= naflsop 14.000. — Šfgjerc oelja za celo leto eden goldinar. ~ Narodom* «* ««lo Wto K t'—. — Posamtzju JUvilka volj* S krajcarje. — Naročnina se tudi na pol leta plačuje in se mora poslati v naprej. bu omanil j« a 1 etran K 32—, «/, »trani K 16"—, '/* strani K 8.—, »/• strani K 4 —, »/« »Irani K J-—, »/„ strani K 1-—. — Pri večkratnem «amulu j« c*n* posebno zniiana. — Za oznanila (lnberate) uredništvo in upravniStvo ni odgovorno. — Uredništvo in upravniStvo je v Ptuju v gMiliSkem poslopju. — otajerc iihaja vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. — Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. — Rokopiai n m vrafiajo in m morajo najdalje do pondeljka pred izdajo doticne številke vposlati. m. 16. 7 Ptuju v nedeljo dne 9. avgusta 1903. IV. letnik. Novi papež izvoljen. Ni ;•*£ K .^i Ni Ni .V Predzadnji četrtek se je vršila zadnja slavnost po umrlem ,u Leonu XIII. Kmalu potem se je začel ljuti boj za pa- o krono. Štiri dni so bili kardinali zbrani in sedaj sedi mož na papeževem prestolu. O se prav za prav ne ve druzega, %r da je sin priprostih starisev, ^e živel kot navaden duhovnik delj med ljudivom, dokler ni postal i Kakšni so njegovi politični, kak- iujegovi verski nazori, tega nihče ve. ! Predzadnji petek so se zbrali inali k volitvi novega papeža. prvič so morali priseči, kakor to tava zahteva. Prisega se je vršila iko zvani sikstinski kapeli. Ako se voli papež, odda vsaki bal posebej svoj glas za tega [druzega in sicer napisan v zapetem lisLeku. Treba je, da se do-dvetretinjska večina glasov. Ako to ne doseže, se listeki zažgejo. |tem zažiganju se porabi tudi ne-jsena ali kaj tacega. Iz dima, kaše iz tega dviga, sklepa ljudstvo j imenovane kapele, ali je volitev :na ali ne. Ako se je dosegla reč dvetretinjska večina glasov, m se zažgejo samo volilni listeki se ne pridene druge snovi. Tako pokazal v nedeljo ob pol dva-"h dim nad imenovano kapelo, bil je črn, malo časa pozneje zopet videl dim, a tudi sedaj c" bilo odločeno. Šele dne 4. avgusta, toraj zadnji torek doto je po sedmi volitvi je bil izvoljen za papeža Volitev je bila končana ob pol 12. uri. Ko se je pokazalo, da ima Sar t o dve tretjini vseh glasov, je bilo odstranjeno «nebo» pri vsih sedežih navzočih hardinalov in je ostalo samo nad Sarlovim sedežem. Po končani volitvi je stopil kardinal, takozvani karmelengo Oreglia pred kardinala Sarta in ga vprašal, če sprejme volitev. Sarto je odgovoril, da jo sprejme in se bode imenoval Pij X. Potem je novi papež pred oltarjem siks.tinske kapele opravil kratko molitev, na kar so ga kardinali pozdravili kot papeža. Med tem, ko je kardinal Mačehi iz sikstinske kapele naznanil občinstvu izvolitev novega papeža, je ta oblekel papežki ornat in se vrnil v sikstinsko kapelo. Kardinal Oreglija je papežu izročil ribiški prslan, na kar so kardinali poljubili papežu nogo in roko, papež pa je vsacega kardinala poljubil na lice. Ob 12. uri 16 minut je papež stopil v Petrovo cerkev in dal zbrani množici apostolski blagoslov. Novi papež Pij kardinal Josip Sarto rh v Benetkah (Venedig). Papež Pij X. se je rodil v Kie-se-u pri Trevisu na Italijanskem dne 2. junija 1838. leta kot sin priproslih starisev. Več njegovih sester in brat Se živijo in sicer v jako priprostih razmerah. V Salcanu, nekem malem kraju blizu Maestre živi njegova sestra z imenom Antonija. Omožena je z nekim krojačem po imenu Francesko de Bei. Druga sestra, Lucija, ima za moža nekega mežnarja, ki se peča tudi s prodajo blaga. V Riese-u, tony v rojstnem kraju papeževem, še stanuje v hiši starisev papeževa sestra Tereza, katera ima prodajalca vina, soli, tobaka itd. po imenu Barolin, za moža. X. (Josip Sarto). 8 Papeževa zelo priletna mati Se živi in je bivala do sedaj s tremi neomoženimi seslrami blizu svojega sinn v Benetkah. Papežev brat po imenu Angelo ima malo krčmo v Mantui. Bogoslovje je papež izvršil v Trevizu in v Pado.vi, potem je bil za župnika v raznih manjših okrajih okrog Benetk in končno ravnatelj semenišča v Trevizu. Kardinal Parocchi mu je pomagal, da je postal 1. 1884 škof v Mantovi. Leta 1893 je bil imenovan patrijarhom v Benetkah in ob enem kardinalom. Kar se tiče mnenja o političnih nazorih tega papeža, o tem se sedaj še ne da nič gotovega pisati; a vendar se govori o njem, da je izvanrednih zmožnosti in vsi časopisi brez izjeme skoraj pozdravljajo z veseljem njegovo izvolitev. Bog daj novemu papežu, da bi z njegovo pomočjo vodil mnogo let našo cerkev Bogu na čast in dušam vernih v prid ! Shod v Hočah. Nikakor jim Bog ne da miru tem klerikalcem in njihovim prijateljem in bratcem, namreč dohtarckom. Shod za shodom se vrši na Spodnjem Štajerskem. V tem kraju se trudijo spraviti neiskušeno mladino pod svoj jarem, v drugem kraju se hlinijo okoli odraslih, okoli gospodarjev in gospodinj, želeč posejati med nje svoje slabo seme nemira, hujskanje in sovraštva. Na preteČeno nedeljo teden je napovedalo do dna klerikalno, tako zvano „slovensko društvo*4 zopet političen shod v Hočah. Kot govornika sta-nastopila deželni poslanec Rošker, katerega imajo naši bralci gotovo še v spominu od zanimivega mladeni-škega zborovanja pri Sv. Lenartu v SI. G., potem pa dohtar Vladimir Sernec. Oglejmo si ta dva govornika malo bolj natanko. Prvi je kmečki poslanec, kateri je prišel s pomočjo duhovščine do poslanstva. Vrana vrani oči nikdar ne izkluje. Drugi pa je zopet dohtar. Kmet, koliki tvoji prijatelji so dohtarji, to pa sam veš! Toda, oglejmo si shod in njednoglasnott na njem sprejete rezolucije. Shod je bil slabo obiskovan. Največ je bilo zopet na njem navzočih mlajših ljudi, potem sploh takih, kateri so šli iz radovednosti tje. Kmete bi lahko bil Blagoslov. Trije mladeniči so se naučili črevljarstva in se namenili iti v tujino. Ime jim je bilo: Janez, Peter in Jožef. Jeli so zbirati vsak svojih, sedem „čveČkov", da bi napolnili popolne torbice, zakaj bližal se je že dan njihovega odhoda. Izmed njih je bil Janez najmlajši in najpridnejši. Predno se je podal na daljno pot, šel je k svoji babici, katero je zelo ljubil, in jo prosil za dobrih naukov in blagoslov. Babica je točila bridke solze, mu dala obilo zlatih naukov in svoj blagoslov ter rekla: ..Pojdi z menoj, peljala te bodem k puščavniku! Vzami svoje kladivo s seboj, on ti ga zagovori." Hitro je Janez poiskal iz svoje torbe kladivo in šel z babico na visoko gore v temni gozd, kjer je stala ob bistrem potoku majhna puščavnikova kočica. Sveti mož z golo glavo in belo brado je sedel na pragu in bral iz velike knjige. Ko mu je babica povedala svojo željo, položil je svoji roki na mladeničevo glavo in dolgo molil. Potem je kladivo trikrat potopil v čisto vodo potoka, prinesel zlato posodo žarečega oglja, vrgel nanj neke koreninice, držal kladivo v čudno dišeči dim in izgovarjal nerazumljive besede. Nato je podal Janezu kladivo, rekoč: „I)elaj po delavnikih pridno, kakor bi moral večno živeti, a po nedeljah in praznikih počivaj! Pri delu se naštel vsak, kdor zna do dvajset šteti. Ko sta gol nika odgromela svoje dobro skovane in na pamet učene govore, sprejele so se.sevc, kakor klerikalni riborški listi javljajo, „enoglasnotf rezolucije. kafc so se nekako tako glasile: 1. „Zbrani volilci izrekajo svojim dež« poslancem popolnoma zaupanje in jih proi da bi se ti odločno zoperstavili pri vsaki prij nosti krivičnemu postopanju večine deželnih slancev v štajerski zbornici in bi naj po vi Slovencem storjeni krivici zahtevali, da se spodnještajerska dežela od Gornjega in Sred« Štajerja." Dobro, oglejmo si to rezolucijo in njen pou. Da so kmetje in zbrani volilci v Hočah izrekli si j i m poslancem popolnoma zaupanje, to je j umevno. Saj so vendar bili zbrani na shodu ski sami klerikalci in njih voditelji so bili d u h o v nij Ta prva točka rezolucije regimcntno smrdi po ki kalnem svojem ztagatelju. Stem se tudi mi strinjamo, da bi se morali i slanci vsaki kmetom storjeni krivici zoperstaviti w želnem zboru, zoperstaviti pa bi se morali v pi kmečki korist, nikakor pa ne, kakor se to od j zahteva, v korist dohtarjev in njih sladkih prijatej gospodov v dolgih črnih suknjah. Da pa se v d njeni rezoluciji zahteva od poslancev samo odH nastopanje v prid dohtarjem in duhovnikom, to i bode pač rad vsaki verjel, ako mu povemo, da duhovnik in dohtar sestavila rezolucijo -I potem kmetom prebrala in jednoglasen sprejem ij lucije je bil gotov. Sprevidi pa lahko vsak sam, kdor le hoče tri soditi, kaj zahteva ta točka rezolucije, na kaj n Da se loči spodnještajerska dežela Graca, da postane toraj s a m o s t oj« da dobi ali lastno svojo upravo, \ pa se priklopi kateri drugi deželi.] Nikakor ne dopušča prostor, da bi tukaj ne daj nikdar motiti od sladkih besed lahkomiSeljnih tovari kateri te bodo skušali zapeljati v lenobo. Nikoli se ne dol kari in nikdar ne pij kapljice črez žejo, in kladivo, ki gaj držiš v svoji roki, te bode obilno redilo in ti pripravilo td blaga, da bodeš lahko srečen celo življenje!" Janez in bal sta se puščavniku priklonila, lepo ga zahvalila ter se n domu. In drugo jutro so hiteli Janez, Peter in Jožef po pn cesti v široki svet, Irdno upajoč, najti srečo z delom s^ rok. V nekoliko dneh so prišli v veliko mesto, kjer jih j« j imeniten mojster na delo. Pa Peter in Jožef nista dolgo! zala pri njem. lii! jima je prehud, ker ni mogel trpeti, di pomagači vsak pondeljek popivali in kartali. Imel je « dela ter je želel odjemalcem o pravem času ustreči in jej zahteval, da si morajo njegovi delavci nekaj prihraniti. 