Sopotja 
glasilo slovenske skupnosti na Reki in v PGŽ september 2020, {tevilka 3, letnik 9 ISSN 1848–4360 Reka, september 2020 
Uredništvo: 
Jasmina Dla i}, Darko Mohar, Boris Rejec, Zvonimir Stipeti}, Vitomir Vitaz, Marjana Mirkovi}, Milan Grlica, Vasja Simoni 
glasilo@bazovica.hr Podpinjol 43, 51000 Rijeka 
Izdajatelji: Slovenski dom KPD Bazovica Podpinjol 43, 51000 Rijeka slovenskidom@bazovica.hr zanj: Zvonimir Stipeti} 
www.bazovica.hr www.facebook.com/KPDBazovica 
Svet slovenske narodne manjšine Mesta Reka Podpinjol 43, 51000 Rijeka vj.slo.nm.ri@gmail.com, zanj: Boris Rejec 
Svet slovenske narodne manjšine PGŽ Podpinjol 43, 51000 Rijeka vsimonic1@gmail.com zanj: Vasja Simoni~ 
Urednica: Marjana Mirkovi} marjana.mirkovic@ri.t-com.hr gsm: 091 593 6086 
Lektorica: Jasmina Vajda Vrhunec 
Oblikovanje, prelom in tehni~no urejanje: Vesna Ro`man Fotografija na naslovnici: Istog @or` Karikatura: Bojan Grlica Tisk: Tiskara Sušak Glasilo izhaja trimese~no 
Naklada je 1.500 izvodov 
Glasilo finan~no podpirajo: 
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Primorsko-goranska županija Mesto Reka Svet za narodne manjšine Republike hrvaške 
iz vsebine 
Uvodnik 3 
Iz Zveze slovenskih društev na hrvaškem 4 Iz društva 6 Ustvarjalni COVID 14 Iz pouka DPS 19 Literarni koti~ek 19 Si-T 21 Pogled z onkraj Sne`nika 22 Sre~anja 23 Foto koti~ek 24 
Zveza slovenskih društev na Hrvaškem Podpinjol 43, 51000 Rijeka zveza@slovenci.hr za: Barbara Riman 
Slovenski dom KPD Bazovica tel.: 215 406, 324 321, faks: 334 977 
slovenskidom@bazovica.hr 
Veleposlaništvo RS v RH Alagovi}eva 30, 10 000 Zagreb, RH Veleposlanik: Vojislav [uc tel.: +385 1 63 11 014, +385 1 63 11 015 faks: +385 1 46 80 387 el. pošta: vzg@gov.si spletna stran: http://sloembassy.zagreb@gov.si 
Državljanom RS je v nujnih primerih zagotovljen kontakt z dežurnim diplomatom: tel.: +385 98 462 666 
Generalni konzulat RS, Split ^astni konzul Branko Rogli} tel./faks: +385 21 389 224 el. pošta: generalni.konzulat.rep.slovenije@st.t-com.hr 


N
ovi koronavirus nam še nadalje kroji življenje in ni~ ne kaže, da se bo to kmalu spremenilo, enako kot stalnica (p)ostajajo tudi korupcijske afere, nasilje v družbi in sovražni govor, usmerjen tudi proti narod­nim manjšinam, in ~as bo pokazal, ali bodo vladajo~i v tem mandatu kaj uspešnejši v boju proti tem pojavom. 
Zaradi epidemioloških razmer je prav tako mo~no okrnjeno življenje v slovenski skupnosti na hrvaškem, kar je tudi eden izmed razlogov za zamudo Sopotij, in letos prvi~ po šestnajstih letih ni bilo sre~anja vseh kul­turnih društev, predvidenega v Gorskem kotarju. Vsakoletni organizator, Zveza slovenskih društev na hr-vaškem (ZSDh), je bil tudi v minulih mesecih dejaven na ve~ podro~jih, od vklju~evanja v gospodarstvo do pobud za slovenski jezik, predsednica Barbara Riman pa je med drugim sodelovala na sejah Komisije Držav­nega zbora (DZ) Republike Slovenije (RS) za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu ter se udeležila slo­vesnosti na spominskem pokopališ~u italijanskega fašisti~nega koncentracijskega taboriš~a Kampor na Rabu, kar vse spremljamo v rubriki Iz Zveze. 
Tudi v okviru KPD Bazovica se je v tem ~asu zvrstilo ve~ zanimivih dogodkov: likovna skupina je z razstavo ^ipka gostovala v Ilirski Bistrici, potekale so dobro obiskane delavnice za najmlajše, Poletje v Bazovici, vrt Slovenskega doma je bil lepo prizoriš~e za literarni in glasbeni ve~er na prostem, društvo pa je sodelovalo tudi na dveh prireditvah, poimenovanih Vinkova~ke jeseni v Slavoniji in Porto Etno na Reki. Planinska sku­pina (PS) je še vedno med najaktivnejšimi, od maja do septembra je organizirala vrsto izletov in vse pospre­mila z zapisi in fotografijami za Sopotja, v dodatku, v prejšnji številki poimenovanem Ustvarjalni Covid, pa nadaljujemo z zapisi o sodelovanju društev s PS KPD Bazovica. V rubriki, ki spremlja pouk slovenskega jezi­ka, objavljamo prispevek, namenjen novemu koronavirusu, avtorice Maje Žuvela Stipeti}, ~lanice KPD Bazo­vica, dejavne tudi v likovni skupini in pevskem zboru. Na virus se je v pesmi, objavljeni v Literarnem koti~ku, ozrla tudi naša ve~letna sodelavka Marija Šenk, vsestransko dejaven vodja PS Darko Mohar se spo­minja, kako se je priklju~il dramski skupini društva, objavljamo pa tudi prispevek prijatelja PS Janeza Renka 
o nekdanji prodaji jabolk z Bistriškega na reški tržnici. Rubrika Slovenska informativna to~ka Si-T spremlja dejavnost Sveta za narodne manjšine Republike hrvaške (Rh), ki je prilagodil financiranje kulturnih dejav­nosti trenutnim epidemiološkim razmeram in omogo~il preusmeritev odobrenih sredstev ter živahno delova­nje v okviru Etnološke zbirke rodbine ^op v goranski vasici Plešce. Naša bistriška sodelavka Dragica Jakseti~ tokrat Pogled z onkraj Snežnika znova usmerja v aktualne in zaskrbljujo~e razmere, rubrika Sre~anja pa predstavlja u~iteljico slovenš~ine Darjo ^ubri}, dejavno vpeto tudi v delovanje KPD Bazovica. 
Pazite nase in ostanite zdravi! 
y Uredništvo 



Parlamentarne volitve: Barbara Antoli} Vupora v saboru 
5. julija so na hrvaškem potekale parlamentarne volitve. Z najve~ glasovi je oblast znova prevzela stranka hrvaška demokratska skupnost (Hrvatska demokratska zajednica, hDZ) in premier je (p)ostal Andrej Plenkovi}. Tudi tokrat ga je podprlo vseh osem poslancev narodnih manjšin, med njimi Ermina Lekaj Prljaskaj, ki poleg svoje albanske v saboru tudi v tem man-datu zastopa še bošnjaško, ~rnogorsko, makedonsko in slovensko narodno manjšino. Sled-nja, ker je števil~no šibka, po sedanjem na~inu volitev nima veliko možnosti za izvolitev svojega kandidata na manjšinski listi, sicer pa ga tudi letos ni bilo mogo~e najti.  
Sedež v saboru pa je tokrat osvojila rojakinja Barbara Antoli} Vupora, uvrš~ena na visoko šesto mesto na listi Socialdemokratske stranke (Socijaldemokratske partije, SDP), v kateri je predsednica podružnice v Varaždinski županiji. Barbara Antoli} Vupora dolga leta uspešno deluje tudi v tamkajšnji slovenski skupnosti in jo na ravni županije zastopa v manjšinski samoupravi kot predstavnica SNM. Pri~akovati je, tako pa je tudi napovedala, da bodo njena prizadevanja usmerjena tudi v krepitev položaja slovenske skupnosti. Za uspeh na volitvah so ji ~estitali številni rojaki in društva, med drugim tudi ZSDh, ki je ob tem izrazila prepri~anje, da bo njeno delo v saboru gotovo pripomoglo k vzpostavitvi boljšega odnosa do slovenske skupnosti na hrvaškem nasploh. y Marjana Mirkovi} 
Barbara Antoli} Vupora, foto: Marjana Mirkovi} 
Uvodnik 

Široko usmerjeno delovanje krovne organizacije 
IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM

Rudi Merljak, Barbara Riman, dr. Helena Jaklitsch, dr. Dejan Valentin~i~ in mag. Matjaž Marko, foto: Marjana Mirkovi} 
S sre~anja z ministrico (~etrta z leve), foto: Marjana Mirkovi} 
Z
veza slovenskih društev na hrvaškem (ZSDh) nadaljuje s sodelovanjem pri že predstavljenem projektu Mreža Alpe-Ja­dran (M.A.J.). Kot je znano, so bili tudi dogodki za mlade prilago­jeni epidemiološkim razmeram in organizirani v obliki spletnih seminarjev – webinarjev. 
20. maja sta tako potekala drugi webinar in pogovor z Vanjo ^ernivec. Naslov je bil Preko prostovoljstva do sanjske službe v severnoameriški košarkarski ligi NBA (na ogled na strani: https:// www.youtube.com/watch?v=S3hzw6YSFT4&t=32s). 
9. julija pa se je kot tretja gostja predstavila Kristi hodak, zapo­slena v Londonu kot strokovnjakinja za digitalne tehnologije, in nam spregovorila o poklicih prihodnosti. 
Nadaljevala so se prizadevanja za ohranitev slovenskega jezika in njegovo krepitev ter v tej zvezi stiki z vodjo mestnega oddelka za vzgojo in šolstvo na Reki Sando Sušanj in ravnateljico otroš­kega vrtca Morje na Reki Jasno Crn~i} o možnostih za odprtje slovenskega vrtca. Razveseljiva je bila novica, da je bila na splet­ni strani vseh vrtcev (Reka, Sušak in Morje) 
27. maja objavljena anketa o zainteresiranosti za vpis otrok v vzgojno-izobraževalno skupino, namenjeno pripadnikom sloven-ske narodne manjšine. ZSDh je rojake povabila k prijavam tudi na svoji spletni in Facebook strani ter z objavo v reškem dnevniku Novi list. Žal ni bilo dovolj zainteresiranih za vklju~itev v skupi-no, ki bi s programom v slovenskem jeziku delovala v enoti Bule­vard, eni izmed petih v okviru vrtca Morje. Med razlogi za to je verjetno tudi zapoznela objava ankete, 
objavljene tik pred vpisom otrok v vrtec. Uveljavitvi slovenskega jezika so bili na­menjeni tudi pogovori z oddelkom za na­rodne manjšine hrvaškega ministrstva za znanost in izobraževanje, ki ga vodi Nan-dor ^apo. Gre za širitev pouka slovenske­ga jezika po modelu C v ve~ osnovnih in srednjih šol na hrvaškem. Organizirano bo tudi sre~anje v živo, ko bodo to dovo­ljevale epidemiološke razmere. 
Predsednica krovne organizacije Barbara Riman se je poleg ve~ sestankov v Ljublja­ni med drugim udeležila tudi dveh sej Ko­misije državnega zbora (DZ) Republike Slovenije (RS) za odnose s Slovenci v za­mejstvu in po svetu, ki sta potekali 9. ju­nija in 7. julija. 
17. junija pa je sedež krovne organizacije v prostorih Slovenskega doma KPD Bazo­vica na Reki obiskala ministrica, pristojna za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. helena Jaklitsch. Spremljala sta jo sode­lavca na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, državni sekretar dr. Dejan Valentin~i~ in vodja sektorja za Slovence v zamejstvu Rudi Merljak To je bil prvi uradni obisk dr. helene Jaklitsch na hrvaškem, za~ela pa ga je pri rojakih v Gorskem kotarju, iz istoimenskega kultur­nega društva, Sveta slovenske narodne manjšine (SNM) Mesta ^abar in Kme~ke izobraževalne skupnosti (KIS). Seznanila se je z njihovim delovanjem in projektom vzor~ne kmetije, na~rtovane pred tremi le-ti in predvidene za leto 2020, a zaradi sprememb projekta nekoliko preložene. 
Sre~anja na Reki so se poleg vodstvenih ~lanic ZSDh Barbare Riman in Jasmine Dla~i} ter tajnice Sa{e Kernjak Zubovi} udeležili vodilni ~lani osmih društev in ve~ SNM ter njihovi predstavniki: Darko Šonc (KPD Slovenski dom in Svet SNM Mesta Zagreb), Cveto Šušmelj in Nadežda Eterovi} (SKD Triglav in Svet SNM Split-sko-dalmatinske županije ter Svet SNM Mesta Split), Vasja Simoni~ (KPD Snežnik, Lovran in Svet SNM Primorsko-goranske županije (PGŽ), Barbara Antoli} Vupora (SKD Nagelj, Varaždin in predstavnica SNM Varaždinske županije), Polonca Mar-geta (SKD Stanko Vraz, Osijek in pred­stavnica SNM Osješko-baranjske župa­nije), Danica Avbelj (SKD Istra, Pulj), Boris Grželj (SKD Lipa, Buzet), Boris Rejec (Svet SNM Mesta Reka) ter Zvonimir Stipeti} (KPD Bazovica, Reka) in tajnica reškega društva Sandra Grudeni}, navzo~ pa je bil tudi minister svetovalec z veleposla­ništva RS v Rh Matjaž Marko. 


