številka: 7 LETO H MLADI PLANINEC D Sevnica j 5« marca 198? V 82. LETO PD "LISCA" Pred nami je nova številka našega glasila, ki nas bo seznanila z delom, uspehi, pa tudi pomanjkljivostmi pri delu v preteklem letuo Vse to nam bodo opisali člani, ki so se trudili, da bi bilo naše delovanje čim bolj aktivno, pestro in ki bi nudilo sevniškim in krškim planimcem čim več lepih doživetij v gorah. In kako naprej? Ko seob koncu leta preštevamo, ugotavljamo, da nas je kar 1000, včasih več, to leto celo nekaj manj. Vemo, da to število ni popolno o Veliko Sevničanov je včlanjenih tudi v sosednih društvih, mnogo prijateljev gora sploh ni včlanjenih med planince, vendar jih to ne moti, da ne bi z nami ali sami obiskovali gore in naravo; Naša želja je, da bi število planincev pomnožili in s tem spodbujali predvsem organiziran obisk gora. Društvo in vsa planinska organizacija vzorno skrbi za vzgojo vodnikov. Naše društvo pa še posebej smučarskih vaditeljev in učiteljev smučanja» Vsi ti izšolani planinci so nam vsak čas na voljo, da nas varno popeljejo na izlete in pohode, kjer nam bodo znali tudi opisati pot in oknlico, po kateri nas bodo vcdili-Te vodnike ni treba posebno plačati kot v tujini, anpak za nabavo njihove opreme in denarno odškodnino poskrbi društvo iz sredstev Občinske telesno kulturne skupnosti„ Tako kot desetletja nazaj načrtujemo tudi v prihajajoči sezoni večje društ;t^ene akcije kot planinski tabor mladih planincev v juliju, enotedenski pohodni tabor odra,.lih planincev in tečaj smučanja za šolsko mladino. Poleg tega bomo našli v tem glasilu bogat program eno in več dnevnih izletov v sredogorje in slovenske, pa tudi planine v sosednih xepublikah. V zadnjih nekaj letih so naši člani prehodili transverzalo partizanskih bojev od Kalinovika v Bosni do Žabljaka v Črni gori. Vsem udeležencem so ostali nepozabni spomini na pot preko Zelengore, Neretve, Sutjeske, Bioča in Durmitorja, vse do Črnega jezera pri Žabljaku. Večkrat so bili ti pohodi podaljšani do morja in celu do Ohridskega jezera, kjer ni manjkalo kopanja in sončenja. To leto naj bi nas pot popeljala v oehoslovaške Tatre, kjer smo bili skoraj pred dvajsetimi leti. Čaka nas delo tudi na notranji organizaciji. Upravni odbor bo moral pomagati pri dolu planinskih skupin na šolah in v podjetjih. Tam so člani povezani med seboj in se lahko hitro obveščajo o nameravanih akcijah. Tudi finančna pomoč je večkrat učinkovita v takih sredinah. Naša naloga bo skrbeti za zanimiv in uspešen program ter pomagati pri vodenju organiziranih izletov. Več skrbi bomo morali posvetiti vključevanju novih članov. Zajeti moramo vse, ki zahajajo v gore ter njihove prijatelje iti znance, ki bi to želelia Čim večjemu številu Slovencev moramo oskriti lepote našega gorskega sveta doma in širipm Jugoslavije» Pri vsem tem se moramo zavedati, da ne planinstvo tiste vrste šp0rt, ki zahteva vzdržljivost in zadosti moči. Dobra telesna priprava je pred vsakti görsko turo ali pred planinsko sSžono nadvse pomembna za preprečevanje nesreč» To naši vodniki vedo in se tega zavedajo* Veliko breme nosi v našem društvu mladinski odsek, ki ima svoje vodstvo o Prekc polovica članov' mladih, zato je upravni odbor za delo mladinskega odseka še posebej pozoren- Sredstva OTKS sj_ namenjena predvsem za dotacije akcij mladih (tečaji in tabori)» Veliko oporo in pcmoč pii delu z mladimi ima MO v mentorjih na šolah in mladinskih vodnikiho Iz teh nekaj utrinkov vidimo, da je tudi v devetem desetletju našega društva ogromno nalog= Uspešno jih bomo izvajali le v skupnem prizadevanju vseh članov UO, vodnikov, mentorjev in vodstvu smučarskega kluba» DELO MLADINSKEGA ODSEKA V sklopu mladinskega odseka delujejo mladi•planinci na osnovnih šolah v Sevnici, Boštanju, Blanci, Tržišču, Krmelju in_na OŠ Ana Gale v Sevnici„ Z veseljem ugotavljamo, da so vse planinske skupine zelo d-^lavne, saj skozi vse leto organizirajo