1 sta se Peter in Jožef hitro naveličala ostrega mojstrovega! minjanja; zapustila sta delavnico ter se zopet podala naj a Janez je ostal v mestu. Peter in Jožef sta prepotovala mnogo dežel in ii| marsikaj. Ostala sta zmiraj skupaj, ker sta potrebovala jj drugega, naučila sta se namreč nečesa, pa ne dela, mu goljufije pri kartanju, pri katerem sta neštevilno lahkomiaJ in nevednih ljudi obsolilaza zadnje, krvavo zaslužene krajtd Koristi od goljufij nista imela, saj je znano, da nepošteno! — 3 razložili in dokazovali, kako bedasto je to zahtevanje. Dovoljeno naj nam bode. da navedem'o o tem le par naših misli. Prvič se da dokazati na podlagi deželnih računov, da je Srednji in Gornji Štejer tako rekoč jmolzna krava za SpodnjeŠtajersko in to tem lažje, jker vsak ve, koliko podpor je bilo treba dati v teku zadnjih let spodnještajerskim prebivalcem za po uimah uničene vinograde, travnike itd. (M kod pa vendar dobi naš kmet nadalje neki Sn neki lep goldinarček? Morda od spodnještajerskih Idohtarjev in kaplančekov, ali pa ne od srednje in gor-Bcštajerskih kupcev? Kje imamo obrtnijeka podjetja [pri nas, ali pa tam gori na Srednjem in Gornjem [štajerskem? Ali ni umevno, da plačujejo ta podjetja, Ha plačujejo bogati in rodovitni kraji posebno Srednjega Stajerja mnogo več davkov, toni j tudi deželnih Idokladov, kakor mi, katerim se je vsaj po nekterih uni-l&nih krajih daca (štibra) odpisala. Toda, ako bi se že Spodnji Šfcajer ločil od [Graca, kaj se bi potem moralo ž njim storiti. Samo j dvojno je mogoče! Prvič ali bi se moral priklopiti kranjski deželi, toraj Ljubljani, ali pa morda celo [Hrvatski toraj Zagrebu, ali pa bi postal samostojen. Kranjska dežela je mnogo bolj siromaška, kakor Sta-Kerska. Umevno je toraj. da bi postala naša zemlja v slučaju, ako bi se priklopila Ljubljani, takorekoč [zopet molzna krava za Kranjsko. Tam so velika pla-Ifila. katere bi seveda tudi takoj nam naložili. O Hrvaškem še pa nam niti ziniti ni treba. Saj vsaki vidi in čuje, kako se godi hrvaškemu ljudstvu. S kopami, s sekirami v rokah se je začelo hrvaško ljudstvo braniti prevelikih plačil, in to ni čudo, saj je [znano, da morajo na Hrvaškem plačati celo od vsakega petelina nad eno krono dače (štibre). Na Kranjskem in na Hrvaškem so tudi voditelji ljudstva večinoma dohtarji in duhovniki, ti bi bili seveda našim dohtarjem in duhovnikom jako hvaležni. ako bi jim ti spravili našo spodnještajersko zem- go nima teka. Sčasoma sta postala zelo predrzna in sta se ko-uaj izmuznila pošteno zasluženi kazni. Zmiraj bolj sta se oddaljevala od prave poti, a na delo ni mislil nobeden več. Crez veliko let prišla sta zopet v mesto, kjer sta nek-daj delala z Janezom. V hiši, kjer sta ga pustila, vprašala sta a njim. In je bilo vse izpremenjeno. Starega mojstra nista pasla več. Pred mestom si je kupil vinograd in hišico ter živel »irno na večer svojega življenja, svojo lepo kupčijo in jedino hčerko pa je dal pridnemu Janezu. Peter in Jožef sta kaj debelo gledala, ko sta videla svojega nekdanjega tovariša sedeti v taki sreči. Iz njunih oči je ■to Švigala divja poželjivost, v njuna srca naselila seje jeza, I iz vsake njune besede se je glasila grda nevosljivost. Vprašala sta ga, odkod izvira njegovo bogastvo. Janez na je odkritosrčno povedal, kako sta pred obhodom v tuji- Bd šla /. babico k puščavniku in kaj mu je sveti mož za- „Tako, tako1', zaklical je Peter, ,,če bi midva imela bla-Brfovljeno kladivo, bila bi zdaj že tudi lahko premožna r „Ti si nespameten", reče Janez v smehu, „puščavnikov Hgoslov in pokajeno kladivo bi mi ne bila nič pomagati Hngla. ako bi ne bila moja trdna volja in moja moč sodelo-^la. Vsak je svoje sreče kovač. Pomagaj si sam, in Bog Ti ljo v njihove kremlje. Korist bi od tega toraj ime edino le naši tako zvani — prvaki. A drugo — namreč, ako bi postala Spodnja štajerska samostojna, kar naši prvaki najbolj zahtt vajo? Kaj bi se potem zgodilo? Kdo bi imel v ter slučaju hasek, kdo škodo? Odgovor je lahek! Ak postanemo samostojni, potem moramo imeti lastn svojo deželno zastopstvo, lastno namestijo, naložil bi se nam zopet ogromna svota plačil, zakaj zope novih uradnikov bi nam bilo treba; mastnih sluz pri navedenih zastopih in pri namestniji pa nikako ne bi dobili gotovo nikdar kmetje v roke, temvc naši takovzani prvaki, naši dohtarčki. Ti pa soved zopet nigdar ne bi pozabili na svoje črne agente n duhovnike, temveč roka v roki z njimi bi se mastil še bolj, kakor do sedaj od ubogih kmetov. Kakor smo vam poročali že ob času zadnjih ve litev za deželni zbor, prodrli so kmetje na Spodnjei: in Gornjem Štajerskem z večino svojimi kandidati tako, da so zastopani skoraj vsi kmetje od kmetom Ti kmetski poslanci seveda se ne morajo pogajati deželni zbornici z našimi dohtarskimi in iarŠkimi po slanci in to radi tega ne, ker odločno zahtevajo t kmetje, da bi se kmetom pomagalo, naši kmečk poslanci pa skrbijo samo za dohtar ske, za farške koristi in ker se j in v tem od kmečkih poslancev, čepra' druge narodnosti v korist kmeta na sprotuje, zato pa kričijo, vsi naš poslanci: „P r o č od Gradca!2 Druga točka rezolucije na zborovanju v Hočal se glasi tako le: „Zbrani volilci zahtevajo od deželnega odbora da se odprejo poljedelske in obrtniške šole s slovenskim učnim jezikom." Dobro, naj se odprejo imenovane šole, tod* kaj bodeš krneči fant, ako šo si tako dobro dovrši slovensko poljedelsko ali obrtniško šolo ? Ako nis vešč nemškega jezika, so ti vse šole zastonj, ker rhec bode pomagal. Kladivo mi je prineslo srečo le zaradi tega, kei sem se natanko po puščavnikovih naukih ravnal: nikdar nisen po pondeljkih pijaneeval, nikdar se dotaknil karte; nikoli nisem pil kapljice črez žejo in zato sem si precej prihranil, zate me je mojster rad imel in mi dal svojo edino hči za ženo hišo in kupčijo pa za doto." Peter in Jožef sla ga jezno poslušala in ko je stisnil vsakemu petak v roke, vzela sta pot pod svoje žuljave noge. Na cesti sta Janeza neusmiljeno obirala in ga imenovala po-tuhnjenca, češ: s svojim škrtanjem znal je naplahtati skopega mojstra. „Če bi ga le mogla k igri zapeljati", zdihoval je Jožef „pa ta bedak Se kart ne spozna, in ker ne pije, ga tudi \ ogenj ne moreš spraviti." Več ko sta malovredneža govorila o Janezu, tem večja je postajala njuna jeza. Naljubši bi jima tedaj bilo, če bi se bila nad Janezovo glavo zrušila njegova hiša. Seveda, nobenemu ni prišlo na misel, koliko truda je Janeza stalo, predne je postal premožen mož. Peter in Jožef sta postajala zmiraj slabša. Potikala sta se po božjem svetu, preležavala po temnih kajhah, a naposled sa ju poslali v domači kraj, kjer sUi umrla kot zaničevana berača. Janez pa je dosegel visoko starost ler je, spoštovan od vseh znancev, zatisnil svoje poštene oči. _ 4 - Slovenci ne bodeš dobil vsikdar za tebe primerne službe, Nemec pa te ne more vzveti v službo, ker te on in njegovi delavci, katere bi imel nadzorovati navadno ne razumejo. Toraj dajte nam šole, tako naj bi zahtevali naši poslanci, toda poduk mora biti v nemškem in slovenskem jeziku, tako, da nam bodejo šole zares tudi kaj koristile. Tretja točka rezolucije se glasi: „Navzoči kmetje (!) izrekajo svoj srd na pisavo nemških listov in vseh tistih listov, kateri z Nemci držijo, ter vidijo, da se bliža čas, v katerem ee bode kmetom treba odločno okleniti gesla: »Svoji k svojim/ Da bi navzoči kmetje! bili izrekli raji svoj srd o lažljivi pisavi klerikalnih slovenskih lističov v Mariboru in celjske žabe, potem bi bili pošteno ravnali. Ti listi trosijo strup med ljudstvo na Spodnjem Štajerskem, nikakor pa ne listi pisani v drugem deželnem jeziku. Kar se pa tiče „Svoji k svojim", pa itak vemo, da to ni druzega, kakor »Tvoji k mojim." No, kmetje saj veste, koliko živine, koliko vina vam je odkupil že kedaj kaki slovenski kaplanček ali dohtarček, veste pa tudi, koliko je kupijo nemški kupci iz Srednjega in Gornjega Štajerja. Hvala Bogu, da je naš pameten kmet že davno sprevidel, kaj pomeni to geslo in da se briga za nje ravno tako malo, kakor za lanski sneg. Kar se pa tiče strte točke navedene