Obisk ministrice je bil namenjen osebni predstavitvi in spoznavanju razmer, v ka­terih delujejo društva, ter težav, s katerimi se sre~ujejo. Teh seveda ni malo, je pove­dala Barbara Riman, in izrazila skrb, da jih bo zaostrilo napove­dano zmanjševanje sredstev za dejavnost narodnih manjšin na hrvaškem nasploh, za slovensko skupnost pa je pri tem najpo­membnejše vprašanje u~enje slovenskega jezika. Barbara Riman je med drugim opozorila še na vprašanje mladih, pomanjkanje ustanov in kadrov ter nizko motiviranost rojakov za politi~no delovanje in se ozrla tudi na ljudsko štetje prihodnje leto. To bo za slovensko skupnost, v povpre~ju dokaj ostarelo, gotovo znova pokazalo upad števila ter tako poslabšalo njen položaj in oslabi-lo temelje za uresni~evanje vrste pravic. 
Obisk ministrice priložnost za sre~anje vodstev slovenskih društev 
Istega dne, pred sre~anjem z ministrico, je na Reki potekal tudi sestanek predsednikov slovenskih društev, sodelujo~ih na sre~anju z ministrico. Osrednja tema je bila organizacija letošnjega sre~anja vseh slovenskih društev, ki naj bi po soglasju ob tej priložnosti potekalo kot enodnevno sre~anje na prostem, predvidoma v gozdnem parku Golubinjak pri Lokvah v Gor­skem kotarju, in zaradi vremenskih razmer na~rtovano za prvo septembrsko soboto. Žal je moralo biti sre~anje odpovedano zaradi poslabšanega epidemiološkega položaja na hrvaškem. 
Odpovedana Vseslovensko sre~anje v DZ RS in prireditev Dobrodošli doma 
Letos sta bila zaradi epidemioloških razmer odpovedana tudi dva ve~ja dogodka, namenjena rojakom zunaj Slovenije. Tradicionalno Vseslovensko sre~anje, ki v DZ RS poteka vsako letu v prvem tednu julija, je tako preloženo. V imenu Komi­
sije DZ RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je njen predsednik Dušan Šiško v obvestilu z dne 11. junija med drugim izrazil upanje na vnovi~no sre~anje prihodnje leto. Nove razmere tako niso dopustile tudi izvedbe sre~anja Dobrodošli doma z osrednjim dogodkom, predvidenim 4. julija, v 
letnem gledališ~u na ribniškem gradu v Ribnici. Organizator, Svetovni slovenski kongres pod pokroviteljstvom Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, je prav tako izrazil upanje, da bo prireditev lahko potekala prihodnje leto. 
IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM 
V minulih mesecih se je nadaljevalo tudi prizadevanje za vzpostavitev de­javnosti na podro~ju gospodarstva in sodelovanje s Slovensko gospodarsko zvezo (SGZ) iz Celovca. 
8. julija je njen podpredsednik Felix Wie­ser s sodelavci obiskal Reko in se skupaj s predstavniki ZSDh v županijski podružni­ci hrvaške gospodarske zbornice sešel z njenim predsednikom dr. herijem Bezi} em. Govor je bil predvsem o možnostih medsebojnega sodelovanja in pomenu obmo~ja Alpe-Jadran pri tem. Izmed kon­kretnih predlogov velja omeniti vabilo obrtnikom in pridelovalcem hrane s tega obmo~ja za predstavitev izdelkov in stori­tev na prireditvah v tujini, denimo na Dnevih alpsko-jadranske kuhinje v Celov-cu, saj bi tako prispevali k njihovi prepo­znavnosti in vklju~itvi na nove trge. 
ZSDh pa pripravlja ustanovitev društva, ki bi delovalo na podro~ju gospodarstva. Vzpostavljenih je vrsta stikov z rojaki, priznanimi na razli~nih podro~jih, od zdravstva in farmacije do arhitekture. Pri tem potekajo tudi sti­ki s predstavniki SGZ, ki ima dolgoletne izkušnje in željo po sodelovanju in povezovanju podjetij na obmo~ju Alpe-Jadran, kot posebno zanimivost pa velja omeniti na~rtovanje spletne strani in predvidoma tudi trgovine s predstavitvijo in ponudbo izdelkov in storitev slovenskih podjetij. 
10. julija se je ZSDh v okviru prizadevanj za širitev na podro~je gospodarstva udeležila tudi spletnega seminarja, ki ga je SGZ organizirala na temo Kako pridobiti evropska sredstva in kateri programi se nam obetajo v bližnji prihodnosti. Potekal je v angleš~ini, predavatelj pa je bil dr. Draško Veselinovi}, predsed­nik uprave Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega zdru­ženja, ustanovljenega leta 1999 kot nevladnega predstavništva slovenskega gospodarstva in raziskovalne sfere v Bruslju. 
Barbara Riman je imela poleg vrste drugih sre~anj tudi ve~ me-dijskih predstavitev. Izmed daljših pogovorov velja omeniti po­govor 17. julija v slovenskem programskem oddelku Radio Trst A deželnega sedeža italijanske javne radiotelevizije (RAI) in 31. avgusta v radijski oddaji Soto~ja na Prvem programu Radiotelevizije (RTV) Slovenija.  
ZSDh v okviru redne dejavnosti na svoji spletni in Facebook strani izdaja mese~ni napovednik dogodkov v slovenskih druš­tvih in ga po elektronski pošti pošilja vsem ~lanicam krovne organizacije ter medijem v Sloveniji in na hrvaškem. 
IZ DRU[TVA IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM

5. septembra se je Barbara Riman udeležila slovesnosti ob obletnici osvoboditve italijanskega koncentracijskega fašis­ti~nega taboriš~a Kampor na Rabu in ob tem zapisala: "Kot o številnih drugih taboriš~ih se tudi o tem ve veliko in se ne ve ni~. Slovesnosti sem se udeležila kot predsednica Zveze slovenskih društev, da bi po~astila spomin na Slovence, hrvate in vse druge internirance, ki so umrli na tem mestu. Prepri~ana sem, da je pomembno ohranjati spomin in se zavedati, kako smo majhni, kako smo minljivi in kakšno velikansko zlo je sposoben narediti ~lovek. Žrtve tega taboriš~a niso samo številke, to so bili ljudje, ki so v življenju imeli svoje skrivnosti, veselje, sre~o, bojazni … Pokloniti se jim na tem spominskem kraju se vsakomur globoko in nepozabno vtisne v spomin. Enako kot pretresljiva pri~evanja preživelih taboriš~nikov, ki so v Kampor prispeli kot otroci in so jih ti strašni dnevi mo~no zaznamovali za vse življenje. 
Žal se to taboriš~e, kot tudi številna druga, politizira, ker se da­nes brez politike ne more narediti veliko stvari. Mogo~e tokratni obisk dveh predsednikov, slovenskega Boruta Pahorja in hrvaš­kega Zorana Milanovi}a, kaj premakne in se kon~no za~ne obno­vitev. Na žalost pa se ljudje ne nau~ijo veliko iz zgodovine. Kot smo slišali, so skoraj vsi govorci poudarili, da se zlo fašizma ne sme ponoviti." 
Barbara Riman se je po slovesnosti na spominskem pokopališ~u udeležila tudi odprtja dveh razstav v rabski mestni knjižnici, po­

12. junij–15. julij, Dom na Vidmu, Ilirska Bistrica 

^ipka v Pavlov~evi galeriji 

imenovanih Zadnji pri~evalci, posve~eni spominu na internacijo v italijanskih fašisti~nih taboriš~ih, in Tkanine odpora: glasovi žensk. Razstavi sta bili na Reki na ogled pred letom dni v okviru projekta Re-ka, evropska prestolnica kulture (EPK) 2020, in sicer v sklopu programske usme­ritve Doba mo~i. 
Velja dodati, da se bo novembra letos zaklju~il projekt Spominjanje pozablje­nih žrtev koncentracijskih taboriš~ Kam­por na Rabu in Slana na Pagu, namenjen ohranitvi spomina na žrtve internacije. V obeh primerih gre za tragedijo, o kateri nove generacije ne vedo ni~ ali zelo malo. Zavod za avtorsko produkcijo, izobraže­vanje, inovativnost in sodelovanje na podro~jih družbeno odgovornega delova­nja, ohranjanja spomina in ~lovekovih pravic APIS (http://zavodapis.si/) prispe­va v projekt ohranjanje spomina na in-ternacijo v koncentracijsko tabori~e Rab v obliki video pripovedi v petih jezikih, hrvaškem, slovenskem, italijanskem, an-gleškem in nemškem jeziku, delo avtoric razstave Zadnji pri~evalci, novinarke Sa­še Petejan, fotografinje Mance Juvan in zgodovinarke dr. Urške Strle. 
Pristojne hrvaške ustanove bodo predvi­doma do konca novembra letos poskrbele za prenovo informativne table na vhodu v taboriš~ni spominski kompleks in obisko­valcem bo prek QR-kode to ponudilo do-stop do teh video pripovedi. 
y Saša Kernjak Zubovi}, Marjana Mirkovi} 
^
lanice likovne skupine v KPD Bazovica so gostovale v Ilirski Bistrici. Pod vod­stvom mentorice Tihane Karlovi} so odpr­le razstavo grafik z naslovom ^ipka. Na ogled je bila v Pavlov~evi galeriji v Domu na Vidmu vse do 15. julija. Zaradi epide­mioloških razmer slavnostne otvoritve s kulturnim programom ni bilo, a je bilo vzdušje ob postavitvi grafik zelo veselo. 
Zahvala velja gospodu Rajku in galeriji za priložnost za predstavitev likovne skupine in tudi KPD Bazovica. Razsta­vljena so bila dela, ki so jih ustvarile pri­zadevne ~lanice Slavica Afri}, Renata Jerkov, Ksenija Mrkela, Zdenka Kallan Verbanac, Nevenka Mudri} Saltovi}, Go-rana Pecirep, Lidija Tuškan Mohar, Lilja­na ^argonja in Maja Žuvela Stipeti}. 
y Sandra Grudeni} 
25. junij, Slovenski dom KPD Bazovica 

