ,, 7- ,, 8. „ 9. „ 1-6 kg 2-45 „-„ 7-5 „ H"- „ 17- „ 24"- „ 32-- „ 45'- „ brez mrene. S g 155 „ . 185 „ 830 „ 2"- kg p;._ 975 „ 16-5 „ 30— „ Prve mesece se sestavljajo le notranji deli teleta. V četrtem mesecu nima mali teliček niti 1 kg. Krava se prav dobro redi in ima tudi lepo meso. Pozneje se porabi skoro vsa krma za teleta. Kljub navidezni debelosti posta-, ja krava bolj suha, meso malo vredno. Mesar mora z mreno vred vse zavreči. To je pa zguba na narodovem premoženju. Krma, ki sc je porabila za teleta, nobenemu ne zaleže. Vsak kmet tudi ve, da so breje krave veliko dražje, kakor popolnoma sulie. Ko bi počakal še par mesecev, bi dobil gotovo tretjino več zanjo. Če jo pa. hoče prodati, naj jo proda vsaj v tretjem mesecu. Pozneje se napravi prevelika škoda. Največkrat se proda živina, ker gospodar ne ve, da je breja. Umni živinozdravnik more po preiskovanju krvi že prve teclne prav za gotovo povedati, če je krava breja. Ne pozabi, da se krava prav pogosto še drugič poja, čeprav je breja ostala. Komur se pa zdi škoda mleko teletu dati, mora vedeti, da je tele, 10 dni staro, že dobro za meso. Nikar torej sebi in drugim delati škode na ta neumni način. ]VIi moramo število goveje živine pomnožiti in ravno breje krave vselej doma ohraniti. Pridelovanje žita in svetovna trgovina. Vedno bolj se kaže, da je od pridelka na polju odvisno vse drugo gospodarstvo, tudi prodaja obrtnih izdelkov. Nove dežele so imele začetkom veliko še neobdelanega sveta. Čim bolj se množi naraščaj prebivalstva, več sc porabi pridelkov doma, manj je mogoče prodati. Še 30 let ni od tega, ko so mislili, da bo amerikansko žito in amerikansko meso uničilo kmeta v Evropi. Zdaj nimajo v Združenih državah sami zadosti mesa. Le v enem mesecu so morali Argentiniji čez 60 milijonov kron za živino plačati. Meso je v Združenih državah še dražje, kakor pri nas. Tudi Kanada mora meso kupovati na tujem. Zato se je pa v obeli državah tem bolj pomnožilo pridelovanje žita. Koncem lota so našteli v Združenih državah 37 milijonov bušelnov dobre pšenice (1 buš — 27 litrov, malo več kakor naš mernik). Toliko ie gotovo še nikdar ni bilo, lli Kanada upa v kratkem še enkrat toliko pridelati, kakor doslej. Saj ima Sc celo pokrajine najboljšega sveta šc ucobdelane. Izseljencem ponuja 160 nevos, po naše 108 oralov popolno zastonj, ako si napravijo domove in preskrbe živine. Železniške dvužbo, ki bi imele po obdelovanju največ dobička, so sklenile dali naseljencem tudi posojilo, katero bodo vračali v letnih obrokih. Lani se je naselilo v Kanadi 354 tisoč ljudi, izmed teb 24.000 Avstrijcev, letos jih bo gotovo še enkrat toliko. Za domačo zemljo so vsi ti skoro gotovo izgubljeni. V Ncw York pa pride vsak dan do 3000 novih naseljencev. Prav gotovo bo nazadnje tudi v Ameriki, posebno v Združenih državah, zmanjkalo prostora in dela. Vse države pa skušajo kolikor mogoče pomnožiti domače pridelovanje žita, da bi bilo neodvisne od tuje konkurenco. Ena najstarejših žitnic na svetu jo Egipt, ki so je pa vsled turško nemarnosti skoro posušil. Znano je, kako so Angleži napravili velikanski jez v Asuanu, v Gor. Egiptu, kjer so voda lovi, da so celo loto izpušča na polje. Toda tudi to delo so delali inženirji brez kmeta. Nilova voda jo iz gorenjih krajev prinesla soboj blato. Ko jo preplavila zemljo, jc Nilovo blato ostalo po njivah kakor rodovitni {enoj. Drugega gnoja sploh