rezolucije glaseče se „zbrani volilci zahtevajo, da se v vseh nradih na Spodnjem Štajerskem podelijo službe le takim uradnikom, kateri so vešči slovenskega jezika in kateri so naklonjeni slovenskemu ljudstvu", o tej pač ni treba ničesar pisati, ker itak vsak na prvi pogled vidi, da je popolnoma nepotrebna. Kje pa imate sodnijo ali pisarno na celem Spodnjem Štajerskem, v kateri Vas slovenske kmete uradniki nebi razumeli? Nikjer! Kar se pa tiče naklonjenosti, se pač vidi, da so klerikalni zlagatelji obsojevali druge po svojih nazo-rah. Uradnik pred vsem ne sme biti temu ali onemu narodu naklonjen. Kot uradnik mora biti nepristranski, sevč, da imajo klerikalčeki o tem mogoče drugo mnenje! To le shod v Hočah! Kdor hoče trezno soditi, bode gotovo sprevidel čegave koristi so zopet našim B navdušenim* slovenskim prvakom širile srca, ki tako Bplamtijo" za kmeta, sprevidel pa bode tudi, da bode treba pri prihodnjih volitvah bolj paziti, da pridejo kmetje v naš deželni odbor, kateri se bodejo gotovo pogajali s poslanci Spodnjega in Gornjega Štajerskega, ker tega sladki naši takozvani prvaki nočejo in ne morejo storiti! ,Svoji k svojim' in »Mladeniči; vedn shodi". ;fj (°alje.) gtvo, Vršilo se je že nekaj mlandeniških shodov, tal rvc v na primer na Ptujski Gori in v Št. Lenartu. Kal DUJai žalostno so se ti shodi obnesli, posebno v St. L- naši! nartu, objavili so različni časniki. Kakor pri nobene: klerikalnem zborovanju ni brez pijančevanja in p: hma tepanja, ravno tako tudi pri Št. Lenartu to ni L- same ostalo. riz('J Kdo pa je temu kriv? Nihče drugi kakor ki m'a(' rikalni šuntarji. V prvi vrsti šuntajo nesramno i ^ftte čez vso mero zoper Nemce, nemštvo in nemški jea [ostre in Slovenec je že izročen hudiču, ako se poslužuj ali uči nemškega jezika. Toda še nekaj drnzega našim klerikalnim, nesramni napr roda to, šantarjem ne ugaja; ti namreč dobro vejo, da SI J^11 venci, kateri razumejo nemško in dobijo pri pril nosti nemške časopise in knjige v roke, postan bolj samostojni in se ne dajo več od klerikalnih parjev izkoriščati. Slovenski kmetje, očetje in mate sinovi in hčerke, le vsi pomislimo, ali nas res vi nemški jezik v pekel. Koliko slovenskih mladeni in deklet se podaja v nemške pokrajine. Naravno da vse po boljšem hrepeni. Poprašajmo naše za ljivce za vodilo, po katerem pridemo do boljšega AH nas Slovence res Nemci na uzdi odpeljujejo njihove kraje. Vsakemu je vendarle na razpolago, si poišče kaj boljšega. Fantje, skusili ste gotovo, kako na hvale v je pri vojakih bilo, ako ste znali le nekaj nemškei jezika. Kmetje, gotovo ste tudi vi že zapazili, da vam bil mnogokrat nemški jezik pri kaki kupčiji korist. Zapazili ste tudi že v tovaršiji, pri sodniji pri drugi priložnosti, da se ravno vaši voditelji p radi poslužujejo nemščine v rečeh, katerih bi vi ( prav bi bilo dostikrat v vašo korist) ne smeli vede Vaši »narodni" voditelji, prav za prav vaši peljivci, to so klerikalci, dohtarji i. t. d. vam brani znanje nemškega' jezika, čeprav ga sami prav rabijo. Ti ljudje želijo, da bi Slovenec, čeprav na jen, ostal bedak in nevednež, da bi potem lažje njim komandirali in ga odirali. Le oglejte si te rikalne zahrbtne lizače, ako jim je v resnici to za narodnost in za ljudstvo, kakor se hlinijo. bi dvomil, da niso ljubljanski listi, „SIov. Narod* ., Rodoljub" najnarodnejŠi listi in vendar kričijo s venski „narodniu klerikalni voditelji, da je vsak gubljen, kdor jih bere. Ce se kdo tega izpove, še veze ne dobi. Ali niao na primer možje, kakor Tavčaij najnarodnejŠi in vendar pri volitvah ^narodni" kle kalci na vse moči delujejo proti njim. Zakaj?? ker klerikalcem ni za ljudstvo, njim ni za pobolj.sanjj trpinčenega kmečkega stanu, ni jim za narodn njim je le za posvetvno oblast, njim je za to, ostane ljudstvo v temi, da ostane kmet trpin in nj podložen, ker na ta način imajo moč čez njega. da dosežejo ta svoj namen, njim ne zadostujejo spol v las greh; pelje kleri taki bolj kleri neca za s milij slove podf noga Ti k boj redu ceplj na kršč: ves kom iiva ih( ►vi ;rivi -raj bode bod Cel na ste k< bod deče Iredmce in prižnice, ne zadostuje njim hujskanje soseda nad soseda, šuntanje v družini, ne, vse to zdelo tajim je premalo; izmislili so si novo sredstvo, sredstvo. kakor ga ni zavižljivejšega več na sveta, namreč vcepavanje klerikalnega hinavstva, gojenje in spod-jbajanje narodnega sovraštva v srcu naših potomcev, [naših kmečkih mladeničev. Poglejmo si pa na drugi strani naše farizejske hinavce, kako se ti s trdimi Nemci pajdašijo, seveda samo v lasten svoj prid. Povejte nam vendar vi fa-irizejci in sleparji zakaj goljnfate ljudstvo, štariše in Enladino samo z mladeniškimi zborovanji? Kam ho-jfete spraviti našo mladino? Ali si niste svesti naj-Itetrejše Božje kazni, da pod pokrovom svete vere Inapravljate iz naše mladine sovražnike lastnega na-Iroda. da zlorabljate vašo moč kot Božji namestniki v 110, da zakrivate svetlobo pred ljudstvom in kmetu ■jemljete samostojnost ter ga na ta način spravljate [tlasten vaš prid do onemoglosti in nazadnje prisilite do [peha. Ali vam je Kristus dal naukti mladino zapeljevati, ali vam ni zaukazal, jo ljubiti? Ako ste vi in vaši zdajni in nekdajni podrepniki, ■klerikalni dohtarji, kot kmečki zastopniki resnično laki prijatelji slovenskega ljudstva, zakaj se za nas Itolj ne žrtvujete? Poglejmo si prejšne dolgoletne ■klerikalne voditelje, na primer celjskega dohtarja Ser-lieca, potem Dominkuša i. t. d., kako so se žrtvovali ■a slovensko ljudstvo. Od kod neki ima Sernec skoraj milijon goldinarjev premoženja? Na kak način je ta j bvenski prijatelj in slovenski zastopnik Slovence ■podpiral ? In ves klerikalen svet je bil vsikdar na fcgah pri volitvah za take narodnjake! Danes se ta svet giblje za „mladeniške shode". m klerikalci celo pošteno duhovščino gonijo v naroden loj in v pokvarjeno politiko, škodljivo družbenemu fcin, najbolj pa slovenskemu narodu. Odcepili so se in od-fcljnjejo se ti klerikalci od svete Kristusove vere m škodo sveti cerkvi in ljudstvu, v sramoto pravi ■rsčanski duhovščini, kateri podkopavajo pri ljudstvu m ogled. Njih delovanje je pokvarjena politika, lah-■mišljeno življenje, hujskanja in šuntarija, nenasitna sebičnost; Kristusova vera jim je le sredstvo za fchove načrte. Ti ljudje so vse, najmanj pa Kristu-m\ nasledniki v pravem pomenu. Izogibajte se toraj fcvih prerokov, kateri pridejo v ovčjih oblačilih, zno-j pa so zgrabljivi volkovi. Po njih delovanju jih Mete spoznali ! (Daije prihodnjič., ■1 Spodnje-štajerske novice. Starisi pozor! III. mladeniški shod lede dne 16. avgusta v Pletrovčah pri lelju. Starisi, ne puščajte vaših sinov več m te bedaste, klerikalne hujskanje, saj le slišali, kaj se vse na teh shodih godi. ■ bode zares oblast dovolila ta shod. Xiemo poročali o njem prihodnjič! y Pri streljanja ponesrečil. Dne 22. p. m. seje igral ■tek Franc Kraj ne od Sv. Urbana pri Ptuja z 5 — zarnjavelim samokresom (pištolo). Ker je v njega nabil preveč smodnika mu je samokres razneslo. Deček je dobil pri tej igri na levi roki težko rano in zgubil desno oko. Pripeljali so ga v ptujsko bolnišnico. Roko mu je zdrobilo. Delavec Mihael Nemec iz Repiš je delal v zadnjem času v Vretjah. Pri nekem posestniku je metal snopje v mlatilni stroj. Ker ni pazil, mn je stroj pograbil levo roko ter mu jo popolnoma zdrobil. Ponesrečenca so pripeljali v ptuj* sko bolnišnico. Od cesarja pomiloščen. Morilec in ropar Mihal Vajdinger, ki je bil od mariborskega sodišča obsojen k smrti na vislicah, je bil od cesarja pomiloščen. Najvišje sodišče na Dunaju je spremenilo kazen v dosmrtni zapor. Iz Ptuja. Tukaj sta prenočila pri nekem gospoda klerikalen učitelj iz ptujskega okraja in njegov brat. Na njihovo prošnjo jih je sprejel gospod pod streho, ker sta rekla, da ne dobita nikjer v gostilni prenočišča, ker je bilo vse polno tujcev. Gospod seveda ni ničesar zahteval za plačilo; a ker se je učitelj hotel pokazati „nobeltt, je rekel v jutro pri odhodu dotičnemu gospodu: „Na mizi najine spalnice najdete plačilo1 " Ker pa gospod ni hotel ničesar sprejeti, je rekel učitelj: „No pa naj sprejme strežkinja denar." Ta je šla srečna po denar v spalnico in glej, tam je našla — 3 krajcarje. Živel „nobelu klerikalček! Ptujska gimnazija je bila v minolem šolskem letu obiskovana od 186 rednih učencev in 4 priva-tistov, kateri so z malimi izjemami prav dobro dovršili svoje šole. 25 učencev je postalo odličnjakov, 106 jih je dobilo prvi red, 31 sme delati poskušnjo ob začetku novega šolskega leta, 23 jih je dobilo drugi in 4 učenci tretji red. Učenci so plačali 10.402 kron šolnine in drugih prispevkov. Štipendij se je razdelilo med nčence 4748 kron. Zrelostni izpit je delalo 11 učencev osmega razreda. Od teh je bilo 9 takoj spoznano sposobnih za obisk visokih