Društvo kot info to~ka: pismo z Malega Lošinja in recept za dolgo življenje 
IZ DRU[TVA 
S
lovenski dom KPD Bazovica je od pr-vih let po osamosvojitvi Slovenije in hrvaške postal svojevrstno središ~e za pridobitev najrazli~nejših informacij, po­vezanih s Slovenijo, in malokdo je doslej ostal brez odgovora. 
Tudi sedanja tajnica KPD Bazovica San­dra Grudeni} prejema vrsto vprašanj in rada poiš~e ali posreduje številne infor­macije rojakom in vsem zainteresiranim nasploh. Na enega izmed svojih prijaz­nih odzivov po telefonu pa je junija pre­jela pismo, ki jo je prijetno presenetilo: "Pa kdo danes sploh še pošilja pisma?!" Meni, da bi bila objava zanimiva za So-potja, hkrati pa bi se želela po tej poti zahvaliti tudi pošiljatelju. To je mag. To-mislav Jerala z Malega Lošinja, ki se sicer ni posebej predstavil, a pod njegovim imenom se na internetu hitro pojavi vr­sta objav, povezanih predvsem z njego-vim izjemnim in vsestranskim prispev­kom h gospodarskemu in družbenemu razvoju Kutine, posebej na podro~ju tehni~ne kulture. 
V pismu, poslanem "gospe, ki je pripravi-la informacijo o telovadcu pok. L. Štu­klju", se mag. Tomislav Jerala prisr~no zahvaljuje za prejete odgovore in kot po­jasnilo, zakaj jih je iskal, prilaga besedilo v hrvaš~ini, poimenovano "Recept Leona 
6.–24. julij, Slovenski dom KPD Bazovica 

Poletje v KPD Bazovica 
N
o, pa je uspelo! Kljub vsem epidemi­ološkim ukrepom smo že ~etrto leto zapored uspešno organizirali in tudi iz­peljali Poletje v Bazovici. Naše poletje je bilo polno likovnih, dramskih delavnic, tako pou~nih kot tudi mo~no zabavnih. 
Letošnje delavnice so potekale tri tedne. Zbralo se je 36 otrok, starih 5–12 let. Vsak teden smo imeli enak program z razli~nimi otroki. V skupinah je bilo 10– 12 otrok. Prijetne majhne skupinice, pol-ne veselja in želje po zabavi. 
Za~eli smo 6. julija. Ko smo se zbrali, smo za~eli z jutranjo rutino, ki je bila kratek pogovor o izbrani temi, nato sta sledila malo telovadbe v smislu iger in za zaklju~ek obilen zajtrk. 
Zatem smo imeli razli~ne delavnice. Obi-skali so nas tudi umetniki iz Slovenije, Štuklja za dolgo življenje", v katerem navaja tudi osnovne živ­ljenjepisne podatke in športne dosežke o tem slavnem rojaku. V njem omenja, da je Leon Štukelj (1898–1999) v nekem televizij­skem intervjuju, že proti koncu svojega življenja, med drugim kot svojo metodo za ohranitev dolgega življenja navedel in priporo~al zmernost v hrani in pija~i, veliko vode ter telesne vaje v skladu z leti, posebej pa vsakodnevne dihalne vaje pred spanjem. Te so, po besedah avtorja pisma, zanimive tudi za bralce Sopotij, izvajajo pa se na naslednji na~in: najprej trije zaporedni globoki vdihi z izdihom skozi usta, zatem sledi tri­krat globok vdih, a vsak posebej zadržan po tri minute. Mag. Tomislav Jerala pri tem navaja, da on lahko zadrži dih "le" mi-nuto in pol, da pa te vaje redno dela zadnjih šest let in je zdaj v devetinosemdesetem letu starosti. Vsem, ki bodo upoštevali na­potke tega slavnega športnika, želi dolgo življenje! 

y Povzeto po sporo~ilu Sandre Grudeni} 
kulturno-umetniško društvo Galerija CCU iz Ljubljane, in nam pri~arali odli~no zabavo s klovneso. Predstava je nastala po sli­kanici Darilo, ki so jo oživeli in nam s predstavo sporo~ili, da so lahko darila tudi nematerialna in da smo v bistvu mi lahko drug drugemu darilo. CCU pomeni Creative Creatures United, združenje ustvarjalnih bitij. Zakaj je to pomembno? Zato ker smo po predstavi imeli delavnico in izdelovali ta ustvarjalna bitja. Bilo je pestro. Saj veste, da domišljija ne pozna meja! 
Obiskal nas je tudi Teater Oz iz Brse~a. Z njimi smo ustvarjali delavnico Vesoljci. Otroci so napletli pajkovo mrežo prijatelj­stva ter si nato zamislili svojega vesoljca in tudi osmislili svoj planet. Mogo~e kot zanimivost: ve~ina vesoljcev je imela ~lo­veške oblike, vsi so imeli roke in noge, le malokateri je bil nekaj nerazpoznavnega. Na odru je vsak izmed udeležencev predsta­vil svojega vesoljca, povedal, kako zgleda, kaj dela, rad jé, kje živi itd. Na koncu so se vsi zbrali okrog planeta Zemlja in tudi narisali svojega vesoljca. 
Bila je tudi glasbena delavnica. Otroci so prek razli~nih zvokov ugotavljali, za katere predmete gre. Na odru so uživali tako v 

Leon Štukelj, foto: BoBo/www.rtvslo.si 
IZ DRU[TVA 

Vedro in razigrano tudi letos, arhiv KPD Bazovica. 

ob~utek zavedanja lastnega telesa. Vsekakor priporo~am to za­nimivo izkušnjo. Na koncu so risali z vodenimi barvicami in ustvarjali po taktih glasbe. Tu moram dodati, da imate vesele otroke, kajti ni bilo prav veliko temnih barv! 
Smo pa tudi risali, izdelovali plakate, uživali v skupinskih igrah, poslušali pravljice. Kar nekaj ~asa smo preživeli na pro-stem: se lovili, kradli zemljo, igrali "ristanc", med dvema ognje-ma, balinali in še kaj bi se našlo. 
Po kon~anih delavnicah smo imeli najpomembnejši del dneva 
– kosilo. Uživali smo v izbiri slastnih jedi. Saj veste, katere so to: ogromno mesa, pripravljenega na dunajski na~in, kar nekaj 
17. julij, Slovenski dom KPD Bazovica 


Lit link festival 

francoskega krompir~ka in seveda teste­nin. Naj vam omenim najbolj priljubljeno jed – testenine s "pohan~kom". 
Po kosilu je sledil po~itek. Ampak ker smo bili še polni energije, je bil po~itek gledanje risanke. 
Ker smo bili vedno dokaj mešana skupina, je bil v~asih kar cel projekt, katero risanko izbrati. No, ~e kakšnemu risanka res ni bila vše~, pa je ~as izkoristil za spanje. 
Na koncu vsakega tedna smo tudi uspeš-no izpeljali predstavo, ~isto takšno, kot so nam jo pokazali v KUD Galerija. Veste kaj, bila je veliko boljša kot njihova! 
Ker imamo zares ustvarjalne otroke, se je porodila ideja o dramsko-likovni skupi­ni, ki nosi ime Mojca Pokrajculja. Naša Mojca Pokrajculja se sestaja ob ponedelj­kih ob 17.30 v klubski sobi KPD Bazovi-ca. Toplo vabljeni! 
Naj vam prišepnem še dve stvari: v pri­pravi so jesenske po~itnice v Bazovici in mala planinska šola. 
Do takrat pa topel objem in velik po­zdrav! y Darja ^ubri}, Sandra Grudeni} 

Izvrsten ve~er s 

V 
organizaciji hrvaškega društva pisateljev iz Zagreba je na našem vrtu potekal zanimiv dogodek, poi-
književniki in 

menovan Književne vezi ali Lit link festival. Prisluhnili smo prebiranju pesmi in odlomkov iz knjig, 
glasbenikom, foto: Dionis Juri} topel poletni ve~er na vrtu pa je popestril slovenski kantavtor Vlado Kreslin. Poleg hrvaških ustvarjalcev so se dogodka udeležili tudi slovenski pesniki, pisatelji, založniki in uredniki (predstavniki založb Goga, Sa­nje, Beletrina, Pivec in Litera). Svoja dela so brali Agata Tomaži~, Gabriela Babnik, Aleš Šteger, Jure Tori, Vlado Kreslin, Muanis Sinanovi}, Željka horvat ^e~, Tea Tuli}, Tomica Š}avina, Bojan Žižovi}, Ante Zlatko Stolica, Rok Zavrtanik, Nino Fli­sar, Jedrt Jež Furlan in Orlando Urši~. Program je vodil književnik in kritik Marko Poga~ar, tudi naše gore list, eden izmed najpomembnejših ustvarjalcev mlajše generacije na hrvaškem, nagrajevan tako doma kot na tujem, s prevodi knjig v deset jezikov in posameznih besedil v ve~ kot trideset. hvala vsem sodelujo~im, bilo je lepo! y Sandra Grudeni} 
7. marec –12. september, Maribor 


Najstarejša vinska trta na svetu bo pognala svoje korenine tudi na Reki 
IZ DRU[TVA 
F
ebruarja letos je prispelo vabilo Mes-tne ob~ine Maribor na tradicionalno prireditev, 41. rez Stare trte, z razveselji-vim obvestilom, da je bil prav Slovenski dom KPD Bazovica izbran med letošnje prejemnike njenega cepi~a. Stara trta sor­te žametovka oziroma modra frankinja domuje v osrednjem delu starega mestne­ga jedra ob Dravi in se je zaradi svojih ve~ kot 400 let zapisala v Guinnessovo knjigo rekordov kot najstarejša trta na svetu, ki še rodi, kar brez dvomov potrjujejo tudi strokovnjaki. Rez Stare trte je v Mariboru pomemben protokolarni dogodek, ko me-sto podarja trtine cepi~e izbranim prijatelj-skim mestom, ob~inam in društvom z vseh koncev sveta. 
Imela sem to ~ast, da sem kot predstavnica KPD Bazovica na prireditvi 7. marca prev­zela cepi~, ki hkrati predstavlja tudi plod ve~letnega kulturnega sodelovanja in prija­teljstva društva z moškim pevskim zborom KD France Marolt iz Male~nika, katerega pevci so uradni bera~i najstarejše trte na svetu, in glavnim skrbnikom, mestnim vini~arjem in novinarjem gospodom Stane-tom Kocutarjem, ki nam je cepi~ poklonil na sve~ani prireditvi. Dogodka se je letos udeležila tudi (nekdanja) slovenska mini-strica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehra-no dr. Aleksandra Pivec, ki pozna delovanje našega društva, prireditev pa je pospremil bogat kulturno-etnografski program. 