tamošnji kmet ni imel in ga ni rabil. Zdaj so po jezu voda zapre, blato ostane v jezu, dežela pa gnoja nima, da mora vso kmalu opešati. Samo pri bombažu imajo na leto 200 milijonov škode. Pri žitu jc na jbrž šo hu jše. Zdaj hočejo vse to temeljito popraviti. Tudi Avstralija prideluje veliko žita. <.Iavni dohodek dežele je pa v ovčji volni. Za žito in za volno bi pa lahko šo onkrat toliko dobili, ko bi imeli več dežja. V nekaterih krajih ni skozi celo leto kapljico močo. Zdaj nameravajo lam napraviti pri dolini roko Muvuin-bidgc jez, ki jc bil visok 72 m in bi zajemal od zimske vode nad 1 milijardo (1000 milijonov) kubičnih metrov votlo. Ril bi največji na svetu. Vode bi napeljali 200 km daleč, precej dalje kakor jc iz Ljubljane v Trst, pa skoro ravno tako daleč, kakor je iz Ljubljane v Gradec. Povzdigniti domač pridelek jo glavni namen vseh držav. Zraven je treba skrbeti za trgovino, da bodo imeli domačini več zaslužka. Opaža so pa v evropskih državah, da gre vedno več denarja na tujo. kakor ga noter pride. Lahi so lani kupili na tujem za 3 milijardo 604,404.000 lir, prodali pa lo za 2.396,146.000 lir, torej za 1.207.958 lir več kupili. Mi smo najbližji sosedje, pa vendar prodamo na Laško lo 200-6 milijonov blaga, največ losa in premoga. Ko prodajo Nemci za 606 milijonov in Se Amerikami za 548 milijonov. Nam so prodali Lahi za 215 6 milijonov (bombaževine, govedi in sad ja). Lahe jc poscb.io zadela turška vojska. V azijsko kraie skoro ničesar nc prodajo. V zadnjem času sc jo zelo povzdignila nemška trgovina. Lota 1906. so uvozili za 8028-8 milj. M, leta 1912. za 10.292 1 milj. M. Prodali so na tujo lota 1906. za 6361-2 milj., leta 1912 pa za 8888 6 milj. M. Torej so lani več kupili za 14031 milj. M. Priznati se mora, da so Nemci dobri trgovci. Zadovoljni so z malini dobičkom, ravnajo se po potrebah kraja in ljudi in prodajajo dobro blago. To jo pa tudi glavni pogoj vsake dobre trgovino. Nemški agent jo šol z vzorci na Kitajsko. Itačunal je pri manulakturi le malo provizijo zase, prodal za milijone in poslal bogat mož. Tudi na Angleško in Francosko že prodajajo svoje tovarniške izdelke. Živil so kupili na Nemškem 1. 1912. za 6891 milj. M. Mi smo bolj ponižni. Lani smo kupili za 34872 milj. K, prodali za 2681-9 milj. K. Torej smo več kupili za 825 milj. K. Letos se je trgovska bilanca precej izboljšala. Tržni pregled. Naše denarno stanje jc šo vodno zelo slabo. Laški državni papirji, ki so obrestujejo po 31 -'. , veljajo v Parizu 95, naši \'/<> lo 8450. Cenijo nas enako, kakor Špansko. Izračunali so, da bodo balkanske države rabilo najmanj 2300 milijonov posojila, da vsaj za silo uvede svojo razmero. Nemci so že napovedali novo milijardo za vojaštvo, ki bo pa imela kot vsakoletni rop 200 do 300 milijonov novih davkov. Tam hočejo vzdigniti to milijardo pri posestvu, torej zemljo in hišo nameravajo ob-dačiti. Začeti mislijo pri vrednosti 10 tisoč M. Kmetje so pripravljeni za moč domovin,c svoje žrtvovati, no gre jim pa v glavo, zakaj bi moral srednji gospodar, ki ima posestvo s poslopji in živino vredno 10.000 M, kav ni posebno bogastvo, saj komaj shaja in jo večinoma zadolžen, vso težo novih davkov nosili, mod tem ko bi so denarni možje, ki imajo desetkrat večje premoženje, kar poskrili. Kmetovo posestvo jc natančno popisano v zemljiški knjigi, banke in hranilnico bi pa morale samo napovedati, koliko imajo