Mestna podjetja Kopališče: Parne, kad in prsnekopeli vsak četrtek petek iu soooto od 8h do 20h. Klavniea in hladilnica moderno urejena, na razpo-lago mesarjem in izvoznikom. Oznanjevalni urad: Izvršuje vsa naročila na 35. mestih kar najtočneje. P K^Blagoslovljeno in s srečo obdarjeno Novo leto 1932 želi vsem svojim naročnikom, inseren-tom in piijateljem uredništvo in uprava ČNarodne Sloge. * Ob zatonu starega leta. ,,Postrgajte stari kvas!..." (Sv. evangelij) ,,Položi račun od svojega hi- ševanjal" (Sv. pismo.) Slehernemu naših čitateljev je znan izraz ,,bilanca" (t.j. letni obračun), kate-rega dea vsak razumni go^podar in vsa-kof še tako malo podjetje. — Pri takem obračunu si stojita na-sproti dve glavni skupini: dohodki (prejemki) in izdatki ((stroški). To enostavno računstvo pove vsakemu gos-podarju z jjudskošolsko izobrazbo, ko-i i k o j c v t e k o č e m letu p r i-odo) z bratom, katerega ne smes ne telesno, ne duševno ubijati.Vsak človek je Tvoj brat po Kristu in Ka-jnov greh je najostudnejši v zgodovinl človeštva. — 6. Bodi vedno zvest svoji Domovini in voditeljem njene usode! Njih pra-vice so od Boga. — 7. Ne bodi nevošcljiv bratu, ki fe dosegel več dobička, kakor Ti! Pod-piraj domačo obrt iti: tekovine lastne Domovine. Spoštuj tujino, ali ne po-zabljaj na Domovino! — . ' ' 8. Najgrše vseh grdobij so Iaž, lices merstvo in obrekovanje. Za tako zlo~ bo boš vedno kaznovan, četudi v to kazen ne — veruješ! — 9. V svoji nevednosti nikar ne škili preko meja ljube Domovine — drugaral To je politično prešustvo in grd na-roden greh, podoben izdajstvu Ju-deža, 10. Varuj se brezpredmetnih pravd in zdražb med brati in sosedi! Čenm bi bratomorna zavist še vnaprej po-ganjala svoje ogabne liste: jezo, pre> pir, nezaupanje, sovraštvo? V to vam ,,Narodna Sloga" želi za Novo leto T932, da bi Milost Gospoda nebes in zemlje s svtojim Wa-goslovom potolažila sleherno srce. — Volitve v senat Kljub neu7,od ;im prometnim teža-vam in ve i.ovod da lahko dolgoletnim zahrbtnim boleznim usode-polni sunek, ki uniči v kratki dobi živ-Ijenje. Kratkomalo moramo priznati, da je kriza trajna in povsod približno ista: politična, dušna in gospodarska, ki pa razlicnim članom človeške družine raz-lično škoduje kakor n. p. nekateri na-rodi trpe bolj na tuberkolozi, drugi na veneričnih boleznih. To se pravi: po-iskus krizo generalno poimenovati, mo-ra izjaloviti tudi potem, če se poiskus omeji na eno edino državo, ali narod-nost II. : Nek velik čudež pa se je zgodil. Kljub naraščajoči b^di in vsestranski od-povedi, je ostalo človeštvo (vsaj Evropa) zaščitena pred — lakoto. Do sedaj Se podpiramo brezposelne in smo se zago-iovili z različnirni humanitarnimi akci-jami pred bližnjo bodočnostjo. Glavno pa je, zabredli nismo v meščansko voj-no! In do sedaj še ni znakov, da bi bil pri" nas in drugod v Evropi tak poiskus uspešen v izidu, kakor v poteku. Nas-protno, in to vedo tisti, ki kakršenkoli prevrat fasirajo, bi človeštvo s tem za-bredlo le še v večjo krizo. Gotovo |e danes vsakdo mnenja, da se mora po-ložaj