Letos so podarjeni cepi~i prvi~ že posajeni v loncu, s ~imer je prejemnikom prihranjenega nekaj ~asa in skrbi, da se bo potom­ka obdržala na svoji novi lokaciji. V bližini že raste tudi v Novem Vinodolskem in Crikvenici, mi pa smo prošnjo za cepi~ vložili je­seni lani z željo, da Staro trto prinesemo na Reko prav letos, ko mesto nosi prestižen naslov evropske prestolnice kulture. Dogo­dek sve~ane zasaditve na spodnjem vrtu Slovenskega doma smo s sve~anim dogodkom in gostovanjem zbora iz Male~nika na~rtovali 13. junija, a nam je na~rte že ~ez nekaj dni po prejemu trte prekrižal splet okoliš~in, ki je s koronavirusom ustavil svet. 
V sodelovanju z Zvezo slovenskih društev na hrvaškem, Mestno ob~ino Maribor in Mestom Reka želimo markantni vili, spomeni­ku slovenstva na Reki, v katerem deluje društvo, dati še dodatno vrednost, ki bo pod svojo sen~ko hranila slovensko kulturo, slo­venski jezik, dobro voljo in prijazne odnose med ljudmi. 
Dogodek smo prestavili na 12. september, toda hrvaška je bila takrat na rde~em seznamu, zato naši gosti niso mogli priti in je dogodek preložen na pomlad 2021. Nismo še dolo~ili datuma, trta pa nas ~aka pri prijateljskem društvu France Marolt v Male~niku. 
V društvu ostajamo optimisti~ni, da bomo prihodnjo pomlad vendarle izpeljali sve~anost ob zasaditvi potomke, ki simbolizira trdoživost, življenjsko energijo, prijateljstvo in iskrenost, v kar bomo verjeli tudi v "novi normalnosti". y Eva Ciglar 

16. september, Hrvaški kulturni dom na Sušaku (HKD) 

Porto Etno 2020, prvi del – Video recepti 
S
kupina za raziskovanje slovenskega kulturnega izro~ila (SRSKI) že ve~ let redno sodeluje v kulinari~nem delu prire­ditve, na kateri razli~ne oblike svojega delovanja v septembru predstavijo orga­nizacije narodnih manjšin na Reki. Za­dnja leta to poteka v okviru festivala Porto Etno, številni gostje z vsega sveta pa v mesto za nekaj dni med drugim po-leg okusov prinesejo tudi pesmi in plese daljnih kultur. 
Epidemiološki položaj zaradi novega ko­ronavirusa tokrat ni dovolil organizacije javne kuhe za obiskovalce prireditve, za-to smo ~lanice SRSKI sprejele sodelova­nje v okviru video predstavitev in tako posredovanih receptov. Odlo~ile smo se za pripravo ješprenja ali ri~eta po tradici­onalnem receptu naših babic. Na za~etku je Zdenka Kallan Ver­banac na kratko predstavila društvo in številne dejavnosti KPD Bazovica. Na pomo~ pri kuhi so nam zatem prisko~ile moške roke, in sicer roke našega Nenada ^argonje. Zahvala velja tudi za njegovo potrpežljivost med dolgim snemanjem in pojasnje­vanjem recepture. Vse radovedneže vabimo, da si slasten krož­nik ogledajo na posnetku YouTube kanala hKD na Sušaku. ^e se boste lotili kuhe, pa vam želimo veliko uspeha in dober tek! y SRSKI 
Stara trta je velika turisti~na znamenitost Maribora, foto: BoBo/www.rtvslo.si 
Zdenka Kallan Verbanac, Nenad ^argonja in Liljana ^argonja, arhiv KPD Bazovica. 


18.–20. september, Vinkovci 


Vinkova~ke jeseni 
re~ tudi slovenska, ki jo je ~astno in ponosno nosilo doma~e dekle, naš model Ana Pavlovi}, študentka 1. letnika fakul­tete za socialno delo. Zelo prijetno dekle je potrpežljivo sedelo med izdelovanjem frizure na glavnem trgu in se potem po­nosno sprehodilo v slovenski noši. Pri vsem tem so ji pomagali tudi profesional­ni frizerji, navzo~i pa so bili tudi modni oblikovalci. Ani smo frizuro naredili sa-mi, seveda pod nadzorom profesional­cev, in bila je ~isto sprejemljiva. Ana, najlepša hvala! 
Ana Pavlovi} v V Vinkovcih so tudi letos sve~ano, pa ~eprav skrajšano za-Ve~ o prireditvi Vinkova~ke jeseni je ob-
slovenski noši (sedma z radi pandemije, izvedli 55. Vinkova~ke jeseni, svetovno javljeno na spletni spletni https://vinko­
leve), arhiv KPD Bazovica. znano prireditev, ki neguje kulturno dediš~ino, folkloro in tra-vackejeseni.hr/svecano-otvorene-55 dicijsko kulturo. V tem okviru pa je bila izvedena še ena, in si--vinkovacke-jeseni/, o etno frizurah pa na cer "Etno frizure svijeta", letos brez predstavnikov sveta, samo http://gatalinka.hr/etno-frizure-svijeta/. s predstavniki narodnih manjšin na hrvaškem. Vse frizure in noše so fotografirali profe-
Organizator Vinkova~kih jeseni je tamkajšnji Kulturni center sionalni fotografi. Objavljene bodo v ka-Gatalinka, ki se mu zahvaljujemo za povabilo in pogostitev. talogu, ki bo predvidoma izšel leta 2021. Med dvanajstimi predstavljenimi narodnimi nošami je bila nam-y Sandra Grudeni} 
IZ PLANINSKE SKUPINE 

23. maj, Vzpon na Snježnik 
K
oronavirus je spremenil in pomešal na~rte celega sveta, ne samo PS KPD Bazovica. No, ukrepi so 
za~eli popuš~ati in prišel je ~as, da nekaj za~nemo delati. Za za~etek smo sedemdnevni izlet v Dal-
macijo zamenjali z vzponom na Snježnik v Gorskem kotarju. Bilo nas je malo, zato smo toliko bolj uživa­
li v enkratnih razgledih in cvetju, ki ga je bilo še in še. 
Nadomestne izlete smo organizirali vse do konca julija in se namesto na~rtovanih odpravili v bližnje hribe. 
Prepri~an sem, da se nas bo na naslednjih izletih zbralo veliko ve~ in da se bomo hitro ponovno vpeljali v 
Potepanje po U~ki, foto: Darko Mohar uživaške in delovne tire kot pred koronavirusom. Njemu pa želim sre~no pot v onostranstvo. 
IZ DRU[TVA 
7. junij, Skrivnostni koti~ki lepotice U~ke 
P
laninci KPD Bazovica so za drugi nadomestni izlet namesto rednega programa, v katerem je zaradi koronavirusa še vedno skoraj vse odpovedano, izbrali kraljico gora v Primorsko-goranski županiji, U~ko in njene skrivnostne koti~ke. Tokrat v sodelovanju s hrvaškim planinskim društvom (hPD) Platak z Reke. Zbralo se je nekaj manj kot trideset planincev iz obeh društev, ki so se sprehodili od Male U~ke do nekaj ve~ kot tiso~ metrov visokega vrha Babin grob, vrha, imenova­nega po legendi o babici, ki je izgubila življenje v snežni nevihti, ko je zaželela obiskati svoje otroke na drugi strani U~ke. Tudi skupina A je oddelala svojo pot, približno sedemstometrski vzpon do Svetega Antona, tako da so lahko bili vsi udele­ženci zadovoljni. 
Pridni planinci PD Knezgrad so na tem obmo~ju zgradili majhen bivak in podstrešno zavetiš~e, tudi v nedeljo so imeli de­lovno akcijo. Kljub nenapovedanemu prihodu so ~lane PS KPD Bazovica in hPD Platak lepo sprejeli in nam omogo~ili, da pod streho pripravimo majhen piknik in uživamo v lepotah U~ke. Zato gredo tokrat posebne zahvale PD Knezgrad ter se­veda Jadranki in Zoranu Bistri~i}u, ki sta pripravila lep piknik in druženje. Nekaj hoje po brezpotju je tudi pri najšibkejših ~lanih šlo hitro v pozabo in za upati je, da se takšna druženja v prelepi naravi še ponovijo. 
U~ka, arhiv PS KPD Bazovica. 
14. junij, Mala planinska trilogija, Snežnik in njegove lepote 
L
eta 2012 je naša PS organizirala so~asni vzpon na Triglav, Dinaro in U~ko. Ta projekt je bil takrat poi-Na Snežniku, foto: Darko Mohar 
menovan Planinska trilogija. Po zastoju skoraj vseh dejavnosti društva in PS zaradi koronavirusa so planinci KPD Bazovica sklenili organizirati tri izlete, ki naj bi zamenjali na za~etku leta pripravljen in od­povedan program. Po vzponu na Snježnik v Gorskem kotarju in U~ko je bil tretji izlet organiziran na Snež­nik nad Ilirsko Bistrico. Tokrat tudi kot priložnost, da se znova sre~ajo planinci prijateljskih društev iz Primorske in Reke. Vse te tri izlete so poimenovali Mala planinska trilogija, saj je namen ostal isti – pove­zovanje in druženje. 
V nedeljo zjutraj so se na Sviš~akih zbrali planinci iz Kopra, Postojne, Ilirske Bistrice in reške KPD Bazovica ter družina Papler z Golnika na Gorenjskem. Napoved o dežju, plohah in nevihtah se ni uresni~ila, kot da bi tudi vreme želelo podpreti tak projekt. Vse skupaj je bilo res prekrasno: lepo vreme, sre~anje po dolgem ~asu, vzpon na Snežnik in spust ~ez Mali Snežnik, vodnik Marko, ki mu je uspelo pokazati mnoge zanimi­vosti tega enkratnega obmo~ja, druženje itd. 
Sledi priprava poznopoletnega in jesenskega programa, seveda v upanju, da koronavirus ne bo ve~ razsajal. 
IZ DRU[TVA 

5. julij, S PD Opatija v Gorski kotar in okolico ^abra 
mobili nadaljevali pot proti ^abru, ki je na sami meji s Slovenijo. Najprej so se povz­peli na Tropetarsko steno, lepo razgledno to~ko nad dolino ^abranke, zatem so sle­dili še obiski izvirov ^abranke, kjer žal meja med Slovenijo in hrvaško ve~ ne omogo~a ogleda obeh izvirov, ter Gerov-~ice, ki prihaja na plano pod visoko steno Svete Gore. Na žalost dolgotrajna suša ni omogo~ila uživanja v bogastvu vode obeh izvirov goranskih rek, a to vseeno ni zma­njšalo uživanja v skupnem druženju in prelepi naravi Gorskega kotarja. 
S tem izletom je bila zaklju~ena sezona organiziranih izletov naše PS. Sledita po­letni oddih in v planinskem pogledu po­polnoma nejasna jesen. Koronavirus je spet za~el razsajati, na hrvaškem tokrat še huje kot na za~etku njegovega pohoda 

Proti izviru Gerov~ice, foto: Darko Mohar po Evropi. 
Razstav, predavanj in podobnega ter tudi izletov z avtobusom do konca leta ne bo, samo enodnevni izleti v bližnjo okolico z lastnim prevozom. Pa še to bomo sre~ni, ~e bomo sploh lahko izpeljali. 