posamezniki naloženega denarja, koliko kapitalisti v podjetjih. Advokati, zdravniki, agenti in dvuKi imajo po petkrat toliko na loto dohodkov, kakor mali kmet vsega premoženja, pa no bi nič plačali. Če jo nov davek potreben, naj ga plačujejo vsi, ki imajo večje dohodke. — V Avstriji mislijo začeti s toni davkom šolo pri vrednosti 100.000 K. Pri nas so pomanjkanje denarja pomnožili še Amerikanci. Kar so imeli naši ljudje v Ameriki doma naloženega, so večinoma vzdignili, kov se je vaz-šivila govorica, da bo država razpadla. Letos še vse dere v Ameriko. Gotovo Jc šlo samo zadnje mesece nad 3000 ljudi lc iz Kranjsko v tujino. Če je,imel vsak le 500 K, bi bilo skupno 1,500.000 K za nas izgubljenega denarja. Kam bomo na ta način prišli? Najboljši delavni možje gredo iz dežele, kav je šc za situ porabnega, pa v tovarne in na cesto. Na Dunaju zahtevajo pri družbah, ki zidajo novo hišo, do 15'/^ obresti od posojil. Izpod 8',< pa posojila sploh ni dobiti. Pvi nas so razmere no bodo rosno izboljšalo, dokler nc bomo imeli več živine na prodaj. Za živino sc vedno precej denarja dobi. Ni so bati, da hi bilo živine za enkrat preveč. Saditi veliko tuvšico in gojiti peso, da bo mogoče več prašičev pvevediti. Po tej poti jo mogočo priti iz te krize hudega pomanjkanju denarja. Da so dobra kupčija z živino še no bo ustavila, nam prav dobro kaže Dunaj in vsa druga mosta, kjer sc vedno več mesa porabi. Lani so prignali na Dunaj (številko v oklepajih povedo množino leta 1911) debelih volov in krav 121.527 (137.773) in 39.981 (34.661) jjlav so kupili mcsai ji izven trga. Pašno živino 5787 (44'•'<', suhe 53.849 (41.109). Krav pvi mlekarjih 8240 (7787), telet 352.738 (339.049), prašičev 843.519 (756.069), mesa (govejega, ovčjega, kozjega in svinjskega) 7.9 ;2 tisoč 171 (8,511.521) kg, telečjega in svinjskega 8,893.190 (6,114.708) kg, po-• sušenega in osoljonoga 5,209 672 kg (4,962.282), salami in jezikov 742.558 kg (691.057), gosi 1,559.584 kosov (1,585.514), kuvetnino 4,159.681, rib, rakov in polžev 3,409.561. Potem velikanske množino divjačine, jagnjot in drugega mesa. Skupno so lani na Dunaju pojedli 161 milj. 873.788 Io navadi tožiti o vvemenskih nezgodah. Dno 22. apvila so prodaj-ili pšenico banaško 12 do 12-45, domačo U do 1140, rž slovaško 9 60 do 990, domačo 9-55 do 9-80, movavski ječmen 8-75 do 9 50, za krmo 7'50 do 7'90, oves najboljši 1095 do 1135, turšico 8 40 do 8-65. Jajca so sc zelo pocenila. Na Dunaju jih prodajajo 35 za 2 K,- Seno je drago, ker ga za vojsko veliko rabijo. Tudi ceno platna in obleke so se začele dvigati. Tovarne za usnje so napravile kartel. Cene bodo ali so žc poskočile skoro za 100'/o. Kartelisti pravijo, da drugače niso mogli shajati. Krmila so tudi izredno draga. Posebno so cene poskočile amonijevemu sulfatu. V Ljubljani stane 100 kg 38 K. To se kmetu več ne izplača. Zdaj ho boljše nasejati detelje ali grašicc in jo podorati. Še cenejše duščinasto gnojilo ho pa dobra gnojnica. Domače moči in ilomača gnojila dobro porabimo, da bomo manj na tuje dali. Le nekaj fosfata ho vedno treba. )e največja Vsi stanovi tožijo, da ne morejo shajali. Mnogi imajo sicer precej visoko plačo, toda draga stanovanja, stanu primerno življenje, večkrat tudi nepotrebno zapravljanje vzame vse, kar se zasluži in nazadnje vedno še nekaj zmanjka. Toda o revščini pri uradnikih ne moremo govoriti, čeprav so večkrat na pičlem. Še