izpremeniti. V trenutku pa, ko smo prišl' do tega se moramo zavedati, da Imamo opraviti z duševno krizo. Znaki krize se dado danes povesti povsod na isti vzrok, kakor v Rusiji, v Aziji poseb-no pa v srednji Evropi, na duševno kri-zo in ravno ta je ona, ki bi dajala prva povod k kakoršnemu koli vrenju. L Ako opazujemo svetovno zgodovi-^k) vidimo, da je vsaki duševni krizi sledil evolucijonalen ali revolucijonaLti preobrat. Vsemu temu je vselej pred-njačila Rusija s svOjO nam povsem raz-lično, psihozo. Dejstvo je, da se mi v sredn^fEvropi ne smemo spuščati v take akrobacije, ki so negotove in bi razmere po vseh vidikih le še poslabšale. Ostaja nam le še edina pot: dušno krizo ui znjo gospodarsko kot politično odpra-viti evulucijonarnim potom in najti za to najkrajše poti. Gotovo pa je to na Evropspem telesu nevarna operacija, ka-teri bi lahko sledili le še hujša kriza, ka-kor če bolniku umetnim potom lajšamo bolečine z injekcijami in pride tr^nutek, ko te injekcije ne zaležejo več. Iz vscn teh izvajanj torej jasno vidimo, da j? današnja svetovna kriza večstranska pa-taloška bolezen, ki učinkuje krajevno različno, pa ji je čas odmerjen p> ne-kem gotovem zakonu, kot je to pn bo- Ieznih in bi vsako pospeševanje njene-ga poteka na kakršenkoli način škodo-valo bolniku. Preostaje nam le, jemati olajševalne praške, a še te zelo pre-vidno. Ekonom M. S.: Pametne besede svinjerejca. Donesek k vprašanju krize v prašičireji. Na mnoga vprašanja za svet, kaj bi bil vzrok krize v sicer vedno izdatni prašičereji, smo se obrnili na presku-šene gospodarje ter izvedeli za temeljne vzroke: 1. Slaba prebava živil; 2. kro-nično obolenje notranjih organov; 3. slaba funkcija želodca, kar povzročuje slab tek, vsledčesar se morajo živali 4. predčasno zaklati, kar zmanjšuje pri-čakovani dobiček in povzroča posebn(\ pri sedanjem kritičnem stanju — zgubo v gospodarstvu. — Izkušeni živinozdra-vniki §o ge trudili leta m leta, predno so dognali ?goraj navedeiv glavn; vz! o-ke neuspeha v prašičereji. Šii so pa tudi sialje! Tieba je bilo najti strogo presku-seno, zanesljivo sredstvo, ki bi ne bilo samo učinkovito, ampak tu-d i p o c e n i. In to sredstvo je „ Ma-stelin", doma proizvodeni prašek iz ai omatičnih, zdravilnih zelišč, kakor so kalmuš, encian itd. Zadostna količina teh zdravilnih zelišč povzroča prebavo in tek. Veiika količina grenke soli pov-zroča ugodno čiščenje notranjih orga-nov. — „ Mastelin " ni nikak r e d i 1 n i prašek, ker takih ni in se naj imenu-jejo kakorkoli, ampak je neobhodno po trebno v giospcdarstvu, da se živalim obnovi tek in preprečijo razne pogub-ne bolezni. — Številni čmni gospodarji so napisali nebroj priznalnih pisem. Ta-ko nam piše Ivan Smrtnik iz Lehna: Reja prašičev je važna. Skrb, *da ne obole, da se zrede in odobele je ve-dno pred očmi. Ta skrb Vam je olajši-na, ako' redno celo 1 e10 upo-rabljate ,. Mastelin". — ' Nadučitelj na deželi, ki ima zelo le-po svinjerejio uporablja z velikim uspe-hom že 10 let ,,Mastelin". On piše: Alastelin ni novost. Narejen je po