6. september, Namesto na Bazoviški pohod na Orljak v Istri 
K
oronavirus še vedno razsaja in onemogo~a obi~ajne aktivnosti. Prvi~ po osemnajstih letih se ~lani PS KPD Bazovica zaradi koronavirusa in omejitev na meji niso udeležili spominskega Bazoviškega poho­da. Namesto tega so se odlo~ili za vzpon na 1106 metrov visok vrh Orljak v istrski ^i~ariji. Vzpon je trajal približno dve uri. Povezava s predsednico SPD Trst Marinko Pertot na vrhu ni uspela neposredno, a vseeno je ostalo zabeleženo, da so bili ~lani naše PS v mislih skupaj s tržaškimi prijatelji. Lep in jasen dan je do-brim mislim in željam omogo~il, da prepotujejo to kratko razdaljo. 
Poletje se po~asi za~enja prevešati v jesen, program PS KPD Bazovica pa bo prilagojen razmeram in bo 
Z izleta na Orljak, foto: Darko Mohar ponudil veliko planinskih jesenskih užitkov. In ~e bo možno, tudi sre~anj s prijatelji. 

13. september, S HPD Platak po poteh Branka Lon~arja 
IZ DRU[TVA 
h
PD Platak, ustanovljeno leta 1948, je današnje ime dobilo leta 1962 po zaslužnem ~lanu tega društva. Branko Lon~ar je sodeloval pri gradnji in obnovi planinskih domov na Platku in Snježni­ku ter z markacisti društva uredil in ozna~il številne steze v reški okolici. Po njegovi smrti leta 1999 so njegovi prija­telji uredili stezo Platak–Snježnik–Mir­njak–Guslica–Planina–Jelenc–Gornji Medvejci–Veliko Snježno–Platak. Po njem so poimenovali tako to krožno pot kot tudi enega izmed vrhov na poti, do tedaj neimenovanega. 
V po~astitev dvajsete obletnice te poti je hPD Platak organiziral Na Brankovem vrhu, arhiv Zorana Bistri~i}a. 
pohod na 1459 metrov visok Brankov vrh. Pohodu se je priklju~ilo tudi petnajst ~lanov PS KPD Bazovica, ki tako nada­ljuje odli~no sodelovanje s tem reškim društvom. 

16. september, V po~astitev dneva slovenskih planincev na Obru~ 
L
etošnji dan slovenskih planincev je bil najprej preložen iz junija na september. Potem ko niti septembra Dan slovenskih planincev obeležil izlet 
ni bilo mogo~e izpeljati skupne proslave na enem mestu, je bilo dolo~eno, da vsako društvo s svojimi 
na Obru~, arhiv Darka mo~mi organizira izlet in proslavo. Tako se je tudi PS KPD Bazovica kot del PD Snežnik iz Ilirske Bistrice Moharja. odlo~ila, da izpelje samostojen izlet in dan slovenskih planincev obeleži na najvišjem vrhu Grobniških Alp, 1376 metrov visokem Obru~u. Na pohodu je sodelovalo petnajst ~lanov, ki so v lepem vremenu lahko uži­vali v razgledih na Kvarner, od U~ke do Velebita. 
USTVARJALNI COVID 
Planinski prijatelji o vezeh s PS KPD Bazovica, nadaljevanje iz prejšnjih številk 

Bazovica, Reka in PD RTV 
Slemenova špica, foto: Liljana Drevenšek 
P
ri planincih sem spoznala kar nekaj zanimivih oseb in ena izmed njih je Darko Mohar. Je visok, markanten gospod z velikim fotoaparatom… Kako lepo je imeti v svojih vrstah osebo, kot je Darko, ki je le­genda nekega krasnega druženja planincev z Reke in drugih hrvaških, slovenskih, bosanskih ter italijanskih društev. Darko vzpostavi in ohranja dobro voljo, vedrino, krasne stike stke med ljudmi. 
Kot sin matere iz Prekmurja, rojen je bil v Murski Soboti, bi la-hko živel nekje na ravnici ob Muri. Njegov o~e je bil iz Loškega Potoka. Torej bi lahko živel v dolini Petra Klepca. A ko je bil star šest let, so se preselili na otok Krk, v Baško. Tam je preživel brezskrbno otroštvo v pohajkovanju in raziskovanju otoka. Darko je ~lovek morja in gora, jadranja in hribolazenja. ^lovek mnogih talentov, od kuhanja, pisanja do fotografiranja. Pred­vsem pa je izjemno delaven, stalno nekaj ustvarja, snuje, ureja in je izredno topla, prijazna oseba. 
Na pobudo naše kolegice z RTV Slovenija Marjete Kerši~ Svetel in takratnega predsednika Branka Krebsa se je leta 2008 za~elo ~udovito sodelovanje planincev obeh društev, seveda pod tak­tirko Darka Moharja. Žal sem prva skupna druženja in ture za­mudila, vem, da so šli skupaj na U~ko, pa na izvir Mure in še kam. 
Druženje planincev na Krku je že tradicionalno, seveda po Dar-kovi zaslugi. Zadnja leta se nas zbere že ve~ kot 100, celo 140. 
Sre~ala sem sošolca Roka iz Ljubljane, ki je omenil, da je ~lan PS KPD Bazovica z Reke. Kako Ljubljan~an, pa ~lan reške PS? Kar nekaj Darkovih študentskih ko­legov iz Slovenije je njihovih ~lanov in tako skupaj pohajkujejo, potujejo, jadra­jo… 
V teh letih našega skupnega druženja smo spoznali mnogo skritih koti~kov otoka Krka. Pa Darko vedno najde še kaj novega, ~esar še nismo videli. Tudi ~e bi kaj ponovili, ni~ hudega, pridejo novi planinci in tudi narava je vsaki~ druga~­na. Tako smo spoznali mnoge planinske poti, stezice, zalive, kanjone in skrite koti~ke Krka. 
Prehodili smo pot iz Baške, iz zaliva v za­liv, mimo kanjona Vrženica do Vele Lu­ke, Male Luke in nazaj ~ez hrib. Neko~ smo se iz Vele Luke vra~ali z ladjo. hoja ob morju z vetrom v laseh in enkratni ra­zgledi vse naokoli – to je res nekaj kra­snega. Povzpeli smo se na najvišji vrh Krka, na Obzovo. Razgledi proti Punatu in Krku in naprej v daljavo, morje, mor­je… Leta 2016 smo se družili 13. marca. 

Morda nam je prav trinajstica namesto napovedanega son~nega vremena prinesla hudo burjo. Turo smo morali prilagoditi vremenu. Darko nam je takrat povedal mnogo o življenju na Krku v starih ~asih, o ov~ereji, suhozidih itd. Leta 2017 smo šli na vzhodni del otoka, v znamenite ^iži}e, kjer je zdravilno bla-to, pa naprej do Šila in Dobrinja, obiskali smo tudi vinorodni Vrbnik. Na enem izmed naših druženj smo krenili iz Baške do cerkvice sv. Ivana, na Plato Mjeseca, naprej na hlam, do Drage Baš}anske in nazaj v Baško. V okolici Omišlja pa smo si ogledali arheološke ostanke Mirine Fulfinum. 
Lani je bila v soboto še huda burja, skrbelo nas je, a pri~akala nas je krasna, son~na nedelja. Po Darkovi zaslugi smo bili po mnogih desetletjih v bivšem trajektnem pristaniš~u Voz. Zanimivi so nasadi sivke in pogled proti celini – Crikvenici, Selcam, Novem Vinodolskem. Sledil je ogled lepot jame Biserujke. Mi pa smo potem dodali še pohod iz Malinske do Njivic po rajskom putu, ki je prav zares rajski z vsemi zalivi in modro­zelenimi odtenki morja. 
Planinci z Reke so se pridružili planincem PD RTV predlani na turi z Vogla do Rodice. Skupaj smo preži­veli lep dan v Julijcih. Lani pa smo obiskali Soriško planino, Možic, Lajnar, Slatnik, nekateri tudi Šavnik. Možic je edina to~ka v Sloveniji, kjer lahko hkrati vidimo Bohinjsko in Blejsko jezero. Druženje z reškimi prijatelji smo zaklju~ili z ogledom zgodovinskih znamenitosti Škofje Loke. 
Pred leti pa smo se organizirali in kot skupina šestnajstih planincev, med njimi tudi Darko in njegova soproga Lidija, obiskali Kreto. Poklepetali smo, ko smo ob~udovali naravne lepote Samarijske soteske. Skupaj smo ob~udovali in osvajali vrhove Krete, Afendis. Odkrivali smo ~are kretskih vasic, zgodovino Matale in spoznali pomorš~ake, ki poznajo reške nogometaše. Okušali smo dobrote grške kulinarike, ob~udovali grško keramiko, zvoke sirtakija, modrino kretskih plaž, Vai ... Družili smo se tudi na predava­nju o Kreti, ki ga je Darko pripravil na Reki, da smo skupaj obudili spomine na naše potovanje. 
PD RTV je sredi aprila praznoval petdeset let delovanja. Dogovorili smo se, da bo obisk Krka konec febru­arja za vse naše ~lane brezpla~en, saj je za Krk in Darkove pohode vedno ogromen interes. Celo šestdeset sedežev v avtobusu ni zadoš~alo, zato smo že morali organizirati dodaten kombi. Imeli smo predvideni dve varianti, eno iz Stare Baške do Baške, drugo pa v okolici mesta Krk, kjer z Darkom še nismo hodili. 
USTVARJALNI COVID 


Kako sem stopil na deske, ki pomenijo življenje 
USTVARJALNI COVID 

D
ramska skupina je v KPD Bazovica vedno bila zelo aktiv­na. Spomnimo se samo iz novejših ~asov Jela~inovega Pi-knika s tvojo ženo in 130 izvedb te komedije, legendarnega Alojza Usenika, uspešnih komedij po motivih Kishona ali za­dnje uspešnice Niti tat ne more pošteno krasti na besedilo Daria Foja v režiji Ser|a Dla~i}a. 
Deske, ki pomenijo življenje, so v Slovenskem domu na Reki vedno veliko pomenile za številne ~lane, zaljubljence v igro, domišljijo in zabavo. So ljudje, ki radi sebe maskirajo, prikazu­jejo kot drugega in so veseli, ~e koga s tem zabavajo. Vsak igra­lec se mora vživeti v neko drugo osebnost, ~eprav skozi njo na koncu prikazuje samega sebe. 
In kako se v taki druš~ini najde nekdo, ki ga je od malih nog bilo strah odra, nastopa, ki si ne more zapomniti niti malo be-sedila, ki še doma ne zna igrati, saj ga doma~i "pre~itajo" v pi~li minuti? 
Pravi Milan na sestanku vodij skupin pri predstavljanju dela dramske skupine: "Moramo nekoga najti, ki bo igral harmoniko v naši novi komediji. Treba je odigrati Na planincah, in to mu je edina naloga." 
Kdo mi je kriv, da sem se spomnil, kako sem se pred petdeseti-mi leti u~il igrati harmoniko? Od tedaj stoji harmonika v kleti 
Darko Mohar in Vitomir Vitaz v predstavi Sre~no, mladoporo~enca! 
Sodelujo~i v predstavi, Darko Mohar s harmoniko, foto: Istog Žorž 
ali na podstrešju, miši so ji pregrizle jer­mene, zvoka ni iz sebe iztisnila vsa ta dolga leta. In kdo mi je kriv, da sem ste­gnil jezik: "Mogo~e pa bi jaz to zmogel, saj enkrat odigrati Na planincah ne bi smel biti problem. Seveda z nekaj vaje in da se nobeden ne jezi, ~e kaj sfalim." Mi­lan je zagrabil kot pitbul: "Ma ne, ~im slabše igraš, tem bolje, saj, to je komedi­ja!" In ni me ve~ izpustil iz rok. Na prvi vaji je sledil režiser Ser|o: "Glej, Na pla­nincah igraš v prvem songu devetkrat, v naslednjih po dva-, tri-, štirikrat. Na tem mestu boš igral samo osnovno melodijo brez basov, tu boš s Kristino zapel, tu boš igral vibrato, tu samo base. Tu boš malo pel z Ivom in odšel z odra, potem boš ma-lo nosil Iva. Na koncu se še prikloni!!!" 
Tako sem bil noter, niti kriv niti dolžan. Vsaj enkrat na teden vaje, pred nastopom vsak dan vaje doma, da kaj ne zabrljaš, potem vaje doma še s kakšno drugo me-lodijo, da zmeh~aš stare, otrdele in krom-paste prste. Elektroni v možganih ne potujejo ve~, kot bi bilo treba, saj so elek­tronske poti obremenjene z ogromno in-formacijami in seveda skleroti~nimi spre­membami, tako da v~asih komanda iz glave ne pride do prstov ali pride spreme­njena. Koliko težav samo za enkrat odi­grati Na planincah! 
Nauk: "Mol~i in ne steguj jezika, ko te 
nih~e ni~ ne vpraša!" A vseeno: lepo se je družiti z ekipo, ki je pripravila in do sedaj nekajkrat izvedla komedijo Sre~no, mladoporo~enca! po motivih štirih enodejank A. P. ^ehova. Ko virus oddide, jo bomo še igrali. Pridite jo pogledat! y Darko Mohar 