šol, dva morata ponavljati izpit iz enega predmeta. Gostija V Ribnici. Kaplan v Ribnici je ravno tak poštenjak, kakor so mariborski bivši prefekt in urednik klerikalnega lističa ter njegovi poveljniki. Dne 24. p. m. sta se hotela poročiti v Ribnici gospodična Loppert, hči trgovca in posestnika Lopperta in pa trgovec in posestnik g. Fuhshofer. Ribniški kaplan pa njiju ni hotel poročiti samo iz tega vzroka, ker sta ta dva nemške narodnosti. Ženin in nevesta sta morala poslati po župnika Srabotnika k Sv. Primožu na Pohorju (domačega župnika ni bilo doma). Ta je prišel ter ju radovoljno poročil in sicer v jeziku, katerega sta ženin in nevesta razumela, toraj v nemškem. To pa je vendarle preveč. Vidite kmetje, tako ravnajo nekateri duhovniki s svojimi farani, a vendar je Kristus zaukazal svojim učencem: aIdite in učite vse narode!" V Dravo je Skočil. Dne 3. t. m. je skočil v Mariboru 24 let stari knjigovezni pomočnik Grnšovnik iz mosta v Dravo. To je zapazil g. Robič, uslužbenec pri kopališču g. Kafer-a in ga nezavestnega potegnil iz vode ter mu tako rešil življenje. — 6 Utonil. Dne 3. t. m. je skočil neki Franc Ra-kovec, rojen na Dunaju I. 1852., v Maribora tik mosta v Dravo. Ker ni znal plavati, je utonil. Do sedaj še niso trupla našli. Rakovec je bil srednje velikosti, suhih lic in je imel sive lase in brke. Oblečen je bil v sivozeleno obleko. Poročilo ptujskega sejma. Ptujski sejem dne 5. t. m. je bil izvanredno dobro od kupcev obiskovan. Prignalo se je na njega 1299 glav goveje živine, 319 konjev, 254 svinj. Prihodnji živinski sejem se bode vršil dne 19., prihodnji svinjski sejem dne 12. avgusta. Dopisi. Iz Slivnice. Nekaj od naših učencev. Zadnjič sem šel iz Orehove vesi in sem srečal zaporedi več, kakor petdeset nčencev, kateri so šli mimo mene, ne da bi me kateri pozdravil. To je žalostno! Sicer mi ni za to velikansko čast, da bi me ti paglavci pozdravljali, toda zakaj pa ližejo vsakemu kaplančeku roke, ki vendar tudi ni nič druzega kakor človek, kakor jaz star mož, ki sem si že mnogo skusil po svetu. Gospodje učitelji, prosim Vas, skrbite zato, da deca ne bode lizala farških rok, ker se to mora že iz zdravstvenega ozira obsojati, skrbite pa tudi zato, da bode odrasle, stare ljudi na cesti, kakor se spodobi pošteno pozdravljala, ne pa jim jezike kazala, in to tem bolj, ker nočemo mi SlivniČani, da bi tujci radi teh paglavcev dobili od naše fare slabo mnenje. Po nekaterih farah so vzorni duhovniki že sami odpravili nezdravo lizanje rok — bode li pri nas večno trpelo? Toraj otroki pozdravljajte raji kakor se spodobi odrasle ljudi, duhovnikom pa skazite na drug način Vašo čast, kakor pa z poljubovanjem njihovih rok, naj še bodejo tako nežno belo -čiste! Slivničar. Iz Grab pri Središču. V zadnjem našem listu smo vedli povedati, da je tukajšni trgovec R. Kolbezen prišel v konkurz. Sam si je kriv, zakaj pa posluša kaplana, ki o trgovini toliko ve, kakor kokot o kmetijski zadrugi. Toliko, da niste dali zbobnati gospod kaplan, da bi moral vsak faran pri tem trgovcu kupiti; pa si ne mislite, da smo taki, ki vsacega takoj na besedo poslušamo. Vsi vemo, kdo je kriv, da se sedaj v večih hišah naše fare čuje jok in kreg. Ubogi kmet, ki druzega nima, kakor dolgove in žu-Ijave roke, dal se je od tistega zapeljati, da je s težko roko podpisal menico (vehsel). Podpisati bi še bilo, ali plačati?! Ce je tisti gospod tako pravičen, kakor se dela, naj poravna vse neprilike in naj potolaži nesrečne družine s tem, da poplača vse dolgove, katere je trgovec Kolbezen tukaj napravil. G. kaplan, ste li vi duhovnik? Duhovnik se briga za duše, on se ne briga za štačune in konzume, za vas ni ne kmečka, ne trgovska suknja. Mi kmetje pa vas prosimo, da nas pustite tako dolgo, dokler ste še pri nas, v miru; želimo tudi, da bi nas kmalu zapustili, potem bode zopet vse dobro v naši fari. Ce imate še malo prijateljstva do nas faranov v sebi, potem odidite, vsi vam bodemo hvaležni! Še nekaj vara po vemo g. kaplan. Vi prodajate molitvene knjiae čisla, zdaj si pa Še naročite prave voščene sveč sol, olje, bičjake, bicikle in drugo robo, da bo imeli v farovžu lilijalo g. Kolbezena. Iz Slivnice. Srčna ti zahvala preljubi »Štajerci da si nam tako lepo v tvojih zadnjih številkah ročal o mladeniških shodih. Tudi pri nas v tej I slivniški cerkvi se je oznanilo in prosilo, da bi naj mladeniči vdeležili teh shodov. Toda mi slivnis mladeniči se nismo dali spraviti na led, razven p zaslepljenih Fihposovcev, temveč mi smo čakali, k nam bodeš ti, ljubi „Štajercu, o tem poročal. Ilv Bogu, da smo vse tako natanko zvedli o teh shodilj Na$ župnik se je tudi vozil na Ptujsko Goro k znaj nemu shodu, najbrž radi tega, da bi videl koli mladeničev iz slivniške fare se je udeležilo. Toda0 tovo je bil grozno presenečen, ker jih ni bilo. P dni pozneje je prišel namreč neki mladenič k njennj v farovž, ker je imel tam opraviti. Temu mladenia je župnik razlagal, kako okinčani so prišli fantje vseh far, kako so bili navdušeni, le iz slivniške jih je bilo malo, malo videti. „Se pač vidi", tako rekel župnik, „da nimajo k o r a j ž e in si je ne upa pokazati!" Mladenič si je mislil svoj del in .se sladkega gospoda kmalu poslovil. Tudi mi mlad en smo se dali pred par leti zmotiti in pregovoriti, ta| da smo postali udje tega društva, a zdaj, ko se nanj poroča, kako se godi na teh shodih, se sramujerwj da smo vpisani pri tej družbi. Ker se nam ne zdi vredno, da bi se šli z župnikom kregat, zato mu po pošti pošiljamo knjižice in vodila tega društva nazaj, odločno zahtevajoč, da nas iz te korajžne družbe izbrise. PreČastiti gospo:! župnik, saj lahko sami sms vidite, kam je ta korajžna družba zašla. Svetinje Ml tere Božje in sv. Alojzija so bile poškropljene! krvjo, na mestu rožnega venca so se lesketa noži v rokah, na mestu molitve slišala se je klel] vica in kar je največ, presveto Rešnjo Telo sej sprejelo od nevrednih pijancev! Za Božjo voljo] kam pa to meri, kam bodemo prišli, ako bodem| slepo ubogali naše voditelje v dolgih Črnih suknjah] Toraj, ti so korajžo delali? Saj je itak čudno, da S pri nas ni tako, kakor na Hrvaškem — pa ako ti bilo, kdo bi bil tema kriv? To bi bila prava — čnfl korajža! Zato pa vi vsi tisti, kateri ste se vdeležili teh shodov in se tako — lepo vedli, da ste cej mladeniški stan osramotili in svete zakramente zlo rabili, spreobrnite se, delajte pokoro, tisto farško ko] rajžo pa vrzite v koš! Dajte društvu slovo, kakd smo to in še bomo mi slivniški mladeniči storili. pite rajše v našo boljšo družbo našega „ Staje ker nŠtajerčevi" mladeniči ne rogovilijo po faral režejo se z noži, temveč so pošteni. — Bodi pozdravljen in spoštovan nštajerc"! Slivniški pravi mlad* Iz Gorice na Dravskem polju se poroča glosti tamošrije pošte sledeče: Občina Gorica svojo pošto v Racah (Kranichsfeld) v daljavi kilometrov. Vsaki človek lahko pride iz Ptuja, tudi iz i 1 jate v m se 1 za rki h Iveda i, k brine iralnii em, no boljša bof at k b zastop apen, ^elnik: osnot jo za inačelr Sl< ^iipo i je Vri trebni a s« nam tako jza bi Kaifei |se ta Iz te je is Kmet mi !> volili Vrači V za deni? učila stvar — 7 — Bi iz Maribora na Gorico v treh urah, poštna po-jatev pa potrebuje po deset in še več dni; mno-im se tudi zgodi, da se poštnina zgubi, ker poštni II za občino Gorico niti ne ve, kako je tej ali drugi Id ime. Radi tega se nam občanom godi krivica, ■reda največja tiČoča se pravdnih zadev. Da se to Ddi; krivi so občinski uradniki. Eden kilometer od he Gorica v bližnji vosi Strasgojnce je poštni na-balnik, kateri ima dnevno zvezo s pošto na Prager-Em, od koder bi lahko pošiljajte redno in pravo-nno prihajale. Ako se v kratkem pošta ne bode »Ijšala, hod orno obrnoli občinsko vrečo tako naglo. i bode joj. „Bodi človek, bodi lonec, vsakega je en-rat konec." Iz Gornje Radgone. Bližajo se volitve okrajnega Itopa Gornje Radgone, /e več časa slišimo, da se benja neka druhal, podleziti našega okrajnega na-:a gospoda V r a č k a. Kaj pa je storil hudega pod VraČko? Gospod VraČko je za vse ljudi, on za naš okraj dovolj storil v zadnjih letih; drugi ■laiki, Čeprav bo vsi v enomer vpili in kričali, da Slovenci, so okraj zapustili tak, kakor so ga našli. aj pa imamo dosti novih cest, a vendar se plačila o nikakor zvišala, dovolj drugih stroškov pa nam Vračko odvrnil. Mislimo si le, koliko bi bilo po-o za železnico plačati. VraČko je skrbel za to, bo ceste zadnja leta v tako dobrem stanu, on jo oskrbel, da smo dobili v Gornjo Radgono o lepe žrebce, on se je trcrdH za našo živinorejo, bikorejsko društvo, za ustanovitev hranilnice po [feisenovem. načrtu i. t. d. Radenski Zemlič, kaj aako šopiriš? Kaj pa si ti s tvojo zadrugo naredil? te zadruge bode kmalu postala zadrega. Kaj pa [iskal v predzadnjem tednu eksekutor v zadrugi? etje, mi