dosti dobro shajajo obrtni delavci in trezni obrtniki, katerim ne manjka zaslužka, če dobro delajo. Prejšnjo, .ftas.o so .prav težko živeli. Odkar jih pa varuje obrtna postava, se jo dnevni zaslužek precej dvignil. Družina res večkrat pomanjkanje trpi, toda glavni vzrok pomanjkanja ni v slabem zaslužku, ampak v pomanjkanju dela, ki so posebno zadnje čase zelo pozna. Pravi rokodelce računa tako, da mu mora priti pri dobrem delu 4 K na dan. Če pa nima rokodelec dela, je pa v lvsiiici velik revež, precej večji, kakor oni, ki od hišo do hiše prosi. Kadar je bolan, ali ima kakega otroka bolnega, zapiše vsak župan rad na izkaznico o premoženjskih razmerah, dit nima premoženja in ni zmožen plačila. Če je sam gospodar bolan, je to gotovo resnično. Krivično je pa, ako je kdo domačih bolan. Kako naj ubogi rokodelec plača visoke stroške v bolnišnici? Navadno je tudi vselej oproščen, za reveža plača dežela. Toda gotovo je mali posestnik še precej večji revež. Pri na« imamo po celi deželi tri četrtine malih posestnikov. Izmed teh so le bele vrane oni, ki niso zadolženi. Celo leto dela, gospodar si komaj par ur spanja privošči, proda par prašičev in kako goved čez leto. Ko plača davke, poravna obresti in svojim obutev in obleko napravi, mu žc navadno zmanjka. Rokodelci imajo navadno dobro hrano. Tak revež pa živi cclo zimo ob soku in zelju, repi in krompirju. Zaradi lanske slabe letine že zdaj marsikje nimajo kruha. Na otrocih se očito kaže, da imajo premalo hrane. Če nrav nič. ne računi te obresti, katere mora plačati, pa ima vendar splošno veliko manj dohodkov kakor dober rokodelec. Zdaj naj pride bolezen, ki je v hišah, kjer je pomanjkanje navadni gost, prav pogosto. Bolnik mora v bolnišnici iskati zdravja. Župan zapiše, kakor mu jc ukazano, na list, da ima gospodar posestvo, torej je zmožen plačila. Račun pride—: »Plačaj, kar si dolžan.« Posestvo, katero mu tako malo nese, da še živeti ne more, mu jc krivo, da se stroškov ne more ubraniti. Rokodelec je prejel skozi celo leto gotovo nekaj slo kron več na zaslužku, kakor on od vsega gospodarstva, čeprav mu je vsa družina pomagala. Vendar je oproščen rokodelec, kmet mora plačati. To ni enaka mera. Pravično bi bilo, da še tudi revni kmetje, ki komaj shajajo,, oprostijo teh stroškov. Poznaj sem ubogo vdovo, ki je imela hišico in njivico zraven. Morebiti je bilo malo večr vrednosti, kakor je bilo dolga na posestvu. Tej revi jo zbolel edini sin in bil. nekaj tednov v bolnišnici. Plačati je jnorala prav vse stroške, ker bi jo drugače rubili. Najtežje bo najti pravo mejo. Ne hi se moglo opravičiti, da bi drugi plačevali za take, ko to sami lahko store. idealno odvajalno srpdstvo v obliki sadežnih pasti 1.i, ki II ' gotevo+lt milo ttfinkrjjcrinnma najboljši prijeten okus. Izvirna škntJjn (20 kosov) K 1-30. rrV Potiva »o v lekarnah in pri glavni zalogi: C. Brady, Dunaj I. Fleischmarkt 'J. Najcenejši nakup sukna, ženskega blaga, najboljših sifonov, cvilha razne vrste odej in prtov itd. si vsakdo nabavi, kdor so obrne na domačo manufakturno trgovino S. Koslevc, Ljubljana, Sv. Petra cesta 4. Vzorce pošljem poštnine prosto. 3570 DOLGI OSTANKI perila; zajamčen« pristno barvanega, in sicer: kanafasu, cofirja, platna rumbuvške tkanine, modrotiska, flanele, barlienta, nankinga, dilemi, satina, griseta in drugih za vsako rabo primernih ostankov razpošilja 49—45m proti povzetju za K 12'— tkanilnlca za platno ANA MARSIK, Češka Cerma 80, Nachod. Dolgost ostankoy naj ,se pri naročilu naznani. 