Spomini na prodajo brkinskih jabolk na Reki 
B
rkini in zlasti vasi med Ilirsko Bistri-co in Reko so bili od nekdaj naravno zaledje Reke in turisti~nih krajev vzdolž istrske obale od Opatije dalje. Kmetijski pridelki so tako praviloma dnevno roma­li z vozovi in kasneje z modernejšimi pre­voznimi sredstvi na tržnice po razli~nih krajih, v hotele in druge gostinske zmo­gljivosti. Poleg zelja, krompirja in neka­terih drugih vrst zelenjave in sadja so bila brkinska jabolka eden izmed glavnih doma~ih sadežev. Vse to se je v veliki me-ri prodajalo neposredno kupcem na trž­nici in pred ve~jimi podjetji po kon~anem delovnem ~asu, pred odhodom zaposle­nih domov. 
Želim poudariti, da je govora o obdobju, ko še nismo poznali velikih sadjarskih pridelovalcev jabolk in kombinatov, zla­sti pa ne uvoza. To so zgodnja šestdeseta leta minulega stoletja, v ~asu, ko so tudi v Brkinih, kjer sem doma, prevladovali tradicionalni travniški sadovnjaki s sta­rimi, preizkušenimi sortami jabolk, sliv in ~ešenj, ki niso potrebovale številnih škropljenj in zaš~ite. 
Kot re~eno, so vasi na obeh straneh ce­ste, ki pelje od Ilirske Bistrice proti Jelša­nam in naprej skozi "Kastavš~ino" (kraje med Rupo in Matulji), nekako naravno gravitirale na Reko. Reka je imela pose-ben pomen za prebivalce tega obmo~ja, saj so poleg dobave kmetijskih pridelkov tja hodili dnevno na delo tudi prenekate­ri delavci. Spomnim se delavskega vlaka zelo zgodaj zjutraj, s katerim se je dolga leta vsako jutro na delo vratarja na glav­nem vhodu ladjedelnice "3. maj" vozil Ja­nez Bajc, sicer izjemno natan~en in izkušen ~ebelar in prijatelj mojega pokoj­nega o~eta. In na tem vlaku ni bil sam. Spomnim se tudi krepkih brkinskih fan-tov in mož, ki so kot "luški težaki" delali v pristaniš~u, njihovih pripovedi o na­pornem delu v podpalubju, "v štivi", ko so v eni izmeni preložili na tone vre~ razli~nega blaga. Ne nazadnje je bila ta­krat najbližja bolnišnica za ilirskobistriš­ko obmo~je prav reška, tudi s svojo otroško bolnišnico na Kantridi. 
Nadaljevanje tega zapisa so spomini osnovnošolca na leta od 1961 do 1964, posve~eni opisu in doživljanju prodaje jabolk na Reki, na tržnici v ulici, ki vodi k zgradbi reškega 
gledališ~a hNK Ivana pl. Zajca. Praviloma so kmetje iz vasi v okolici Ilirske Bistrice, kot so Ve­lika in Mala Bukovica, Gornji in Dolnji Zemon, Jasen, Vrbica, Zare~je, Brce, harije in druge, vozili svoja jabolka na trg na "lojtrnikih", vozovih s konjsko vprego, dolžine do nekako štiri metre. Na ogrodje platoja kme~kega voza, ki sta ga tvorili dve vodoravno položeni in vzdolžno speti stranici – vsaka je bila narejena v obliki lojter (lestev), so naložili kakšnih trideset cen­timetrov debelo plast sena, ~ez pa praprot in na to "posteljo" nasuli jabolka – v rinfuzi, razsuta. V mrzlih zimskih jutrih so jabolka in morebitno zelje pokrili s cerado, saj so od doma od­hajali zgodaj zjutraj, v mraku. Ta voz so pripeljali na prostor tržnice, blizu reškega gledališ~a, in se parkirali ob rob ceste. Konje so izpregli in jih privezali ob voz, tako da niso motili kupcev. Jabolka so z voza prodajali s tehtnicami, "vagami" na 

Avtor tega zapisa sem doma ob reki Reki, kilometer stran od zaselka Ribnica, ki leži ob cesti na pol poti med Pivko in Ilirsko Bistrico. Na kmetiji smo poleg drugega pridelali tudi znatno koli~ino jabolk razli~nih sort. Najzna~ilnejša so bila tako ime­novana zimska jabolka, kot so bobovec, goriška sevka, kosma~, kanadke in med poznavalci še danes priljubljena sorta mošan~ki. To so bila razmeroma drobna, rumena jabolka, zna~ilnega okusa in vonja, ki so svoj poln okus dobila, ko so se nekoliko uležala. V pozni jeseni so bile na voljo tudi manj ob-stojne sorte, kot so reneta, krivi pecelj, zlata pramena, carjevi~, vremska trdelika, nekatera izmed njih tudi bolj kisla, primerna 

USTVARJALNI COVID 
Jabolka sorte goriška sevka, foto: Janez Renko 

USTVARJALNI COVID 
za jabol~ni zavitek. Z naše doma~ije, ki je dobrih enajst kilometrov oddaljena od Ilirske Bistrice po dolini Reke, smo jabolka na trg vozili z najetimi "kamion~ini" (tovornjaki z nosilnostjo ene do dveh ton) ali pa na avtomobilski prikolici, ki jo je vlekel naš leta 1958 kupljen nov VW hroš~. Na to prikolico je šlo dvain­dvajset doma narejenih lesenih zabojev, vsak za približno trideset kilogramov jabolk. To je bila tudi dnev­na koli~ina jabolk, ki se je prodajala na vsaj dveh mestih na tržnici. Moja pokojna mama je bila sicer šolana trgovka z veliko posluha za kupce, zlasti "šinjore", pa tudi gospodinje, ki so prihajale po dnevne nakupe. Prodajala je na improviziranem pultu iz zabojev, prakti~no vis-a-vis prodajalcem z vozov. O~e, ki je prodajal na drugem vogalu, je poskušal unov~iti tudi cele zaboje. 
Trgovanje na tržnici se je za~elo zgodaj zjutraj s pripravo v ~asu, ko se je danilo. Zelo zgodnji kupci so priš­li nekje med šesto in sedmo uro, nakar je trajalo vse tja do dveh popoldan, v~asih tudi nekaj dlje, zlasti v dneh, ko so zaposleni po podjetjih dobili pla~o. Trgovanje se je praviloma odvijalo v ~asu brez dežja, veter in burja nista bila prijatelja dobri prodaji. Zgodilo se je, da je prodaja šla bolje prodajalcem, ki so prodajali ne­posredno s kme~kega voza. Živo se spominjam primera, ko se je trgovalni dan že po~asi prevešal v drugi del in so kmetje z vozov vse prodali, na stojnici, kjer so prodajali moji starši in drugi, brez vozov, pa prodaja ni šla tako dobro. Kupci so preprosto hoteli kupiti jabolka z vozov. Takrat se je moj podjetni o~e domislil pote­ze, stopil k znancu – prodajalcu z vozom in predlagal, da naša jabolka stresemo na njegov, takrat že skoraj povsem prazen voz. Spretno sta prenesla nekaj zabojev jabolk za voz, jih na kratko pokrila s ponjavami, zatem pa jih po nekaj minutah stresla na "praprotno posteljo" na voz. Kupci, ki so prišli mimo po tistem, so seveda naša jabolka veselo kupovali z voza in tako je bil tudi za našo družino trgovalni dan uspešen. Kot mulc sem to po~etje seveda z zanimanjem opazoval in kasneje o~eta vprašal, zakaj so tako naredili. O~e me je pogledal in rekel: "V~asih se je treba znajti, da prodaš. Naša jabolka niso ni~ slabša od tistih, ki so jih pripeljali na vozu, saj so vsa lepo z rokami potrgana in zdrava, pa tudi enakih sort so. Tako nismo nobene­ga kupca osleparili, Tone (lastnik voza) ni bil na škodi, mi pa smo ljudem prodali jabolka, ki jih bodo še prišli kupit k njemu ali pa k nam". 
Meni kot mulcu je reška tržnica ostala še v posebnem spominu. Bil je dan, ko sem bil ob slabši prodaji že po~asi naveli~an in se potikal naokrog po tržnici. Mama mi je dala drobiž, da sem si kupil banano – takrat zame lep priboljšek. Ker so mi bile banane dobre, sem se ve~krat vrnil po denar. Tako je mama naenkrat ugotovila, da sem tistega dne snedel krepko ~ez kilo in pol banan. Pa se je na koncu vse lepo izteklo, spomin na tiste banane z reške tržnice in prodajanje jabolk pa po~asi odseva vsakokrat, ko se peljem, zdaj že nad mestom, na poletne po~itnice. y Janez Renko za PS in Ustvarjalni Covid 
Foto: Istog Žorž 


Kako sem preživela korono 
K
o je korona prišla v Italijo, sem vede-la, da bo ~ez nekaj ~asa potrkala tudi na naša vrata. V trenutku se mi je vrnilo v spomin obdobje, ko so se v Jugoslaviji po­javile ~rne koze (variola vera). To je bilo leta 1972. hodila sem v ~etrti razred gi­mnazije. Prave informacije o obolelih in razmerah epidemije niso prihajale do lju­di, govorice pa so bile grozne – da so oku­ženi povsod v Jugoslaviji, tudi na Reki. Proti ~rnim kozam sem bila cepljena in s pojavom korone je oživel ves moj strah, ki sem ga takrat ~utila. Prav tako sem jasno videla slike parka reške bolnišnice, kjer sem ~akala, da me zdravnik cepi z gama­globulinom in cepivom, ki so ga nabavili trgovino in se o tem prerekala s sinom. Potem sem postala moji starši. ^udno je bilo, kako so tiste sli-u~iteljica vnuka, ki hodi v prvi razred osnovne šole. Bilo je na­ke in spomini kar naenkrat oživeli, ~eprav porno, ampak sem vsaj imela delo – in to zelo zahtevno delo. 
se na ni~ od tega dolgo nisem spomnila. 