starem, preiskušenem reepctu. Naši sta-ri Ijudje, katerim se je bolje gtod'ilo, so ga vedno rabili in prašiče so imeli zdra-ve in debele. Poskusite in prepričali se bodete. , Mastelin " primešajte k vsak-danji jedači po navodilu, kakor na za-vitkih označamc, kadar prašiči pa ko ritu le rijejo in ne žro. Prepričali se bo-dete, da je učinek čudovit in gotov. Ni-kakor ne čakajte, da prašiči obole, po-tem je prepozno, tudi nož jih ne reši, ves trud je zastonj in premoženje iz-gubljeno. Ne pozabite, da žival ne mo-re povedati, da je bolna, to se opazi le, ako ne žro posta-la, ter med nami prebivala." — Previden kmet je dobro zadel. — Iz srca mu prihaja beseda, četudi je z dušo in telesom pristaš JRKD- Iz njega govoii skušnja dolgih let, polnih borbe, ne prazna beseda, vTŽena v s\-et zaradi navdušenja. Ker je kritika te zasebne stranke, katere organizacija se zek> raz-veseljivo raz\ija v d-obi njene n^talftvtJr" ne smemo pozabiti, da ]e v njej me-sto 2ai vse* tvorne sile in one La\nd:. delavce, katerim je narodna sloganaj-višji zakon. Nova stranka ima 10 miljo nov glav 10 in več miljonov misli. V hlev našega idealnega jedinstva pa za-hajajo \plkovi, preoblečeni v ovce in hočejo begati čredo s srarrotnimi iz-padi proti narodni slogi, ki je podlaga za veliko delo naše poiitične bodočno-sti. V ,, JRKD " ne sme biti starih par-tizanskih parazitov, sicer bo njen pro-gram vpijočega v puščavi". Vse 23. kralja in Domo ino! — - Listnica uredništva. Več gradiva sem moral c. dloiiti radi pomanjkanja prostora za prihodnjo šte-vilko. Vse porabno pride na vrsto. — I. K- Stojnci in drugi: O žalostnih ju-naštvih z nožem, ko srčno posuroveli mladeniči oskrunjajo svetost Gospcdo-vega dne s krvjo bližnjega ne bomo po ročali, ker nas je sram, da je piujska o-kolicajtako — divjaška. Več v listu! — M. B. SV. BOLFENK: Malo vec živahnosti in delavnosti bo treba, kakoc v drugih občinah delajo. — Sv. B a r b a r a: Za svinjerejo je ze-lo pieskušeno sred.tvo „ MasteKn ". Či^ tajte tozadevni članek in oglas! — ; I. KOČAR — Prevoje — Domžalc Iskrena hvala. — Prepozno. Vse porab-no pride. Le krepko naprej. Urejeno. Čuk piše Moje 19. poročilo. Zadnjič me je zaneslo v Slovenske gorice. Ne vem, zakaj. Povabljen ni-sem bil razun k sv. Urbanu na prič-kanje, nikamor. Ker sem miroljuben piič, sem krenil proti Ormožu. — Tru-den šem sedel na neki dimnik, iz kate-rega so prijetno prihajale tople saje in božale mo.e skoraj zmrznjene perulnice. Doli pod menoj je nekdo govoril ta-lco glasno in zanimivo, da se mi je za vredno zdelo — si vse zapomniti. Čuj-te grešnika, kako si poje: „ Juža, Juža z'lo bahasti, — kdo te je naučil... ? — So oče, ali mati taki bili, ki take so stvari učili? — Grozel je kopače ¦'mel, rad bi grozdje sam si šte]. Spomladi njegovi so kopali, v jeseni tvoji so žobali... — Micika, nekdanja gospodi-čna je včasih tudi kaj jezična. — V spo-min to dobro si je vzela in tudi v fari razodela. — Juža zdaj nad njo je vpil, rad bi poštenje si nazaj dobil. — Če ga hočeš 'met nazaj, potem vse krivo po-"ravnaj! — Kaj