Spomini na deželne zbore, I Iz deželnega zbora Kranjskega. j Govor dr. J. Bieiweisa v 12, večerni seji 12. maja t. 1. glede pogodbe, ki jo je vlada ponudila deželi Kranjski zavolj uravnave razmer med državo in med zemljiško- odveznim zakladom Kranjskim. Zopet danes stojimo pred predmetom neizmerne važnosti za deželo našo. Treba je tedaj, da stvar tako prevdarimo, kakor mislimo, da bomo mogli odgovorni biti ljudstvu našemu, ki nas jje poslalo v deželni zastop« 202 Nikakor ne odrekamo slavni vladi pravice, da skuša ba$ au$ btefem Sttel etne ©teueruberja^lung Don mefyreren fflliU fionen geletflet tourbe" — lani sem dokazal, da to sega skoro na 9 milijonov gold. — „umfemel^r $lauU bctš Lanb bevedjttgt ju fetit, ju t>ertangen, baft e8 in ber aorltegenben Slngelegcn^ett ntdr)t ungunfttger be^anbelt rcerbe, »te anbere Steber, ift eš glaubt fogar auf etne auSgiebtgere Unterftu^ung Slu-fyrud) ju madjen, toemt ertoogen toirb , n>etd^e ©ubsentionen flnberen Rrontanbem jur §>ebung ityre$ SBoI^lftanbeš tttbi-rcctc au§ anberen Zitdn, ime beifptelSmetfe in ber gorm »on ®fenbafynbau=©ubfcenttonen jufitej3en." Dalje me je tudi to jako razveselilo, da je finančni odsek v svojem poročilu v prevdarek vzel, kaj je vlada z& Bukovino storila in kaj pa za Kranjsko! Prejšnji čas smo vedno slišali ugovarjati, da to ni istina, da je vlada za Bukovino več storila nego za sanjsko, da so tam drugačne razmere itd.; sedaj pa beremo tu vse drugače. Iz vsega je na kratko to zdaj očitno, da je Bukovina dobila že 10% milijona, naša dežela pa le 3 milijone 56.000 gold. Tedaj , gospoda moja, dobro tretjino manj; — Bukovini se je odpisalo od sedanjega dolga 3 milijone, Kranj s ki nasproti pa le 195.000 gold. Celi donesek, ki ga je po davkih Bukovina plačala, znala 4 milijone 800.000 gold., Kranjska pa 13!/2 milijona, tedaj blizo trikrat več! -v Ce tedaj vse to, kar nam je finančni odsek tako lepo razložil, pomislimo, smeli smo pričakovati, da se bodo predlogi njegovi vse drugače glasili. Ali kaj je prišlo nasproti vsemu temu na dan? Ko je reklo poročilo, da ima Kranjska „bet biefen fdjtoerhne« genben ©ritnben gegriinbete L>offnung auf etne aušgiebtgere Un-terftu|ung," toži dalje, „bag biefe §offnung f eljlgef d)tagen," pa se hipoma umakne „angeftdjtS ber entfdjtebenen Srflarung beg §errn 9tegteumg8t>ertreter3, ba§ bte žftegierung mit btefem neueu Sorf^Iage cm bie (Srenje tf)rer gugeftanbntffe angelangt, unb baj3 namentltd) t>on ber 9fatd)8&ertretMig bie ©ene^migung ber 3ug^fte^ung ber tlni)erjinglt^lett ber ^3orfd^affe neben ben mtruđjafylbaren ©uboentionen ntd)t ju ertoarten fet." S tem tedaj, da je gospod deželni načelnik rekel, da je vlada do skrajne meje tega prišla, kar se more deželi naši storiti, s tem je finančnemu odseku vse srce vpadlo, in nasledek tega obupa so njegovi predlogi, ki nam jih je stavil, rekši: „Srain fyat ijiemtt fetne Loffnung, in btefem ^untte etne anbere 33efyanblitng ju erreidjen!" Jaz pa moram očitno reči, da je častiti finančni odsek prehitro obupal. Komur je zgodovina pogajanja našega za subvencijo znana, ta pač ne bo rekel, da nimamo do više subvencije nikakoršnega upanja, čeravno je vlada rekla, da je do skrajne meje prišla. Jaz opozo-rujem Vas, gospodje, le na to, da je ministerstvo financ leta 1872, tedaj pred 3 leti, deželnemu odboru izreklo, da ne dd nobene subvencije. To je bil glas slavnega finančnega ministerstva pred 3 leti. Leta 1874, tedaj lansko leto, je to preklicalo, kar je 2 leti poprej izreklo, in ponudilo subvencijo z 150,000 gold., in letos že 175.000 gold. Po takem tedaj mislim, da je vlada sprevidela iz brošure, katero jej je deželni odbor poslal lani, da Kranjsko deželo v primernejšo razmero spravi z drugimi deželami, ki niso tako kakor Kranjska preobložene z zemljišnim davkom. In po takem ni ne le popolnoma opravičeno, ampak stroga pravica