Po nekaj tednih sem komaj ~akala, da se šola odpre, vnuk pa ^ez nekaj dni se tega nisem ve~ spomi-tudi. njala, in ~eprav je bilo priporo~eno, ni-
y Maja Žuvela – Stipeti} sem mogla biti doma. Vsak dan sem šla v udeleženka pouka slovenš~ine v KPD Bazovica, Reka, 1. junija 2020 


IZ POUKA DPS LITERARNI KOTI^EK 

^akam objem 
Manjka nam družba, poletno veselje. Vsi smo imeli kakšen plan in želje. Nismo ra~unali, da nam kdo to pokvari. A je, ta nadloga. Ostanimo zdravi. 
V ~asu pandemije je vse druga~e. Toplina morja gor, dol ska~e. Se mi zdi, da je morje manj slano, Ali se pa kaj dogaja z mano? 
En dan je morje vro~e, drugi dan ni. Izgleda, da covid-19 tudi naravo mori. So napovedovali lepo poletje, grdo jesen. Kaj naj na vse to sedaj povem? 
Pripravimo se za jesen in za zimo, da ~im lažje to preživimo. Potrpežljivost in zdravje želim vsem, komaj ~akam še kakšen objem. 
y Marija Šenk Reka, 28. julija 2020 
IN MEMORIAM 

Ksenija Grabusin, So Ei 


V 
društvo KPD Bazovica je prispela žalostna novica iz Ljubljane, da je umrla ve~letna in aktivna ~lanica reškega Slovenskega doma Ksenija Grabusin (1924–2020). Ksenija Grabusin, priznana reška ikebanistka, se je rodila v ^rnomlju in mladost preživela v Žalcu, na doma~iji Krašev~evih, znani dale~ naokoli, s kova~ijo, mlinom in žago, mizarsko delavnico in tovarno šamota. Šolala se je še v Celju in Ljubljani, tam kon~ala u~iteljiš~e ter se leta 1942 priklju~ila partizanom 3. koroškega bataljona. Bila je partizanska u~iteljica, kot Ksenja iz Žalca je omenjena v ljubljanskem Vestniku koroških partizanov (št. 1-2/1989, str. 63), urejala je stenski ~asopis in bila med drugim pri~a tragi~nim dogodkom, kot je bil pokol na Peršnikovi doma~iji, konec vojne pa je do~akala v Trstu. Po vojni je pou~evala po razli~nih krajih Savinjske doline, se poro~ila in prišla na Reko, se zaposlila kot uradnica in pridobivala znanje o ikebani, najprej pri reškem profesorju Mariju ^ernetu in zatem štiri leta pri Klari Kos, kjer je prejela diplomo japonske akademije Sogetsu in umetniško ime So Ei, Cvet v rosi. 
Ikebane je ustvarjala samo iz narave, in kot je dejala, ji ni bilo težko sesti na vlak ali se odpra­viti peš nekaj kilometrov in najti pravo rastlino. Poznala jih je dale~ naokoli, na poti proti Ilirski Bistrici ali Delnicam, in tudi njeno stanovanje je bilo polno vej in vejic, mahu, cvetja, storžev ipd. Za svoje umetnine, vse unikate in vse podarjene, ustvarjene z veliko znanja, do-mišljije in posluha za lepo, je prejela številne nagrade in priznanja v Sloveniji in na hrvaškem, kjer se je tudi skupinsko in samostojno ve~krat predstavila. Tudi v KPD Bazovica, kamor je redno in rada prihajala na prireditve in pomenek v slovenš~ini ter s fotografijami svojih prele­pih ikeban bogatila glasili Kažipot in Sopotja. 
V katalogu ob razstavi v Savinovem likovnem salonu v Žalcu septembra 2013 je mag. Branko Metzger - Šober med drugim zapisal, da v ikebanah Ksenije Grabusin "/…/ deli narave posta­nejo njene besede, simboli rastlinskega in življenjskega ciklusa ter njegove minljivosti. So kot drhtljaj, ki ga doživiš v sre~anju z ob~utkom neskon~ne lepote in njene minljivosti. So kot iz cvetja stkana poezija ~ustev in ob~utkov, iz katere dihajo neponovljiva poetika, svežina in otroški polet, ki se sre~ujejo z izkustveno bogatim in edinstvenim doživljanjem devetdesetletni­ce neverjetne duhovne in življenjske mo~i." 
Ksenija Grabusin je pokopana na pokopališ~u v Škofljici pri Ljubljani, v Sopotjih pa izpolnju­jemo njeno željo, da se rojaki na Reki v trenutku, ki ne prizanese nikomur, od nje poslovimo s 
foto: Luciano Bibuli} 




13. julij, Svet za narodne manjšine RH dopolnil merila za financiranje 
N
a seji so sprejeli dopolnitev Meril za financiranje programov kulturne avtonomije narodnih manjšin in metodologije spremljanja in vrednotenja njihovega uresni~evanja ter se tako v dolo~eni meri prilago­dili in upoštevali aktualne epidemiološke razmere, ki so precej ohromile dejavnost društev in drugih orga­nizacij, ter posledice potresa v Zagrebu. ^e nastopijo posebne in nepri~akovane okoliš~ine, ki pomenijo neposredno grožnjo za pravni sistem, življenje, zdravje ali varnost prebivalstva ter premoženje ve~je vredno­sti, Svet za narodne manjšine dovoli društvom in ustanovam, katerih programi se financirajo v tem obdo­bju, da do 80 % sredstev, odobrenih v ta namen, preusmerijo v nakup opreme in ureditev prostorskih in drugih pogojev za delovanje. Ta poraba sredstev je mogo~a od veljave omenjene dopolnitve (15. julija) do konca tega leta. 
14.–22. avgust, Pal~ava šiša, Plešce, Mednarodna poletna delavnica 
14. 
delavnica raziskovanja etno-sklenili s pohodom na Sveto Goro, v polni cerkvi in z obvezno loške dediš~ine v dolini zgornje harmoniko, ki obuja spomin na tamkajšnje plese. Sejem z lo-Kolpe in ^abranke je bila tokrat prilagoje-kalno kulinariko na pleškem trgu je nadomestil koncert kan­na epidemiološkim omejitvam iz Slove-tavtorske skupine Na knap iz ^abra, ki preigrava in prepeva nije in hrvaške ter s tem povezanimi rock in blues v ~ebranskem govoru ter je pokazal, da tudi v negotovimi režimi prehoda meje. Kot je mlajši generaciji obstaja še kako mo~na želja po ohranitvi ne­zapisal vodja Etnološke zbirka Pal~ava snovne dediš~ine, je med drugim še zapisal Marko Smole. 
V kova~iji, šiša Marko Smole, je bila delavnica ve~ji y Povzeto po zapisu Marka Smoleta foto: Marko Smole del v znamenju izdaje knjige Pilok, ki jo je napisal pokojni Bojan Pajni~. Gre ne le za prvo knjigo, tiskano na Slovenskem v ~ezmejnih govorih tega dela doline, tem­ve~ tudi za zgodbe, ki se v dialogih med prebivalci izmišljenega zaselka Zgornji Blje~ki iz ene ali druge strani doline do-gajajo prek celotnega koledarskega leta, pa tudi za zanimiv in dragocen pregled starih šeg in navad, dela in razmišljanja tamkajšnjih ljudi. V okviru delavnice pa se je v Zakrajcu Turkovskem v sodelova­nju z delniškim snemalcem Rasimom Ka­rali}em za~ela tudi priprava za selitev predmetov iz etnografske zbirke Bojana Pajni~a v Rezu~ki hiši v prihodnji etno­grafski muzej Gorskega kotarja. 
Terensko delo so tudi letos spremljale razli~ne prireditve, od peke peciva, pre­davanja, literarnih predstavitev Slavka Malnarja in Zlatka Pochobradskega do filmskih in pripovednih ve~erov. Posebno pozornost so namenili nekdaj veliki kova~iji Urhovih pod izvirom ^abranke, z opremo in lastnikom kot dejavnim ko-va~em, ki bi jo veljalo vklju~iti v turis-ti~no ponudbo. Delavnico so tudi letos 

11. september, Dan Mesta ^abar 
N
a sve~ani seji mestnega sveta v Domu kulture so ob tej priložnosti podelili nagrade in priznanja. Za­hvalo je prejela Ob~ina Loška Dolina, letno nagrado pa med drugimi tudi sekcija Pridne roke (Vrijedni­ce), ki deluje v okviru KIS Gorski kotar. ^estitke ~lanicam in društvu! 
^abar praznuje svoj praznik na dan, ko so se pred sedeminsedemdesetimi leti iz italijanskih fašisti~nih ta­boriš~ v mesto in okoliške kraje vrnili internirani prebivalci in tako vrnili življenje na svoje domove na tem obmo~ju. y Ve~: www.novilist.hr 


POGLED Z ONKRAJ SNE@NIKA 


Ni muzeja nedolžnih 
N
obelovec Orhan Pamuk je pred nekaj leti napisal knjigo Muzej nedolžnosti in njegov Muzej nedolžnosti, ki ga je uredil v Londonu, je bil nato izbran za evropski muzej leta. Zdi se mi, da je to bilo takrat, ko je za ta laskavi naziv kandidiral Muzej ne­andertalca Krapina. 
Pred ~asom sem obiskala Muzej prekinjenih vezi v zagrebškem Gornjem gradu. A tako za­nimivega muzeja, kot ste ga pred kratkim odprli pri vas, nima nih~e, niti mi niti Lon­
don. Berem namre~, da je v Zagrebu tudi 
Slovenska cesta, in be-rem, kar skoraj ni za verjeti, da se je ravno na Slovenski cesti (Slo­venska cesta 9) odkrilo muzej z najzanimivejšo tematiko: Muzej korup­cije. Dolgo ste ~akali in vendar do~akali! 
Ta muzej bi namre~ že zdavnaj lahko imeli tu­di mi. hrvaška nas je spet prehitela, ~eprav so tudi na tej strani dr­žavne meje za naš mu-