ne potrebujemo nikakih celjskih naukov, bodemo volili po našem prepričanju. Ako bodemo li Zemliča, prišli bodemo k večjem v „zadregott. ^tko je za nas, zato pa ga tudi hočemo voliti. VeČ kmetov. V sramoto klerikalcem — mladini v pomislek. ^adnjem Času se ustanavljajo po naših krajih mla-iška društva z namenom, da bi se mladina v njih ia naobrazbe. O kakšna je ta naobrazba? Celo par vodi navadno župnik ali kak kaplanček. Na er vzamimo fante iz Slovenskih Goric. Kakor io, zbrali so se ti fantje pred kratkim v sv. Le-pa. Kaj se je tam godilo, je pač daleč okoli zna-j Klerikalni deželni poslanec je vodil in se zanimal klerinalno druhal. Bolje bi bilo za tebe gosp. po-ec, ko bi se nekoliko več oziral na kmečke pope. Gospodje duhovniki pa se opozarjajo, da ne b sprevideli prepozno, kam pelje njih vodstvo, reč v pogubo in v sramoto. Kakor znano, |>iIo spomladi pred mariborskimi porotniki radi ra in tetesnih poškodb obsojenih več oseb, kakor Nemci v desetih letih. Sramota klerikalcem. Ali ^ramota se nima mladini toliko očitati, kakor njih teljem in sploh voditeljem slovenskega naroda. j pa dragi fantje se vam sme brezskrbno rečti, jko ste bili na lenarškem shodu, niste bili na dobrem potu, kar bodete s časom sami sprevideli. Bilo je nekoč brati v „SIov. Gospodarju", da se slovenski mladenič, kateri je postal hudoben, pogubi med Nemce in v mestne fabrike. Bolje bi bilo, ko bi se ta list na svoje nožove junake oziral, kakor pa kaj tacega pisal. Pač pa dragi mladeniči, bilo bi jako važno, ko bi brez ozira, bodisi ta slovenskega ali nemškega mišljenja, osnovali zvezo na napredni podlagi, a ne tako, kakor to delajo klerikalci. Jako veselo bi bilo, ko bi se po preteku par let moglo reči, naša mladina, dika naše domovine, je na dobri poti, ni zašla v farovške verige, kakor so to nekateri na-merjavali. Ponosni bi lahko bili stariši, da njih upanje ni splavalo po vodi, njih sinovi bili bi pa na potu svetovne in duševne omike. Krvavi poboji bi bili gotovo redkejši in vekšal bi se blagor kmečkega in delavskega stanu. Vam dragi tovariši svetujem, oklenite se našega vrlega naprednega lista „ Štajerca", ki itak neumorno deluje v blagor spodnje-štajerskega ljudstva. Geslo vam bodi vedno: „V s i za e d nega, eden za vse! — S pozdravom! Napredno misleči fant. Iz Gornjeradgonskega okraja. Jurjovški kolovrat ne miruje, vedno in vedno hujska celjsko žabo, da še dalje regla. Toda ni mu treba misliti, da mu hočem na njegove laži odgovarjati. Naznaniti hočem, kar se je že zdavno od nekaterih listov zahtevalo, vsem bralcem »Štajerca* razsodbe, tičoče se pravde našega okraja z južno železnico. Prva razsodba okrajne sodnije v Celju z dne 26. junija 1900 je zahte-vanje južne železnice ovrgla. Na pritožbo južne železnice je nadsodišče v Gradcu to prvo razsodbo potrdilo dne 17. oktobra leta 1000. Najvišja sodnija na Dunaju je dne 15. januarja 1901 sklep druge instanc© potrdila. Pravdnih stroškov je plačal naš okraj v teh letih 1200 goldinarjev. Koliko je južna železnica plačala, to nas nič ne briga. Vseh stroškov z obrestmi vred je bilo 9500 goldinarjev, katere bi bil moral gornjeradgonski okraj razven 20 tisoč goldinarjev, ki so se od njega zahtevali, plačati. Te vse razsodbe dokažejo prav dobro in razumljivo, kaj se je nameravalo z našim okrajem. Zato pa je sedajni čas jako \ažen in jaz vam svetujem, da bi gledali, da se volitve dobro izvršijo. Zmaga volitev v okrajni zastop bode zdaj jako lahka, ker so se sebrali možje, kateri se jako trudijo za okrajni zastop, ker bi ga radi dobili v svoje roke. Njih skrivnosti bodete najbrž kmalu spoznali. Prvič je to gospod Kocmut, učitelj in mali dohtar, tolažnik vdov. Potem je gospod dohtar Leo Kreft — oba pri sv. Juriju ob Ščavniči. Toda še par večjih možakov se briga za okrajni odbor, namreč Ivan Pelzl iz Polič, po domačem Kolarov Hanzek (nemško njegovo ime bi se dalo kaj dobro prestaviti v slovensko, glasilo bi se Kožuh), potem prideta Zvonček Terstenjak iz Ivanjc in Zemlič v Radincih ter njegov pomagač Bolkovič (nekdajni kaplan). To so možje, kateri skrbijo za volitev v okrajni zastop Gornje Radgone, katera se bo vršila meseca avgosta t. 1. Sedaj pa še vendar ne vemo, kateri od teh gospodov bode postal načelnik, najbrž gotovo tisti, kateri bode največ pijače plačal. — 8 — No, do sedaj se čuje, da je gospod dohtar Leo Kreft na prvi vrsti. On ima namreč od 5. julija naprej vsako nedeljo shod, na katerem se toči dovolj vina za njegov denar. Tako je dne 5. avgusta imel shod v svoji pivnici (kleti). Ko so se zborovalci napili, se jih je nekaj vrnilo domov, ena tolpa pa se je obrnila v gostilno gospoda Divjaka. Tam se je razlagalo, da je Vračko nakupil za 5000 goldinarjev bikov in da je sedaj blagajnica prazna. V resnici so se kupili biki samo za 400 goldinarjev in to ni bilo okraju na škodo. V nedeljo dne 12. julija je imel gospod dohtar Leo Kreft zopet shod v gostilni v Ivanjcih. Culo se je, da je 40 kron za vino plačal. Bili so večinoma veleposestniki zbrani. Pilo se je tako regimentno, da je bilo celo več — „mrtvih", kateri so namreč obležali. Drugo nedeljo je bil zopet shod pri sv. Juriju. No, zdaj pa že vemo, da bode najbrž ta gospod dohtar načelnik, ker ga že zdaj volitev toliko velja. Zakaj le neki toliko plačuje sedaj po krčmah? Naša blagajnica bode imela to leto 7 do 8 tisoč kron prihranjenih. S temi denarji bode prav veseli začetek. Zato je vredno, da se trudijo ti možaki za to, da bi stem gospodarili. Jaz vem, da se našim gorečim „na- rodnjakom" (boljše nor.....) že predolgo zdi, da sem jazuže 13 let načelnik okrajnega zastopa Gornje Radgone. Zato pa je moja najsrčnejša želja, da bi prišel okrajni zastop v dobre roke, da ne bi davkoplačevalci imeli zopet novih, večjih nadlog. Ako bode mož poštenjak izvoljen, potem rad odložim in izročim to skrb v njegove roke. Človeka, ki bi me zamogel prepričati, da sem kedaj izrekel, da nisem Slovenec, Še do sedaj ni na svetu. Ako pa z Nemcem tudi nemško govorim in ga ne sovražim, ker nimam vzroka, potem tO gotovo tudi ni greh. Sovraštvo je večji greh, kakor pa ljubezen. Ali so prvaške bedarije, katere se uganjajo, za kmečki stan koristne? Kmetje, začnimo svoj stan ljubiti, da se bode vendar enkrat spoznalo, kdo pripravlja kruh za vse druge stanove, med temi seveda tudi za jnrjevsko-kapelskega učitelja g. Kosi-ja. Še ta se v naše volitve vtika, čeprav je pred par leti dobil od okraja podporo, da si je kupil obleko. Svoj stan ljubiti in za njega skrbeti, je veliko več, kakor vse zagrizeno slovenstvo. Vračko. Iz Cirkovec. V novici nIz Cirkovec" v št. „ Štajerca" stoji Bledeče: Marija Koren, stara vdova, se je napotila z ubožnim spričevalom v farovž v Cir-kovce k župniku Černenšeku. Ko je župnik ubožno spričevalo zagledal, mu je grozno skipela jeza: „Kar je nemški dohtar pieal", se je zadri nad njo, „tega ne podpišem!" Nato je spričevalo ženi iztrgal iz rok in ga na drobne kosce raztrgal. Nasproti temu zahtevam po §. 19. tisk. zak., da sprejmete nastopno: Prišla je pred nekimi tedni vdova Marija Koren v župnišče in prinesla obrazec ubožnega spričevala, na kateren ni bil še nikdo podpisan tudi župa ne, ter rekla, naj ga ji napišem in podpišem. Odgovoril sem vdovi, da ne poznam njenih razmer, naj gre preje k županu, da ji ta izpolni in podpiše, potem pa da naj k meni pride, da ga ji še jaz podpišem. Vdova ni povedala in je tudi vprašal nisem, če ji je nemš- ki dohtar pisalj pa tudi to treba ni bilo, ker ni 11 nič popisano. Žena potem ni več prišla k meni; J raj ni res, da mi je jeza vskipala in da sem j zadri: „Kar je nemški dohtar pisal, tega ne pora šem!" kakor tudi ni res, da sem ženi spričevalo! trgal iz rok in ga na drobne kosce raz trgi Cirkovce, 20. julija 1903. Franz Černenšek, žnpaj (Opomba uredništva: Marija Koren, poštena starka! prišla v Ptuj in je celi dogodek pripovedovala solznimi očmi v pisarni dotičnega odvetnil pred pričami, proseč ga pomoči. Župnik Čeroa šek kdo laže? - - Štajerc nigdar! Dogodek jej kakor smo pozvedali popolnoma ta le: Koren je prij v farovž, a župnik je tako kričal nad njo, da potem ni več upala v farovž. čeprav je prvič odii ne da bi bila kaj opravila. Poslala je toraj svoji prijatelja: A. M. v farovž, da bi župnik podpi spričevalo. A župnik tega ni podpisal ter je kij — (spričevalo je že ležalo na tleh kako pa je pri tje?); — „Kar je iz rok nemškega dohtarja tegaJ podpišem!" Hočete gospod župnik sodnijski dokaaj te besede? — Sploh pa Vas vprašamo, ali se| bojite, da bi bili „ferdamani", ker berete „ Štajerci Glejte, glejte, celo do besedno ste iz njega par sfc kov prepisali. Dobro, gospod župnik naročiti) »Štajerca", ako še niste naročeni na njega. Pot bodejo njegovi bralci zvedeli gotovo tudi resnij o ubožnera spričevalo Marije Koren v Cirkoveah.) Zunanje