1 ducat belih plat. šakat brisač 50-110 za K 7--. namesto plev, ti K z vrečami drobno mlete, 100 kg vred, v vrečah po 50 kg priporoča Fr. Kalan, mlin, škofja Loka. flililino beIežIh® mila jo slejkoprej-. neobhodno potrebno za ra«ijonolno nogoviinje kožo in lepot«1. Vsaki dan po hvalnic • Dobi s« povsod h 80 vin. «.n svoji m shssjm Vsenf, ki hočejo imeti fino,- lepo modne spomladansko in letno obleko, ali močno trpežno obleko za delo, ju) najnižjih cenah, priporočamo tvrdko Franc škrabec, krojač ,v Hrovači 14. Na izbero se dobi tudi vsakovrstnega blaga, sukna, cajga itd. — Podpisani Vam zagotavljam, da Vam bodem vsako delo, fino, močno, po najnovejšem kroju ter po najnižjih cenah v najkrajšem časti izgotovil. Zato se slavnemu občinstvu toplo priporočam v obilen obisk, in trajno delo. 'A odličnim spoštovanjem Franc Škrabecj krojaški mojster v Hrovači 14. p. Ribnica, Dolenjsko. 1249 Najboljše kose sedanjosti so in ostanejo KOSE z varstveno znamko „TnrUa" katero se pred vsemi drugimi odlikujejo s fino izpeljavo, posebno lahkoto in ne-dosežno rezjo. Dobivajo so v dolgostih: cm 50, 61, (17, 72, 78, 84 po" K 2-— po K 2-30. pri F. S. škrabar v Kranjski gori. Naročila čez 10 komadov poštnine prosto. PosteBino perje nlie JSIMff iietoSliivo v napolnitvi! ijl S li k sivega K n-fiO. boljšega K 12 —. be-jjl legli K Is . snežno belega K .K)'—, 30-—, najfinejšega K 42'-, 18'— Plimo in odeja iz kameline dlake za i hotele In psnzijonate od K10 naprej I ilia \saki »lan 1'ranko in brez carine po povzetju. Schnufmacher, Taus 246 (Češko). nlna .razpošitjalnica /.« gotove postelje. Pri pq-■obi postrežem s katalogi in zbirko zastonj. - (■SSfS* Čudež v industriji vezenin. Mm Disso n poleije z bogato svileno vezenino. Kompletno za bluzo samo K 1*95. izredio leno! Zadnja novost! Neka.) s(o tucatov teh prav lepih s svilo uvedenih bluz v najlepših Tjar-vah. kot : belih, kreme, roža, svitlo-modrih, sredn je-modrih, modc-lila, rudečih, zelenih, t In j -, temno-modrih, sploh v vseh možnih barvah, sm,o prevzeli od neke opuščene tovorne v Švici ter jih moramo vsledtega pro-ilati po tej čv.dovito nizki ceni. Bluze so vredne trikrat toliko. C'«' s<» na-roee najman j .'{.komadi v raznih barvah po želji komad K 1*96. — Pri naročilu (1 komadov stanejo le K 11'-in se zastonj dodo še en fini žabot iz čipk. Kdina prodaja pO povzetju: M. SVOBODA, DUNAJ III/2, Hieflgasse 13—404. Za živinorejce: Najboljša in najcenejša postrežba za drogerije, kemikalije, iriodiifaihlna zelišča. tudi po Kneippu, ribje olje. toaletne predmete, lotograiično aparato in potrebščine, sredstva za dosinlekcijo. Velika zaloga najfinejšega konjaka in ruma. 3720 Oblastveno koncesirana oddaja strupov. posebno priporočljivo: grenka sol. dvojna sol, so-litcr, ecojan. kolmož, krmilno apno itd. —- Vnanja naročila so izvršujejo točno in solidno. Drogerija Anton Kane, Ljubljana. Židovska ulica £t. 1. Knpnjo po najvišji ceni rnzua zelišča (ro/.e), cvctje, ktrt-enine, nemona, skoijo itil. Ceniki zastonj. _' -' •-■ ' - ' ' ' " ' ' lajša in ozdravi bolezni v prsih, kašelj, katar, influenco, astmo. Originalni zavoj a K ■/■— v vseli lekarnah. Un-anovljouo lota 1803. Ustanovljena leta 1893. reijistrovana zadruga z omejenim jamstvom sprejema in obrestuje hranilne vloge po Rentnl davek