ne, da ročka ječerpan-jaf ,,glih" kak Južova herganja? Jan-žek ročko je zdrobil, Černezl pa — ob-tožen bil... — Pred sodnijo Korel mo-ra iti, vidi tudi Juža priti. Še Marjeta tam stoji, Juževo ,,pravico" potrdi... On globoko premišljuje, kjer le more, rad škoduje. Visoke tudi so njegove mi-sli, zato ima še zmirom stare svisli. Zdaj pa prosim, daj nam mir, če ne, bo Čuk prijel za gvir. če pa še tega na bo ko-nec, bom prijel pač jaz za zvonec. — " Ko sem slišal svoje ime, mi ni bilo vseeno. Kaj me brigajo, tožbarji, tato-vi in drugi rokomavhi in celo za (,gvir" bi naj čuk prijel? Saj imam kremplje in kljun, zato sem čudnemu pevcu pod menoj zapel tako, da se je prestrašil in zbežal. Videl sem, da se je v strahu pokrižal, jaz pa sem zamižal in odletel naprej skozi \tpo mesečno noč. Nckje je nra bila polnoč. Tedaj sem jo raah-nil domov proti Ptuju. Zopet utrujen sem secel na veliko streho, na kaiei sto-jijo trije dimniki. Mislil sem, da je to ka-ka Tovarna za konzerve ali kaj sličnega. Pa je bil navaden velik hlev, v katerem1 ima prostora najmanj 20 glav živine. Ko pokukam notri, vidim, kako tri buše zdehajo na borni slami. Nehote sem po-modroval: ,,Ta gospodar je moral biti pač veliki bahač, ker ima za zidiavo ta-kih „ palač " v teh težkih časih denarja in polrpljenja. In sem zvedel, da je neki Miha, kateremu ni v fari glihe se mnogo trudil za ta spomenik — krize... Bog mu odpusti, saj ne ve, kaj dela! —, Flo tem sem spet odfrčal, svital se je skoro dan pred sv. postom. Tam, kjer se ceste križajo — (Sv. Rupert bo tam blizu, rrenda) >so štirje mahavi pastirje se bo-riili s svojimi črevami, da je bil strah. Sveti Urh se jih je celo zasramil, četudi so ga neusmiljeno kicali vsi štirje in Mi-ha tudi ni prišel do diha. Lepo križišče pa je bilo rdeče pobarvano — pd dal-matinskega vina, kakor, da se je po ne-sreči razbil cel sod ... Ker je pa bila okrog mene zima, sem se prepričal, da nfcem v Dalmaciji, ampak tam, kjer do-mače vino čaka mešetarjev in kupcev... — Pa srečno Novo leto vsem in nič za-mere za take — kozlarije! Meh za smeh. DVA ABSTINENTA. V Trezničevih je umrl v starosti 100 let očak Jakob Pivec, ki je bil na glasu, da ni nikdar v svojem življenju pil alkohola in tudi kadil ni nikdar v življenju. Za smrt je zvedel tudi neki gospod, ki je v generalnem štabu pro-tialkoholne vojske. Sklenil je priliko iz-rabiti za pretresujoč nagrobni govor, ki bi številne pognebce spreobrnil k vzdržnosti od alkohola in nikotina. V to svrho je obiskal celo vas in povpra-ševal po morebitnih sorodnikih v ple-menitem namenu, da predoči grešnemu svetu vse zlo in pogibelnost alkohola. Po dolgem prizadevanju se mu je res posrečilo dognati, da ima metuzalemski pokojnik še 108 let starega brata... Ves vesel nad to ,,najdbo", se napoti' k žu-panu po osebne podatke o pokojniko-vem bratu. In župan mu odvrne: ,Ja, res živi še pokojnikov brat Jožef Pivec, ki je 8 let starejši. Ali ta starec je stra-šen pijanec. Danes ga ne bo niti na po greb, ker Je v pijanosti pozabil na u-ro pogreba. Pije že od svojega ^3 leta in prihodnjo pomlad se bo — oženil... Ves dan ga iščemo, pa ga ne moa-emlo najti, ker zabavlja v sosednji fari mla-da dekleta.... — —2— Znan francoski pisatelj je bil zelo vdan dobri domači kapljici. Njegovim hinavskim prijateljem se je ,,zasmilil". Na zvit način so ga pripravili do tega, da je posetil protialkoholno predava-nje, med katerim je govornik brizgnil v morskega prašička 100 odstotni alkohol. Revše je takoj — poginilo... Tedajci je vzel povabljenec ogorčeno svoj klo-buk in zaklical v dvorano: ,,Kaj vam že 2!0 let ne pišera in govorim o tem, da alkohol ni za — svinje?!" Nato je odšel domov... — NAZNANILO! Cenjeni naročniki in inserenti se tem potom opozarjajo, da priznavamo plačila Samo po čekovni položnici na-kazana odniosno po inkasantu, kateri se izkaže v to svrho od izdajatelja iz-danim pooblastilom. Načelstvo: Ptujske tiskarne rzzt>z. kot Uprava ,,Nai"odne Sloge".. V opravičilo naročnikom. Vsled v€Čkratne prikir.itve elektri* čnega toka in drugih motenj v strojih se je izdaja zadnje številke zakasnila, kar nam naj blagovolijO cenj. naročniki aprostu. Potrudi.i se bomo, da bo ILt ledno izhajal. — Konec tarnanja o krizi v prasicenn! Ceno prašičem odločufc: Previdna reja, t.j., da se zredijo in ne obolijo! To dosežete, ako dodenete k krmi vsaj dvakrat tedensko oblastveno preizkušeni ,MASTLLIN' ki se dobi v vseh trgcrvinah po Din 3*— in 6-—. Kjer tega ni, pišite na glavno zalogo A. KOSL€ — Maribor, Tezno. V Ptuju se dobi ,,Mastelin" v trgovini ARTENJAK & SCHOSTERITSCH. [Naj v Novem letu nikdo ne pozabi, da vse k Urbanu srčno vabi na jedačo fino — in domače vino — nikdar brez zabave pristne prave: . Ivan Klemenčič gostilničar. Za Novo leto nudim vam ko ine, — to tudi da sobota \n nedelja! — , (9. in 10. I. ?) ' Del^žni boste vsi postrežbe fine, ¦obraza svinjskega in zelja. — Obiščite vsi MŠvicarijo". — ZaNovoletose izpolni vsakaželja. Mirko Valand Ljudski vrt. Vsem dragim gostom, pijate-]]em in znancem ter kibicem želim' srečnejse Novo leto in se priporo-čam za obisk J. A. Berlič restavracija Nar. dom. Srečno in uspdhov polno Novo leto želi vsem prijateljem in naro-čnikom ter se priporočam za na-daljno zaupanje: Franjo Sinionie avtošpedicija PTLIJ, gostiina Zupančič. S prošnjo, da me v Novemietu ne pozabite želim vso srečo vsem svojim prijateljem, znancem in od-jemalcem. ~. [ Viacenc Simonič trgovec gostiina ,,Beli križ". ' V CIRKUSU. Clown (privede nekega dečka pred go. ravnateljico): ,,Ta deček frdi, da ste Vi njegova mama!" Gospa Elvira: ,,Tako malih dečkov ni- mamo v naših šotorih." Deček: ,,Mamka, saj bom zrastel!" Gospa: ,,Pa ostani pri meni." — A. Stražar: Zatajeni sin, Pripovest iz časa tlačanstva. > (šesto nadaljevanje.) S hvaležnostjo in velikim začuden-¦jem je zdaj pa zdaj Angelica pogledo-vala tega mladega rokovnjača:. — Zakaj neki se tako zanirna zanjo? — To je bilo kajkak znano tudi Peter-čku, zato je spregovoril v tem amislu: ^Prijatelji, vi nas dobro poznate. Ne bojte se nas! Vaši in tudi naši sovra-žniki so ti kjeti graščaki! Vi trpite