novice. Politične novice. (Ogrsko.) Hrvaški bivši ban gJ Khuen-Hcdervari je postal, kako znano ogrski mi J sterski predsednik. Toda kratka je bila njegova slaJ tudi na Ogrskem. Se še ni dobro naselil v Budil pesti, že mora spravljati skupaj svoje reči za ob« Na Ogrskem so prišli velikanski lumpariji na sled Obdolženo je mnogo poslancev, da so se dali z del narjem podkupiti in tako prodali svoje volilce. PJ slanec Pa p je celo stvar naznanil zbornici in sveta Governer Szapary, kateri je v pleten v celo zadej je sicer izrazil pod častno besedo, da bivši bJ Khuen ničesar ni kriv, toda ker sta si z ministd skim predsednikom jako dobra mu tega nihče nod verjeti. Šlo se je namreč za to, da bi nezadovolžene ms poslanci pridobili za državno stranko. Grof Khuen i bil o tem vsem zaslišan, in je priznal, da je mo-goSI da je on g o v o r i 1 z guvernerjem o celi zadevi, I pa je on vedno odločno zavračal pocenjanje da bid nezadovoljneži ogerskega državnega zbora pomirila kakim od postave prepovedanim sredstvom. Ograj velikaši in tudi Khuen sam so si prizadevali, dal se omenjeni guverner proglasil — kot Človek, katej remu se pamet meša. Ako je Khuen vedel, dan njegov prijatelj Szapary popolnoma pri zdravi pameti potem bi pač bil moral, ne samo, da mu je ai sprotoval, tudi v njegovih podjetjih vse počenjanjj že od kraja zabraniti. Cela stvar grozno smrdi ji kaže, kako velikanske neredi se godijo na Ogrsken] Za nas Avstrijce je sedaj tako, kakor še nigdar ut« — 9 — jmeljen stavek: „Proč od Ogrskega." — fMakedo- lija.) Turški nradi so zvedeli, da se Makedonci 20- Ipet pripravljajo na veliko vstajo, zato so v to svrho ■ Tse potrebno ukrenili. V Monastiru in ftskiibu je več fet. katere se pripravljajo, da bi mesta napadle. Velika nesreča na železnici. Blizn postaje Trosic na izhodni gališki železnici se je odtrgalo od tovornega vlaka 12 s kamenjem obloženih voz, ki so tr-fili ob osebni vlak ter ga zdrobili. Ubitih je baje 30, ^ežko ranjenih pa 52 oseb. Cigani in žandarmi. Pred kratkim je prišla v jseko vas blizu Arada na Ogrskem večja tolpa ciganov in se tam utaborila. Ponoči so cigani nlomili v najbogatejših kmetov. S sekirami so pobili oba gospodarja in njijn družini, posle pa obesili. Kočija-a. ki se je branil, so prebili glavo in potem mrliča sili. Izpraznili so obe hiši, pobrali celo pohištvo [jo odšli. Naslednje jntro, ko se je izvedelo, kaj se je zgodilo, so orožniki pohiteli za cigani in jih res pošii. Cigani so orožnike sprejeli z revolverji. Unela pje prava bitka. Orožniki so ustrelili pet ciganov, -Jptnajfit. pa jih ranili. Šele potem 80 tolpo premagali Tu razbojniško drnhal uklenili. I Gospodarske stvari. Grozdni sukač. Majhnemu in v njegovi rujavka-suknjici neznatnemu metnlju pač ni videti, da bi glo priti od njega kako zlo, in vendar ga prište-fimo najhujšim sovražnikom vinske trte. Že v zaČet-[meseca velikega travna moremo spoznati, da se je selil kvarljivec v vinogradu. Za dne ga skoro ni [uiti; čisto nedolžen sedi s strehasto položenimi med trtnim listjem; še le zvečer postaja živahen leta vso noč do ranega jutra, da se spari. Samice žijo potem ^svojih 30 do 40 jajčič posamezno na diče (razcvetje). Ko so metulji dovršili svojo na-(ko so spravili zalego na dan), poginejo. Gosen-ki izležejo kmalu iz jajčic, prepežejo razevetja iko prejo, hranijo se z nežnimi deli cvetja in one-čijo s tem nastavljanje vinskih jagod. Ako ob nem vremenu trta naglo odevete, škoda ni poseb-Telika in večja množina gosenčic gre po zlu. če ^abrani mrzlo vreme, da se cvetje ne more raz-iti in oprašiti, tedaj sežejo gosenice po njem, da poza; v tem slučaju se razvijejo popolnoma. Do-približno 1 cm dolga rudečkasta in Črnoglava niča se imenuje „eeneni črv", in sicer zato, ker seneni košnji najbolj razširja. Ponajveč se za-jo med razcvetjem samim ali na trtnem listju zabujijo v teh zapredkih. Iz bab pridejo mese-srpana zopet metulji, ki so ravno takšni živijo kakor pomladanski. Svoja jajčica pa pjo na vinske jagode. Gosenčice, ki pridejo iz meseca velikega srpana, zavrtajo se blizu reclja o in živijo o njeni vsebini in semenu, ki je še mlečno. Mesto, kjer se je zavrtala gosen-sivkasto ali rujavkasto. Napadene jagode se ijo in odpadejo, kar se zlasti dogaja pri vrstah a grd mini-slava ud i m-j ibhod. sledi z d« . Po-I svetuj *devo,| ban I n i s ter- [ noče] e med len jej ogoče,| vi, da . bi sej liri H s I Ogrski J da bi: kate-da ni] ameti,| je na-! n janje] 1 rdi in: rskemj k ui s trdo lupino in ob suhem vremenu, ali pa, in to je navadno, jagode začnejo gniti in okužijo tudi sosedne, kterih se gosenice niso lotile. Ker ostanejo take bolne jagode zelo kisle, in ker dobroto vina jako izpridijo, ako jih nismo odbrali, zato imenujemo gosenice, ktere zadeva krivda, „kiseljak". Ker uniči vsak kiseljak do svojega popolnega razvitka več jagod in ker je v vsakem grozdu po več gosenic, zato lahko raznmimo, kako velikansko škodo nam more napraviti ta mrčes. — Dorasla gosenica zapusti naposled grozd spuščajoč se o spredeni niti navzdol, skrije se pod luske in v razpoke na skorji, posebno tudi v strženu starega lesa, v špranjah vinogradskega kolja, v slamnatih vezeh in različnih drugih kotičkih, kjer se zaprede in zabubi. Meseca velikega travnase prikaže zopet metulj. Ako seje razmnožil grozdni sukač v kakem kraju žesilneje, posreči se samo združenemu prizadevanju vseh vinogradnikov, da ga zaterejo ali vsaj škodo kolikor mogoče zmanjšajo. Ves trud pozamez-nikov malo izda, ker zaplodijo metulji, prihajajoči iz zanemarjenih vinogradov, zmirom zopet nove senene Črve in kiseljake. Zatirati pa moramo -metulje, gosenice in bube. Metulje še najlaže p o 1 0-vimo s takozvanimi lepkimi pahljačami. To so tanke deščice, ki merijo približno trideset štirijaških cm in ki so namazane s kakim dobrim lepivom ter pritajene na primerni palčici. fe temi napravami gredo lovci (najboljši za to so otroci) ob časn, ko metulji letajo (meseca velikega travna, malega srpana) po dnevu v napadene vinograde ter skušajo splašene, počasi frfrajoče metulje z lepivom doseči. To se jim po kratkom vežbanju prav lahko posreči. Gosenice zatiramo s tem, da poškropimo napadena razevetja, predno se razcveta, s tekočino, ki jo dobimo, ako raztopimo 3 kg mazljivega mila in 1% mrčesjega praška na 100 1 vode. To škropljenje se more izvrševati na veliko le s škropilnico, ki nam rabi tudi za strupeno roso in se izvaja tako, da nastavimo tanek, močen curek na gnezda. Vsled tega se raztrgajo niti, gosenice izgube svojo streho in raztopina jih uniči. Da pa moremo oddati tak tanek curek, moramo imeti razpršilnik posebne vrste, ki se imenuje „Ca-nulla Libella". Omenjni razpršilnik prodaja administracija časopisa n*Weinlaubeu v Klosterneubnrg-u po 3 gld. (6 kron). Gosenice in sicer istotako senene Črve kakor kiseljake je mogoče izvleči in razevetja in jagod s prsti ali s pletilno iglo, s priostrenim klinčkom i. t. d. ter ubiti. Ta način zatiranja je najzanesljivejši in najizdat-nejši. Delo najlaže izvršujejo otroci in ženske in mora se najnujneje priporočati. Tudi jagode, ki jih je napadel kiseljak, kakor tudi vse one, ki so jele gniti, moramo izrezati in uničiti. Bube moramo spravljati ob življenje s tem, da odrgnemo za rezi ves stari les kakor tudi vinogradsko kolje prav skrbno z jeklenimi ščetinami ali z rokavicami od žice. Potem je treba sežgati vse olupe, vse vezi, stare čepe in vse odrezano rožje, kolikor ga ne porabimo za razmnoževanje ali za cepljenje. V starem lesu se nahajajo časih strženove cevi; tudi na te je 23 — 10 — treba paziti, Bube. ki so morebiti v njih, moraš pre-tisniti. Pisma uredništva. Gospod Cvetko, učitelj v Mali Nedelji. Vaše izjave radi pomanjkanja prostora nikakor ne moremo ponatistiti, toda mi Vam izjavimo na Vašo željo, da niste Vi pisali dopisov od župnika M u r k o v i e a pri Šv. Barbari v Halozah. Dotične dopise je pisal naš urednik sam in to na željo tamo&njih kmetov in viničarjev, kateri so se oglasili v našem uredništvu. Vi pišete v Vasi izjavi med drugim tudi to-lc: »Smatram še nadalje potrebnim omeniti, da sem takrat že vloženo obtožbo radi natolcevanja in obrekovanja umaknil, edino le na preklic gospoda Korenjaka, ki je stem začel, kar pa danes obžalujem.