Dragica Jakseti~ zej korupcije dani vsi pogoji že desetletja. Recimo na hrvaški ulici v Ljubljani. Tam bi bilo dovolj prostora za muzej, ker bi potre­bovali velikega, cel "hangar", malodane za dolžino celotne hrvaške ulice. 
V njem bi kljub prostornosti vladala silna gne~a, kandidatov pa še vedno ni in ni ko­nec. In pravkar smo odkrili nove. Našo mi-nistrico za kmetijstvo, ki, ko to berete, zelo verjetno ni ve~ ministrica. Težko bi jo stla~ili v muzej, a bi jo morali, saj pred vrati že ~aka tudi naš minister za okolje, pa tudi za njim bi bilo treba vsaj za kratek ~as zapreti vrata, da ne bi vsi popadali ven. 
Tako kot vaši, ki so se na Slovenski cesti 9 samo malce zabavali po napornih delavni­kih in se zdaj obnašajo, kot da so iz Muzeja nedolžnosti, tudi naši ne razumejo ~isto do-bro, zakaj naj bi bilo njihovo ravnanje ko­ruptivno. Naša Aleksandra je s sinovoma le en sam vikend ali dva preživela na tuj ra~un. Na ra~un nekoga, ki bi lahko imel od ministrice koristi, in na ra~un javne blagaj­ne, se pravi davkopla~evalskega denarja. Saj res ne vem, zakaj bi si po~itnice pla~ala sama, ~e pa vsi okrog nje komaj ~akajo, da jo razbremenijo teh stroškov. "Le kaj sem tako hudega revica storila, da mi je nekdo pla~al vikend na son~nem borja~u kraške vinske kleti in na morju v Izoli, in to s sinovoma, ki ju zaradi svoje službe, ki je ena sama žrtev za do-brobit Slovencev, ne vidim po cele dneve?!" Tako je jamrala v kamero. Le kako se lahko javnost znaša nad našim ministrom Andrejem, ki je ~isto slu~ajno spomladi kupil delnice Petrola, ko je videl, kako zelo poceni so. Danes pa je ~isto presene~en! Vla­da, v kateri sedi, je sklenila, da ne bo ve~ regulirala cen goriv. In vrednost delnic je ~isto slu~ajno posko~ila! 
A se vam zdi, da imate kakšno državo? Jaz mislim, da smo ostali brez nje. Vse, kar nam politika servira izpred televizijskih kamer, je pravzaprav samo delanje vtisa, za hrbtom pa nam vse plenijo, nas z izgovorom korone zadolžujejo, nadzorujejo, omejujejo. Mi-nistrica za šolstvo ukazuje šolnikom in otrokom nošnjo mask pri pouku, medtem ko je sama na množi~ni prireditvi ni imela. 
Zaprli so nam izhod na celotno hrvaško morje, pa ~eprav je bila na rde~em seznamu samo ena izmed južnih obmorskih županij. Virusa pa zato pri nas ni ni~ manj kot pri vas. Ampak meje niso zaprli vsem. Lastniki bivalnih plovil, po~itniških pri­kolic in nepremi~nin so dobili dovoljenje, da jih gredo pospravit v 48 urah. Tako smo razumeli. Narobe! Tisti, ki tam pri vas kaj imajo, so se lahko ves ~as sprehajali ~ez mejo. Le v 48 urah so se morali vrniti v domovino, nato pa so se na plavi Jadran lah­ko vra~ali neštetokrat. Šli so se obrnit na mejni prehod Jelšane ali pa šli v Novokra~inah noter in skozi Jelšane nazaj na Krk za naslednjih 48 ur. In naslednjih. In spet naslednjih. Za nas, ki živimo ob meji, pa je na njej betonski zid! Kdo je tu nor? Mimo mene so se gor in dol ves september prevažali lastniki bivalnih plovil, prikolic in hiš v Kvarnerju in Istri, doma iz notranjosti Slovenije, jaz, ki sem dva koraka od vas, pa nisem mogla niti po ~asopis v Rupo niti po knjigo na Reko. 
Naj bi šla na slovensko obalo? Po kaj? Vsakemu Slovencu pri­padata dva centimetra. Naj bi šla tja po virus? Noro! Prav gne~a na obali, vik in krik županov treh obalnih ob~in na za~etku korone so bili razlog, da so nas zaprli v meje ob~in. Da ne bi vsi drli na slovensko obalo! 
Ni druge, kot da si do naslednjega poletja na vaši strani meje kupim vsaj eno bivalno plovilo ali vsaj eno razmajano po-~itniško prikolico. Korone še ne bo kmalu konec in ni~ ne kaže, da bo norcev zmanjkalo. Niti kandidatov za muzej, ne na vaši Slovenski cesti ne na naši hrvaški ulici. 
Na za~etku septembra pa sem se za teden dni izkrcala z ladje norcev. V Švico. Od petka do nedelje so spet imeli referendum. Ne enega. Ljudstvo je tisti konec tedna odlo~alo na petih refe­rendumih: o nekem davku, o o~etovskem porodniškem dopu­stu, o lovu na volkove, o nakupu vojaških letal in o migrantih iz EU. "Veš, naša demokracija res deluje! Polemike so pred refe­rendumi tako vro~e kot pri nas v Sloveniji, a o skoraj vsem odlo~ajo volivci. Državo tukaj vodi sedem ljudi. Dva leva, dva desna, en zeleni, en rožnati, en mavri~ni. Zato naše države ne more ukrasti nobena partija," mi je povedala gimnazijska so-šolka, ki živi v Švici. 
y Dragica Jakseti~, dragicajaksetic@gmail.com 


SRE^ANJA 
Darja ^ubri}, osebni arhiv. 

D
arja ^ubri}, rojena Butala, od januar­ja letos pou~uje slovenš~ino po mo-delu C v dveh osnovnih šolah, OŠ Vazmoslav Gržalja v Buzetu in OŠ Marija in Lina v Umagu, do konca leta pa bo predvidoma prevzela še skupino dijakov na srednji šoli za uporabne umetnosti in oblikovanje v Pulju. Njena izobrazba in profesionalna pot sta sicer z drugih pod-ro~ij, a pou~evanja se je lotila na nagovor svoje dobre stare znanke Sandre Grude­ni}, tajnice KPD Bazovica, potem ko sta zaman iskali rojakinjo, pripravljeno na u~iteljevanje: "Nobena od poznanih ni že­lela takšnega izziva in po pogovorih z u~iteljicama, Vido Srdo~ in Andreo Šlo­sar, ki sem jima zelo hvaležna za podporo in veliko nasvetov, sem se pa~ odlo~ila, da bom poskusila. Dolo~ene izkušnje sem pravzaprav pridobila na delavnicah in se­minarjih, ki sem jih doslej organizirala na temo zdravega na~ina prehranjevanja in življenja ter s podro~ja avtizma." 
Darja ^ubri} je po poklicu diplomirana in-ženirka pomorstva in takoj po kon~anem študiju v Portorožu se je zaposlila na ladji in opravila kadeturo. "Pomorš~akinja sem bila tri leta, kot ~astnica sem imela pogod­bo za dva meseca plovbe in mesec dni do-pusta. Bilo je zanimivo, ladja je bila velika, tipa ro-ro, prevažali pa smo tovornjake in potnike iz Belgije v Anglijo in nazaj." 
V ~asu pomorskega življenja je spoznala bodo~ega moža, Re~ana, tudi pomorš~aka. Ko sta se leta 2004 odlo~ila za skupno živ­ljenje na Reki, ni bilo dela, zato sta se kmalu vrnila v Slovenijo, v Kranj, blizu 

Darja ^ubri}: Pou~evanje slovenš~ine je tudi promocija kulture in Slovenije 
njene doma~e Komende, mož pa se je za­poslil na letališ~u Brnik. Stikov s hrvaško nista izgubila, družina je namre~ veliko ~asa preživljala v po~itniški hiši v Gor­skem kotarju. Zaradi obveznosti, ki jih je zahtevala vzgoja otroka s posebnimi po­trebami, se Darja ^ubri} ni redno zaposli-la, le ob~asno je sprejemala dolo~ena dela, precej pa je bila dejavna tudi v prostovolj­stvu. S tem je nadaljevala tudi pozneje, ko jo je življenjska pot zaradi družinskih raz-mer znova pripeljala na Reko. 
Pou~evanje slovenskega jezika je z vese­ljem sprejela kot nov izziv, a dodatne za­hteve in nove prilagoditve ji je kmalu, sredi marca, povzro~il spremenjen polo-žaj, povezan z novim koronavirusom. "Prve izkušnje s pou~evanjem v šoli so do zdaj vse pozitivne. Najtežje se mi zdi opredeliti, kaj je najpomembneje in kaj ne, manjkajo mi povratne informacije. Ko je pouk za~el potekati na daljavo, pa so se pojavili dodatni izzivi za spoznavanje no-vih na~inov. A ta vrsta pouka je po mo-jem mnenju za u~enje jezika zelo slaba. Ni sprotnega odziva, otroci niso motivira­ni za delo in sami naredijo premalo. Deni-mo branje na posnetkih nima pravega naglasa in se tako ne nau~ijo pravilne iz­govorjave. Ne, pou~evanje jezika na da­ljavo ne gre! Kar zadeva prilagoditev novim ukrepom, denimo medsebojni raz­dalji v razredu, pa jo na primer v tem šol­skem letu v šoli v Buzetu uspešno omo-go~a pregrada iz pleksi stekla in upam, da bo tako tudi ostalo. Težava je tudi, ker u~enci iz enega razreda ne smejo biti v stiku s tistimi iz drugih razredov, pouk slovenskega jezika pa obiskujejo u~enci razli~nih razredov – v nižjih razredih so tako po eden iz razreda a ali razreda b. Odlo~ila sem se, da vsakemu izmed njih namenim po dvajset minut in ta ~as uskladim, da vsi prejmejo del~ek pouka v živo, seveda vse usklajeno s priporo~enimi epidemiološkimi priporo~ili. Prve ure po­uka so bile resni~no nekaj ~isto drugega: imeli smo dve uri, delali po~asi, se igrali in zabavali... Zdaj poteka vse strnjeno, kolikor se da, a ne gre druga~e. V Umagu imamo pouk še vedno zunaj, pod dreve­som, ker so dnevi lepi, potem pa bo znova stekel na daljavo. Tam nimajo pregrad iz pleksi stekla in imam samo dve uri, tako da se izmed prijavljenih enajstih u~encev ne morem posvetiti vsakemu posebej," še pojasnjuje. 
Kot poudarja Darja ^ubri}, pou~evanje slovenskega jezika ni zgolj delo z otroki, ki že samo po sebi prinaša veliko zado­voljstva, a hkrati tudi veliko prostovoljne dejavnosti. Je namre~ veliko ve~, zato do-daja: "Moram re~i, da je pouk zanimiv in da pri tem ob~utim povezanost z doma~im okoljem, imam stik s slovenskim jezikom in zdi se mi, da delam nekaj dobrega in koristnega. To je po mojem mnenju tudi promocija ne le jezika in kulture, ampak tudi Slovenije nasploh. Tako to zdaj po-~asi postaja služba." 
Prav ta ob~utek, da pou~evanje ni zgolj prenos znanja in ohranjanje jezika, tem­ve~ tudi približevanje razli~nih vidikov slovenske kulture in vzpostavljanje vezi s Slovenijo, ki je tako blizu, a med mladi-mi slabo poznana, je botroval tudi njeni želji po vklju~itvi v aktivno delovanje v okviru KPD Bazovica. Julija je tri tedne uspešno vodila delavnice za najmlajše, Poletje v Bazovici. Otroci so bili navduše­ni, starši in stari starši ter v društvu pa polni pohval. 
Tudi to jo je spodbudilo, da je na predlog društva med otroki organizirala dramsko skupino. Del~ek te dejavnosti je bil ob evropskem dnevu jezikov postavljen na ogled na spletni strani KPD Bazovica, ker ~esa drugega zaradi epidemioloških raz-mer na žalost ni bilo mogo~e organizirati. "Vaje pa redno nadaljujemo in vsi sode­lujo~i, skupaj s starši in društvom, upa-mo, da se bodo imeli otroci kmalu prilož­nost javno predstaviti in z nastopom na odru Slovenskega doma pokazati, kaj vse znajo," je v optimisti~nem tonu sklenila pogovor Darja ^ubri}. 
y Marjana Mirkovi} 

FOTO KOTI^EK 



Foto: Mirjana Brumnjak 



Foto: Mirjana Brumnjak 
Foto: Darko Mohar 
Foto: Mirjana Brumnjak 



Foto: Darko Mohar Foto: Ljiljana Drevensek