terja, da se ne moremo zadovoliti s tem, kar se nam sedaj dovoluje. Sklicuje se pa finančni odsek tudi na Itrijo. Istrija je imela le 1 milijon poplačati in sicer po 10% direktnih davkih. Ce toraj prevdarimo, koliko je že naša dežela od-rajtala na tem dolgu, — kako je preobložena še zmirom z zemljiščnim davkom, — da to preobloženje ne šteje po goldinarjih, ampak po milijonih, mislim, da je po vse opravičeno, ako zahtevamo primerno pomoč od države in vlade. In s to zahtevo stopimo v pogajanje z vlado. Zato priporočam prvemu predlogu finančnega odseka sledeči dostavek: V tretji vrsti naj se po besedi „bajš" dostavi „bte im SlrttM 2 jugejldjerte ntdjt riirfja^bare ©taatS* fubbention trn j^rlidjert Setrage fcon 200.000 fl....." (Pred- log se podpira.) Kako se je obravnava o tem predmetu sukala, potem da je dr. Bleiweisov predlog obveljal in da je vsled tega gosp. vladni načelnik načrt ministerske ponudbe nazaj vzel, smo poročali v 20. listu „Novic". 203 Govor poslanca M. Kramariča v 13. seji deželnega zbora 13. maja o predlogu barona Apfaltrerna z načrtom postave o odpravi bire duhovnov. V 20. listu „Novic" naznanili smo obravnavo o predlogu barona Apfaltrerna z načrtom postave o odpravi bire duhovnov , poročali, da je bila debata jako živahna ter obljubili, objaviti dotični jedernati govor poslanca Kramariča. Spolnovaje to obljubo, podamo tukaj sledeči govor: Gospoda moja, jaz mislim, da bi morda za nekatere kraje ta postava bila dobra, ali pri nas, kjer plačujemo s to ubogo vinsko kapljico, smo tako revni, da denarja nimamo in da nam je najlože, če v naturi dajemo. Ko se je zemljišna odveza plačevala, koliko njiv in koliko vinogradov se je prodalo in ravno taka bi se sedaj godila. Ljudje ne bodo mogli plačati in prihajali bodo spet uradniki, ki samo za pot po 16—^0 gold. vzamejo. Za en kraj je morebiti postava dobra, za druzega ne. Naj se toraj poprej dezeia popraša. Gosp. baron Apfaltrern je rekel, ko je svoj predlog stavil, 1848. 1. so se odvezale vse dajatve. Hvala Bogu, da so te proč! Ali g. baron Apfaltrern naj ne misli, da so duhovni tako tiranski, kakor so bili grajščaki. Grajščak je prišel ter je razbil vrata, če se mu ni dalo, in jaz se nikakor z gosp. baronom Apfaltrernom ne zlagam. Gospoda moja, jaz znam dobro, da če je hlapec, ki je imel celi dan dejati, zamudil le pol ure, da je s tem celi dan zgubil. Ce je pa malo kasneje delal, pa so ga zaprli. To se toraj ne d& enačiti, to ni v nobeni primeri. Kar se gosp. Dežmana tiče, je streljal proti duhovščini in je pravil od nekega kaplana, da je pobiral darove in rekel, da mu njegova gazdarica ni nič dala. Kakor tič poje, tako tudi ptica, upam pa, da se bo g. Dežman spomnilJVIatice ali kmetijske družbe, ko bo oporoko delal. Ce si tu ali tam nove zvonove napravijo, kaj to njega briga. Na Dunaji je bila razstava, ki je na milijone stala in je ni več, zvonovi pa, ki primeroma malo stanejo, done toliko let. (Dobro! na levi — klici na desni: k stvari!) Jaz se nikakor ne morem s tem skladati, da bi ubogemu kmetu pravice jemali, da bi ne bil z duhovni združen. V tem, gospoda moja, ne tiči nič druzega, nego Stremayerjevi groši in vi greste na to, da bi vlada duhovne pod roke dobila. Zatoraj je moj predlog ta: slavni deželni zbor naj izroči to postavo si. deželnemu odboru v pretres, ki naj prihodnje leto o tem poroča, in potlej naj se postava sprejme. (Predlog se podpira.) Dalmatinski zbor, ki se je začel še le 20. maja, je sklenil svoje zborovanje že 8. dne t. m. Obravnaval je le dvoje domače stvari brez važnih političnih razprav. Pred sklepom zborovim pa je stranka italijanska, razen 4 poslancev, zapustila zbor, češ, da s slovansko stranko ne more zborovati! In tej stranki laški dajejo judovski Dunajski časniki priimek ustavoverne stranke, kajti njim je „ustavoveren" vsak, kdor je nasprotnik Slovanom. 204