« No, ako obžalujete, pa ga tožite zopet. Korenjak ni in ne bode nikdar zaslužil, da bi se mu v kakem ozira prizaneslo. S spoštovanjem Uredništvo »Štajerca*. Iz Dol. Radi Va-<>ga vprašanja smo vprašali strokovnjaka v dotični zadevi, toda — ni pomoči. Z Bogom! J. K., Beljak. Hvala, prosimo za več 7. Bogom! Leskovec. Dopis o šoli in Stoklazu smo radi pomanjkanja prostora morali danes odložiti. Prihodnjič pride gotovo. Več dopisnikov. Pride prihodnjič. Loterijske številke. Trst, dne 25. julija: 61, 47, 21, 56, 28. Gradec, dne 1. avgusta: 52, 58, 65, 53, 64. osvežujoča pijača. NepreseslJIva i*a SVCTCmiZttANA va zdrovlfna vod«. :•■'■ Prodajalec ali prodajalka ki sta dobro izvežbana za prodajo v mešani trgovini, se takoj sprejmeta v večjo trgovino te stroke. Ponudbe naj se pošlejo pod B. C. 1000 poste restante Cilli. tooa Štefan Žlof, posestnik v Virovcu, občina Ro-ginska goraT pošta Pristova, proda prostovoljno dva konja in voz ki ima spredaj in vzadaj zavor ter dvojno konjsko opravo. m Vse je v dobrem stanu in se proda po jako nizki ceni ali pa zamenja za vole. Več se izve pri lastniku. Pravo domače platno za rjuhe in perilo priporočava po sledečih cenah: Cela sešita rjuha (plahta) za posteljo 2 ali 21/* metre dolga, velja samo 1 »ld„ oziroma 1 £ld. 20 kr. — Najfinejša sešita rjuha iz tenkaga domačega id at na 2 m dolga, velja samo I fl. 50 kr. To uomate platno se tudi prodaja na metre in sieer velja, čeprav je platno 160 cm široko, meter samo 75 krajcarjev. — Domač« platno za „6trozoke" velja meter 20 aH 25 kr., za obleko meter 28 ali 35 kr. Brata Slawitsch 899 trgovca v Ptuju, Florijanski trg. Učenec z dobrimi Šolskimi spričevali in Sluga za špecerijsko trgovino se takoj sprejmeta pri Jožefu Srimc v Cel]u. 1005 Mlinarji pozor. Proda se po jako nizki ceni va-lečni stol s 4 valčki, na eni strani oster na drugi gladek (SchrotL iind Aiinoswalzenstuhl). radi opustitve obrti. Stol je v najboljšem stanu. Več se zve pri Janezu Uplaznik, Sv. Lovi ene, pošta Sv. Pave! pri • Preboldu. 1004 Redka priložnost. ! Po jako nizki ceni ! 500 kosov samo t gld. 80 Ir. Ena krasno pozlačena 21- ur tekoča precisanker ura s sekundnim kazalom, ki natančno kaže in za katero se jamči 3 leta, potem lepa verižica in vse kar je potrebno za igro Šah z navodilom vred, gotovo za najbolj zanimivo igro, (»na modna kravata za gospode z iglo vred, en prstan za gospode z imitiranim Žlahtnim ka-menom. 1 nastavek za smodke ?. jantarjem (bernšteinom), 1 eleg. broša za dame, 1 krasno tojletno zrcalo. 1 usnjat mošnjiček. 1 žepni nožiČ z pripravo, 1 par man* Šetnih gumbov, 3 gumbi za srajco, vse iz duplezlata z patentiranim zaklepom, krasen album za slike v katerem je 36 najlepših podob sveta, 75 Orijentalnih biserov. jako lepi kinč za dame, bodisi rabljen okoli vrata, bodisi v laseh ali okoli roke, I. jako koristna knjiga v kateri so zložene pisma in še 300 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne. vse to so dobi z uro vred. katera je sama tega denarja vredna, za samo | gld. 80 kr. Razpošilja se proti povzetju ali če se denar pošlje naprej skozi Centralno skladišče Ch. Jungwirth, Krakau II. NB. Za nengaiaioce se denar vrne. 994 lkenccljnovo olje, katero brani konje in Živino proti opikanju brenceljnov (obadov) in muh prodaja drogerija magistra farmacije J. Fiedler, Celje, Bahn-hofgasse št. 7. 1002 Oženj eni šafar, kateri ima odrašone otroke in kateri je izvežban v živinoreji in v vinogradskem delu, dobi takoj stalno službo pri Oskrbništvu grada „Vinarje" pošta Konjice. 996 Kovaški učenec z dobrimi šolskimi spričevali, kateri ima veselje do te obrti, se takoj sprejme pri Simonu Belaak, kovaču v Dornavi. 987 V službo 999 se sprejmejo takoj 4 oženjeni hlapci za vole in konje in 4 vini-carji. Tudi izvežban strojevodja (za parni kotel) dobi delo pri grajčini Zgorni Ptuj (Oberpellau.) Slikarski učenec, 14 do 15 let star, z dobrimi skimi spričevali in iz poštene se takoj sprejme. Ako &e ufril 3 leta, ga morajo M oskrbeti, če se pa uči 4 letaj tem ga o skrbi m popolnoma) sam. Naslov (wires) je: li Sabukoscheg, slikarski mojstfl Studencah (Brunndorf) št. 49 Mariboru. Posestvo katero leži na lepem solo kraju, je takoj na prodaj. sestvo meri H oralov (johov) travnikov in gozdov posestvu je zidana in v dol stanu. Cena 1850 gld. Veft posestnica Marija Mraz, Kr St. 12, pošta Laški trg (Ml TufTer). _______________ Bivši trgovec mlad mož, dober prodajalec^ vstopili v večjo trgovino v ali pa v večjem trgu na Spodj Štajerskem. Manufakturna bi mu bila najljubša; spoi je tudi za poslovodja v kaki' trgovini Naslov je „Treu ' poste restante Cilli.______ Čevljarski učen] 14 do Ifi let star, iz poštene; Nemec ali Slo%*enec, se sprejme pri Tomažu Krištof, Ijarskemu mojstru na Vi5| pri Celovcu, Rorofiko (Mah" bei Klagcnfurt. KSrnten). Gostilna s ŠtaČuno za mešano blaf tera ima tobak trafiko in rtoij točiti žganje, se da pod jaki nimi pogoji v najem. Gostij 5 minut od farne cerkve ure od Železnične postaje] Ijena. Več se izve pri Jožefu Pirsch pri Sv. M pošta Sv. Duh (Locel. Kava in iz proč roke, to le nepost sadilen kave in taja, toraj nim jamstvom za pristno narejeno kavo in čaj. ( ffl#~ Najnižje cene Najino dosti čez lOOJj lov veliko posestvo se o| nairaciionalnejic. Xajine kave in čaja so jako arori in zdatne. TCava • Javan0,< n$ r^etva • 43/, kg gld.6-1 4»/4 kg gld. 5'90. Javabt Sanica 4S/* kg gld. Pošilja se carine prosto poŠto proti povze Cenik zastonj in poštni TURK & dri veleposestnika na Javi, pi kave in čaja v lastni v Trstu via Rapicio štev.?] v Zenitva. Priden in varčen fant. 26 kateri ima 20CO kron se želi oženiti z deklico: katera ima posestvo vi lov (job) obsežno. Poni pošljejo pod: »Mir upravništvo rŠtaje! — 11 — Originalni Singerjevi šivalni stroji za rabo v obitelji (familiji) in za vsako stroko izdelovanja. Kdor .si naroči stroj, temu se brezplačno da poduk v vseh modernih in umetnih temu se brezplačno da poduk v vezilih. Eiektromotori za vsakovrstne šivalne stroje so vedno \ zal oa i. Paris 1900. GRAND PRIX. in Co# akcijsko društvo v Mariboru, Herrengasse 24. Vsak kdor ima prašiče, Eda zdravemu prašiču vsak teden eno polno Žlico med krmo: itove jenih o rti brib uspehih pri 7.Wa\\U in rt< .-nVcmii »a razpolago in ^c na ta- [Kranjske redilne moke za prašiče Poktorja pl. Trnk6czy-ja krmilno in hranilno sredstvo iboljsHje, pomnožuje: meso! mast! ivjo! zdravje I ■ni i ■ : ■ • 50 vinarjev pr, trgovcih sJi pa ;» zavojčkov p" i ,:.■.■ .i krono prt^ti povzetja [tovarniški zalogi lekarne Trnk6czy, Ljubljana. r&^loiiiP j&livalnfc, tn-li uraOQOOOOIOIOOOOOO< Vsakovrstne rane se morajo skrbno varovati pred vsako nesnago. ker se po loj lahko vsaka tudi najnvuijša rana razvije v zelo hudo, ležko ozdravljivo rano. Ž- 40 lel se je i/kazalo nicčilno vlačilco mazilo, tako imenovan., praiko domače mazilo kot zanesljivo »rodaivo za obvez«*. To vzdržuje rane čiste, obv.trujc tiste, olajšuje vmjtje in bolečine, hladi in pospešuje »jieeljeuje. Razpošilja se vsak dan. Proti predplačilu K 3'18 s* pošljejo 4|i puaice ali 356 6;ž puške ali i-t»«li 4-60 9|2 pušici po-1 nine prosto na vsako postajo avstro-ger ke monarhije. Vsi deli embalaž« imajo zakonito deponovano varstveno znamk*. Glavna zaloga B. FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelji lekarna „pri črnem orlu" Praga, Mala strana, ogel Nerudove ulice 203. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske. V Ptuju v lekarni gosp. Ig. Berbalka. OOOOOOOOOIQ1OQOOOOQI Trgovci pozor! Ker želim vzeti špecerijsko trgovino ali pa vino z mešanim blagom, najraji na deželi ali kakem trga, v najem, zato prosim vse tiste, hočejo dati svojo trgovino zanesljivemu trgovca] blagovolijo poslati ponudbe s pogoji na upravni n Štajerca" pod „Vstrajnost". — 13 — FRANZ KAISER žganjarnica v Ptuju. Priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnega žganja, kakor tropinovec, slivovko, cfroženko, brinjovec in vsakovrstno rosoglijo. Pri moji novi žganjarnici v hramu tik moje prodajal nice žganja lahko postavijo cenjeni odjemalci svoje voze. Ako še primeroma dovolj veliko kupi, sem pripravljen povrniti tndi stroške mitnice (maute). Kupite enkrat na poskus! Pismena naročila se vestno in točno izvršujejo. Vzorci (muštri) so vsak čas na razpolago. Kdor potrebuje eino, temu priporočam mojo bogato zalogo osaRomtnib oiti. 902 i^ mm 3W£ Iranilnica (Sparkassa) vlad. državnega mesta <0>tuj fiuttt. m%b\ pri e. kr. poč- tHO-braajtaMie* Mestni denarni zavod. Giro k ob to pri podrainici avst. ogernk. banke t GradeH, Uradne Mre za postaranj* s straukami flb delavnikih od 8—12 ur«. priporoča se glede vsa kega med hranilnične zadeve »padajočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. OMenfe t avst. ogersko b**ke. i Ravnateljstvo. 879-C — 14 — najcenejša razposilialnka dobrih ur, n katere se $ leta pismeno jamči (garantira). Ta firma '}*> odlikovana s c. kr. dišavi in ima zliti in »rebrne /a-\ ženo medij je dobila na raz! enih ra/alavah iu priznanj. Vse blago je od c. kr. državne de« skušano in zaznamovano (Sternd Vsft, kar naročevalcu ne u«aia, s^ zamenja in se pošlje za lo drugo t Mino blago aH pa se da na zahU tudidenar nazaj, zatoraj je vsaH izključen. HANNS KONRAD fabrika za ure in razpošiljatev zlatnine v Mostu (Briix) 104 na Češkem. Nikelnasta cilinder-remonter-ura, najsolidnejše izdelana, s kazalnikom iz emajla in s sekundnim kazalom gld. 2-50, S"— in 3.r>0, prve kakovosti gld. 4*50. Z dvema oklepama gld. 5'80. z finim izdelkom BUranijau, odprta gld. 5'50.