za-voljo njih, a nič manj mi. Zato boj ti-stim, ki so nas privedli taka daleč —>, da nas ljudje imenujejo rokovnjače. Pai pojdimo dalje, se bomio še med potjo kaj pomenili! To vam rečem: Mi smo vaši pravi prijatelji. — Pa tudi Angelici se ne sme skriviti niti en las na glavi, nič se nej boj! ^ i ; Peterček je s svojimi tovariši sprern-Ijal Angelico na njen dom. Dolgo v noč so pri Zlatarju imeli va^ne pogio-vore, kaj bodo vse ukrenili za bodoči dan. Kajpak domenili so se tudi: Da pod nobenim pogojem ne sme iti na-sledno jutro Angelica h graščaku v vstran, da jih dobi za pomoč. gtad. Peterček s svojimi tovariši pa o-dide še v noči do svojih ostalih tova-risev, ki so pičli dve uri oddaljenf Nekako o polr.očni uri sa se poslav-i Ijali Peterčkovi tovariši od Zlatarja. Tre-ba je bilo oditi. ; Zadnji je kajpak šel iz hiše Peter-ček. , • ', V veži sta se še sestala Peterček in Angelica; dekle je stopilo k fantu, ze-lo je bila vznemirjena ko mu je podala roko, ter polglasno spregovorila: ,,Peterček srečno! Nikdar te ne po-zabim!" , ' ' Fant ji poln veselja stisne roko, pa tudi razburjeno odgovori: ,,Angelica, za tebe grem tudi v smrt, če je treba! Lahko noč! Na sko-rajšno svidenje!" i ,,Lahko noč želim tudi jaz tebi! Na svidenje, kmalu se vrni!" Od Zlatarja je odšel Peterček s svojimi tovariši skozi Moravče. Nato pa so odšli proti Pečam. Kajti poglavar Dondež je bil s svojimi ljudmi pri kme-tu Podlogarju v obližju Gor. Kosez-a. Bil je tudi rokovnjaški pristaš. Ko so prišli skupaj, spregovori kot Dondežev najboljši zaupnik in prija-telj prvi PeterCek: ' ! P,ozdravljeni tovariši! Načrt, kismo ga nameravali izvršiti to noč, bomo pre-ložili." . ¦ ' Pondež, kot vsa družba se je za-čudeno spogledala, vsi so hoteli vedeti žakaj? i ' ' Pa je strmečim tovarišem začel pri-povedovati Peterček: ;,.To veste, da sem že pred tremi leti prišel k vam, to tudi veste iz kakega namena — da se maščujem nad podlim človekom — ki je moj oče. — Do danes še nismo tega izvedli, a zato je še čas! Toda sedaj imamo nekaf še bolj važnega, kar moramo izvršiti že jutri! Kakor veste, smo odšli v jutro> na oprezovanje, kako bi izropali pod-peško grajsko pristavo. To se bo z] lahkoto izvršilo, pa tudi brez skrbi to odložimo za en ali dva dni. Ali nekaj drugega je bolj važno! Ko smo se torej na večer vračali na-zaj, smo se v obližju rožeškega gradu sešli z tlačani ki so šli domoV, iz tlake. Pa kaj smo zvedeli od teh ubogih' ljudi? ; ' ¦ • Ta graščinska zvier je ukazala brfr-: ki Zlatarjevl Angelici: Da mora priti k njemu v grad — že veste zakaj — Zatorej tovariši, bodimo odkritosr-čni, nismo ravno najboljši ljudje na sve-tu. Ali kolikor je meni znano, saj za ta čas kar sem jaz pri vas, ženske pustimo ,v miru, ter jiml ne delajmo sile. Vem, da ste vsi zato, da to grdobi-jo preprečimo? Pa, da pmv pošteno premikastimo tega rožeškega svinjarja. Nato se pa oglasi Dondež: y,Fantje, to veste, da sem jaz že vec let vaš poglavar. Vedno ste me ubogali, tudi če smo imeli smrtne nevarnosti. Zatorej upam, da me boste tudi sedaj. Moja