plačuje iz svojega. Zunanj.m vlagateljem so za pošiljanje denarja na razpolago brezplačno položnico poštne hranilnice. Društveno lastno premoženje znaša čez 600.000 K. Deležnikov je bilo koncem leta 1911 3143 z 18861 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 7,35!i.790 K. Načelstvo: Prodscilni k: Andrej Kalmi, preliti iu stolni kanonik v I.juHjnni. Lpoitprotlsodnik: 11. p o it p r e ti s o d n i k: Ivan Sttšnlk, stolni kanonik v Ljubljani. Dr. Fran Doliak, zdravnik v Ljubljani r lani: Dr. Ferdo Čekal, stolni kanonik v Ljubljani; dr. Jožef Orudon, stolni kanonik \ Ljubljani' Anton Koblar, drliiiu v Kranju; dr. Fran Pe.pež, odvetnik v Ljubljani; Karol Pollak ml., tovarnar v l.jubl jani ■ B. Remec, ravnatelj trg. '.ole v l.jiibljuni; dr. Viljem 3uhweltzer, odvetnik v l.iubljiini: Luka Smolnikar, stolni vikar v l.jubljani; dr Alež Ufaoničnik, prolesor bogoslovja v Ljubljani: Fran Verbic, e. I.r ^iinn. profesor v Ljubljani; dr. Ivan Zaje, zdravnik in deželni odbornik v Ljubljani; dr. Ignacij Žitnik, stolni kanonik, drž. in dež. poslanec v Ljubljani. Nadzorstvo: Predsednik : Anton Kržifi, e. lir. profesor iti kanonik v Ljubljani. ("liani Anton Čadož, kateliet v Ljubljani; Ivan Mlakar, profesor v Ljubljani; K. Gruber, r. I,r. lin. rač. olli ijal v Ljubljani; Avcufitln Ze.Jc, ■ kr. ril6. ollcijal in posestnik v Ljubljani. Potniki v Ameriko Kateri želijo ilobro, poceni in zanesljivo potovati, naj se obrnejo na 22 v Ljubljani, Kolodvorska ulica 26, Vsa pojasnila sc dobe brezplačno. Samo enkrat v življenju! 50.900 spalnih odej t—-■ po K 1'95 rt: s /u izvoz na Italkan doloeene, a [_ ___ ___ i i ri"" vojne n.v.rnosti pridržani', ~ j I izpristi,- l.ntM. Ilhiiitlujn-voliie, j- ' t=' [7 1 okoli ;'co rni dolge. 130 1111 široke, : i' v krasnem erta.tein mele-dcsinii / - i.Tmnl ■ s krasnimi burvaniini boriluraini BlSJSJSJSfSJZfi ! 9«" bodo samo krati li <:i- pro-1--—- - | "i lajale /.. polovično tovarniško " "'■"l" "1 | ceno po K 1-05 komad. I'-' Hi-I I iualaj:i spalne odeje so vredne _______mtdS ' dvakrat toga denarja in se dobe f~"__| "*"j »pri nui po teli seiiziieijonelno niz- ''"j '1 ,clul0 dokler Je kuj 1 . ... i Himalaja spalne odeje stuno le .... K 196 3 '.-111,1111 Himalaja spulnili ode j stane le .... K & 70 6 "lnti-iov Himalaja spalnih odej stane le . . . X 11 — Simioproduja po povzetju naj si ogleda veliko zalogo raznih plugov, in sicer fino izdelane štajerske pluge za lahko, in močnejše za težko zemljo, dvojne hribovske pluge osipalnike, jeklene univerzalne pluge (Saekov sistem), vseh vrst travniških bran in sploh vseh strojev za poljedelstvo po nizki ceni pri Karal Kausetea naslednikih M. Svcliods, Dunaj III Z, Hlessgassfi 13-404 ZRiistCJuliia dražba za žiuHcnie Ravnateljstvo: Dunaj I., Aspernplatz 1. sc priporoča za sklepanje zavarovanj na življenje, rente, doto in vojaško službo pod najugodnejš. pogoji in najnižjimi premijami Stanje zavarovanj koncem leta 1912: 490 milijonov-Rezervo „ „ 1912: 116 Glavno zastopstvo za štajersko in Kranjsko v Gradcu X, Schmiedgasse 40, kjer sc sprej-mo vsak čas strogo rcolni, delavni sotrutl- niki proti dobri plači. Nadzorstvo za Kranjsko: Ljubljana, Hrvatski trg 4. ;J67 trgovina z železnino Zahtevajte brezplačni cenik, Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli Loslnik m Sef-zdrrivnlk Dr. Fr. Derganc, primar. I. kir.odd.ilež. bolnice, KcmensKega ulica |t. 4