^ Kavno isla z dvema oklepama gld. 6*50. Za vsako uro se tri leta pismeno jamči. Konkurenčna ura Imdihuca po amerikanskem sistemu, katera v vsaki legi gre, in sicer na anker ter se da tudi /. lično pripravo budilna uprava vstaviti, v nikalnasic-m okrovu gld. 150, 3 komadi 4 gld.; z kazalnikom, ki se po noči sveti, gld. 175, 3 komadi 5 gld.; 7. kalendrom gld. 260, z podobami, ki se gibljejo gld. 260. Srebrna cilinder-remonter-z belim ali slikanim kazalnikom! s sekundnim kazalom in najfla stalnim steklom, zelo solidno gld. 4"Š0. z dvema oklepoma izdelana na anker gld. 8 Za uro se 'A leta pismeno ju Ceniki, v katerih je nad 600 podob, se pošleio na zahtevani* vsakemu zastonj in poštnine prosto, Vse stroje za poljedeljstvo in vinorejo. Brizgalnice za s?dno drevje z meSalom za mešanino iz bakra in vapna tako, da se najedenkrat na dve cevi brizga, brizgalnice (strealjke) za sadjino drevje z natanko naiujereno petroliuešanico, svetilnice na acetilen, da ae ulove leteči hroftči hidravlične stiskalnice za vino, stiskalnice sta vino in ovočje s diferencialnim pritiskom stroje za drobljenje stiskanice, čisto nove mline za grozdje, nove priprave proti perono-spori in za žvepljenje, sesalke za vino, cevi za vino, kakor tudi vse druge stroje za polje-deljsfvo, kot zbivalnike (trieure), mlatilnice, vitale (gfcpel) i. t. d. razpošilja kot specialitete po najnižjih tovarniških cenah IG. HELLER, DUNAJ, 768 II-, Praterstrasse 49. Cenilniki zastonj in franko. Dopisuje se v vsih jezikih. Za škropljenje v vinogradih, za pokončanje vseh škodljivcev na drevju, kakor tudi za pokončanje divjega že-nofa, takozvanega hederihn in drugih škodljivcev je najbolj pripravno sredstvo Ph. Maffarth-a & Co. patento-vana brizgalnica SYPHONiA to je brizgalnica, katera sama deluje, bodisi, da je tako napravljena, da se mora voziti, ali pa tudi tako, da jo nese posamezen delavec na hrbtu. Toraj hnz\ dela od strani delavca razškropi ta brizgalnica tekočino poj Takih bdzgalnic je do sedaj že več tisofi v vporabi. Najboljši stroji za sejati so stroji Ph. Mayfarth-a • HfltiCOU*. (Sistem na] kolesa.) Ti stroji so pni vsakovrstno seme in vst žino semena, in sicer ni tem koles pre meniti. lahko za brege in ravnin kajo se Jako lahko, tr dolgo. Cena jim je ze radi tega se s pomočjo U prihrani mnogo dela, Najboljša stiskalnice (preše) za seno in slamo, ki se rat prosto roko. stroje za turšcico (knruzo) lušiti, mlatllne stroje za čistiti, trieure, stroje za kositi, pluge, valarje. irifl zdeluje kot špecialitete po najnovejših in priznano najboljših k PH. MAYFARTH & Co. fabrika za poljedelske stroje, Dunaj II, Taborstrasse! To poilje'.j.; je bilo odlikova.no z več kakor 150 kolijnami (medaljami), mnlUri sreb iiimi in bronatliini. Obširni ceniki in mnogo pohvalnih pisem se posjjg Zastopniki in preprodajalci se iščejo. — 15 — unči. .Štajerc je list, kateri ima glavni smoter, braniti spodnje -štajerske kmete pred iskoriščevanjem od strani kmečkih sovražnikov. Stajerc hoče mir med sose-Čkima narodoma, katera sta primorana, skupaj živeti in katera sta odvisna od en ovega. ..StcljGPC" radovoljno odgovarja svojim naročnikom na vsako vprašanje bodisi v gospodarskih, v tOžbenih, davčnih zadevah, sploh o vsaki stvari, katera je kmetu in trgovcu na deželi potrebna. Za pismo se mora priložiti znamka za w 10 vinarjev. sprejema radovoljno dopise od svojih naročnikov, želeč, s tem ne- „ rednosti, katere Škodujejo kmetu, odstraniti. ..Stajerc prinaša vsakovrstne novice iz Spodnjega Štajerja, pa tudi iz drugih dežel. |8I*C*' izhaja na leto 2(5 krat in ne vetja več kakor 2 kroni za celo leto in se lahko naroči vsaki dan. ..Štajerc- priobči oznanila po jako nizki ceni. Oznanila sama pa priobčena v tem listu, imajo veliki vspeh. Na enkratno oznanilo je dobil pred kratkem neki go-spodar 70 dopisov, ličočih se razglašene. stvari. Število „štajerčevih'1 naročnikov vedno rasle, kmetje, obrtniki, delavci, trgovci, naročajte ,,Štajerca'*, pošiljajte mu vaša oznanila. Sedaj se liska uže v 15 tisoč iztisih. Naprednjaki, skrbife za razširjanje lega lista, tako, da bode kmalu postal tednik. Upravništvo in uredništvo se bode od sihmal še bolj potrudilo, po svoji moči vsaki želji naročnikov ustreči, treba pa je, da se te želje pismeno ali ustmeno naznanijo. Naprednjaki, zahtevajte v vsaki gostilni vas list, zahtevajte »Štajerca". . i n m Star Line, Antwerpen •th-a &M na rij pri praj "vsako r ju trj . Ral fniiio. , trpiffl ; ZclO jo teh Časa, den^ abijo laM stroje, ™ brane | fconStriU asse 7§ ed temi: v Ameriko. vrste parobrodi. — Naravnost brez prekla- v New York in v Phiiadelphijo. - Dobra hrana. [borna oprava na fadiji. — Nizke vozne cene. Pojasnila dajejo: Star Line, 20, WiedenerGiirtel, na Dunaj i ali Ani. Rebek, kouo. agent i Ljubljani, Kolodvorske ulice Itev. 43. 786 Učenec ivino z mešanim blagom, močen, z dobrimi imi spričevali in z dobro odgojo, vešč nemškega genskega jezika se takoj sprejme. Naslov Josef v Slovenjem Gradcu. 982 Barvar in slikar Feliks Rakuscha v Ptuju h. št, 37 priporoča za vsako v njegovo stroko spadajoče delo. Naročila se takoj in natančno izvršijo po jako nizki ceni. 7, naj odličnejšim spoštovanjem 975 Rakuscha. Styria= becikelni novi modeli 1903 ki so sedaj najboljši in najimenitnejši fabrikat, veljajo samo 80, 100, 120 in 140 gold. Na obroke (rate) prodajava po ugodnih pogodbah samo zanesljivim kupcem. Dobre, že rabljene becikelne prodajava po 40 do 60 gold. 831 Brata Slawitsch v Ptuju, — 16 — Vozičke za otroke v katerih lahko otrok sedi, pa tudi take za ležati, imata vedno v zalogi in priporočata Brata Slawitsch 770 V PtUJU. Cena: 12,16, 20, 3(H 36 do 40 kron. G. kr. priv, tovarna za cement Trboveljske premogokopue družbe v Trbovljah priporoča svoj pripoznano izvrsten Portland-Ctmtllt v vedno jeduakonienii, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene prednise glede tlakovne in odporne trdote dakč MdkTilUl©« dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in spričevala raznih uradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, m/3 Rennweg 5. 744 FRANZ SODIA t¥oroica pušk (Gewehrfabrik in Ferlach Karnten) 844 priporoča izvrstne puške, kakor puške za srot in kroglje, oajizhornejša dovršitev za streljanje; ročno delo ?. jamstvom. — Velike ilustrovane cenike s podobami pošiljam vsakomur, kdor mi pošlje 15 kr. v markah poštnine prosto. — Moja tovarna prejela je že silno veliko pohval. Kdor bi mojim ne bil zadovoljen, tistemu ga zamenjam ali pa vrnem denar. Moja zaloga je jako velika. Vencel Schramm Celje, Glavni trg izdeluje najcenejše godbene inštrumente in prodaja strune. Gosle se dobe za 5, 8, 10, 12, 15, 20, 30, 50 in 100 kron. Citre za 12 kron in višje. Harmonike za 7, 9, 12, 15, 20 kron i. t. d. Za vse inštrumente se jamči. Tudi vsakovrstna popravila se sprejemajo in hitro ter po najnižjih cenah izvršijo. 984 :KKKtttt*ttK*XK*X**ft*: n Hranilnica (šparkasa) mestne občine v Brežicah ima pisarno v svoji lastni hiši št. 27 ter ura- duje vsak pondeljek in četrtek od 8. do 12. ure| dopoldne. Vloge se. polrnesečno po štiri od Sto obrestujejo, nevzdignjene obresti se vsacega poli leta h kapitalu pripišejo in trpi rentni davek od teh obresti hranilnica sama. Posojila se oddajajo na zemljišča (nekret-j nine) po 5°/o, na menice in proti zalogam državnih zadolžnič in drugih listin vrednosti pa po 6°/e. Koncem leta 1902 je bilo stanje vlog: K 740158-42 in reservnega zaklada K 74029*96.1 925 Ravnateljstvo. ] WW WWW WTWWVWW fffTTVf f WWW WW fft WW WW* Hranilnica (šparkasa) mestne občine Cell Stanje vlog interesentov dne 31. dec. 1901 K 9.316.9S Vloge od 1. januarja 1902 do 31. decembra 1902 z obrestmi vred...... . » 3,169.45 Od tega je odračuniti: K 12,486.39* Svote, katere so se od 1. januarja do 31. decembra 1902 vzdignile...... . K 2,677.8« Stanje vlog interesentov dne 31. dec. 1902 » 9,808.55| Hipotekama posojila.....•.....K 6,085.868-31! Mejnično stanje............: > 78.02914 i Posojila na vrednostne efekte.......» 20.60183 j Efektni zaklad .............» 2,919.611-1 Posestva . . ..............> 184.000-— | Imetek. katerega ima hranilnica z& dotacijo pri kreditni zadrugi........> 300.000—1 Vloge pri kreditnih podjetjih.......> 107.20199 Stanje blagajne (kaše)..........► 40.823« Glavni reservni zaklad..........» 553.574-22 | Posebni rezervni zaklad za fturzne diference » 298.15069 Zaklad za penzije............> 31.227681 Visokost za obresti: Pri vlogah 4°j0 in se pl rentni davek od hranilnice (Šparkase) same. Shranjevalne vloge se sprejmejo. Izdajatelj in odgovorni urednik: Michael Bayer. Tisk: W. Blanke v Ptuja.1