povelja so vedno kratka. Tudi se-daj ne rečem o tem drugega, kot le: Črez parur žegremo proti Rožeku! Predno pa odidemo, se bomo še malo okrepčali,, med tem pa bom vam še povedal nekaj iz svojega življenjav kar vam dosedaj še nisem. Ko so se krepčali, pa je Dondež pripovedoval svojim ljudem: Pfetnajsto leto že poteka, kar sem pri vas, nisem še vam1 povedal, kaj1 me je privedlo k vam. : Pa me poslušajte! ^ Bil sem graščinski o^krbnik v dol-skem gradu. Lepo in dobro ženo sem| imel. Nekaj let sva živela srečno skupaj.. Pa kdo je uničil najino lepo zakonsko srečo? — Sam' moj nesrarnni gospodar graščak. Več dni sem kar brezumen divjal okrog in premišljeva!, kako bi se osvetil? — ( (Dalje prihodnjio.) Srečno in blagoslovljeno, uspehov polno Jvovo leto že!i vsem svojim cer.jenim strankam Ptulska tiskarna JBlagoslovljeno SVovo leto 1932 žele svojim cenjenim strankam in gostom sledeče tvrdke: Franc $al- Leiiart Maks Weisscnsfein manufakturna veletrgovina mesar, prekajevalec in gostilričar P.Uj Ptuj. Fp. P. Orel Josip Pleteršck dalmatinska klet brivec Ptuj. Ptuj. SofMJja Vraeko Mirko VaSand gostilna gostiJna ,,Ljudski vrt" P.Uj Ptuj. Alojzijj llreneič* Tomaž Lozinšek manufakturna tr^ovim pekarna P.uj. ' Ptuj. Joško Semc R. Tone|c brivski safon Standart Oii Comp. Ptuj. Ptuj. Rud. ffavelka Pinoza ASo|z manufakturna trgovina urar in juviler Pluj. Ptuj. KreH Kinke V. Ribič I trgovec konfekcija Tivar oblek » M Ptuj. Ptuj. 1 t i mv • a m • Gostilna Brcceli H Jul. Meml, Ptm 3 p | i^ostilna Zupančič Gostilna Krajnc Karla M Ptuj. ' Ptuj. 1 Gosiilna Jovano^.c (Koscp) trg'oyina a,koho,nih pijač | Ptuj. Maribor 1 Gostilna Racič Ivan Kleineiičfe 1 gostilna M Pluj. Sv. l^rban pri Ptufu S Fraoc1 ILVban Vinc. Siihoheč i mesar in prekajevalec trgovina z clež. pridelki §1 Ptuj. Ptuj. 1 Jo§Hp Ramšck J. A. Berlič M pekarna restavracija ^Narodni dom" ffl Pluj. Ptuj. i Sooi & Vrbančič Zadružna efekiparna^^^ | galanterijska veletrgovina______________________________{| Igoae Slorvat il Na drobno. Na debelo. izdelovatclj iiajboljših vinskih pip injj drugili kletarskiii potrebščin W> Ptuj Ptuj. uraduje na cerkvenem trgu tik farne cerkve vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldan. - Hranilne vloge obrestuje kolikor najbolj ugodno, posojila daje zadružnikom pod najugodnejšimipogoji. Ma|yai*ne|e nafiožen denar! Rezerve 700.000 din Zadružnikov 1200 Vsakoletni promet Din 120,000.000'- Hranilnih vlog nad 10 miljonov dinarjev NaŠa blaga mati, gospa ANNA NEUMANN nas je dne 29. decembra 1951 po nezasluženem trpljenju za vedno zapustila. Njeno požrtvovalno delovanje v blagor bližnjega bo vsem, ki so jo poznali, ostalo v neizbrispem spominu. Pogreb se jc izvršil v soboto, 2. januarja 1932 na pokopališču v Strassgangu pri Grazu. Svete maše zadušnice se bodo brale v mestni župni cerkvi v Ptuju in v župni cerkvi v Zavrčah. ZAVRČE. DUNAJ, dne 30. decembra 1931. Fritfz JVeumann Guido Meumaan rač. svetntk v p. trgovec in veleposesr. Ing*. W2liibald Neumann prokurist ,,Etin" d.d. za električno industrijo.