izlete« Y letu 1986 smo imeli tudi dve skupni akciji: Udeležili smo se srečanja posavske in zasavske mladine pri Gašperjevi koči in pohoda Brunk-Murnice v sklopu praznovanja občinskega praznika» Naši orientaciati so se udeležili vseh organiziranih tekmovanj na našem področju. Ob stalnem večanju števila aktivnih tekmovalcev se lahko pohvalimo tudi z zelo dobrimi rezultati: ~ kvalifikacije vzhodna skupina Ptuj: 15 tekmovalcev, zasedli 2., 7., in 9o mesto - kvalifikacije vzhodna skupina Paški Kozjak: 6 tekmovalcev, zasedli 2» in l4o mesto - orientacija Zidani most: 5 tekmovalci, zasedli 1» mesto - Milovanovičev memorial v Izoli: 15 tekmovalcev, zasedli dve 2„ mesti - po pteh brežiške čete: 9 tekmovalcev, zasedli 2» in dve mesti Tudi letos sme se zbirali vsak petek y naši "klubski sobi"n Skrbi za varno in organizirano hoj', po gorah posvečamo veliko pozornosti, pogoj pa je dobra kadrovska zasedba» V letu 1986^ sta opravili izpit dve mladinski vodnicx, ena pa obiskuje tečaj za pla'iinskega vodnika^ Planinske šole organiziramo v našem letnem taboru, letos pa smo jo izpustili, saj so se tabora udeležili sami "stari taborni mački". Pomagali smo pri vseh delovnih akcijah na Lisci, uredili pa si bomo tudi svoje sobo na podstrešju Jurkove koče. PR4V .\rSI ^TABORNIKI NA VRHU TRIGLAVA ■ . Lstos je PD Lisca^ Sevnica,, že štirinajstič organiziralo■planinski tator. Mlajši planinci - pionirji ■ in.,mladinci - smo od 14, do 25= julija preživeli deset lepih_dni-ob Bohinjskem jezeru. Pod vodstvom starejših planincev in mladinskih vodnikov smo opravili pet tur. Prva kondicijska tura je bila na Vogel, l^a njej so vodniki opazovali našo hojo'in zmogljivosti, kajti že naslednja turacje bila na Triglav» Nanj smo se povzpeli iz Srednje vasi čez Uskovnico in mimo .Vodnikove'koče„ Prespali smo v domu Planika» Pri vzponu se je izkazalo naše znanje o vozlih, saj se jih^je veliko, zlasti mlajših, privezalo s prusikovimi vrvmi» Hodili smo varno, čeprav smo bili vznemirjeni, ko smo se približali cilju» Ni naa bilo strah, saj so vodniki budno pazili na vsak naš korak. Naš najvišji vrh sm'^ osvojili vsi udeleženci tabora, . Srečni smo stali pri Aljaževem stolpu in uživali v -azgledu. Prijeten je bil občutek, ko je bila samo kakšna, ptica ali letalo višje od nas. Po krščenju tistih, ki so prvič osvojili našega očaka, smo se ponosni spustili do Kredarice, nat-- pa pot nadaljevali nazaj do^Vodni-kove koče in se čez Velo polje spustili v Voje in Staro Fužino, Zadnji turi nam nista delali večjih težav, saj smo si nabrali že veliko kondicije. Na poti k Triglavskim jezei?om smo bili prevzeti ob pogledu na pobočj.a pod Tičar.ico, ^ki s^ bila polna dišečega ' Sternbergovega klinčka in '->ranžn^-rdečega zlatega jabolka. Na planini Krstenici. smo pili kozje mleko in poI.usi.li skuto. Naše poti so bile polne še drugih le,pih doživetij, Ko smo se vračali z gorskih sfeza, nas je v taboru z'nasmehom in polnim loncem čakala kuharica Angelca, ki je v naši odsotnosti skrbela za tabor, pri tem pa bila ves čas v misli>L z nami» -Najbolj smo se veselili palačink, pa tudi. drugačo smo vedno vse pojedli, saj teta Angelca zelo dobrrj kuha» ' . Kadar nismn bili na turi ali se pripravljali nanjo, smo počivali, igrali družabne igre, imeli špnrtna tekmovanja., se kopali v jezeru, obirali borovnice in urejali tabor» Vsako jutro je posebna komisija ocenila šotore in okolico. Ker je bila za najboljše ob--Ijiibljena nagrada, smo se vsi zelo trudili» Zvečer smo nekajkrat zakurili taborni ogenj in imeli ob njem družabni večer z zabavo in petjem» Da smo brez najmanjše nezgode in drugih težav preživeli teh deset dni,/ je velika "zasluga našega vodj'e tovariša Toneta, ki je po očetovsko-skrbel, da nam ni ničesar primanjkovalo» Zelo hitr.Q. je minil ta čas- Veliko mvega smo se -naučili, doživeli očarljivo lepote g.wra in gorskega .cvetja ter spoznali tovari-. stvo in pomoč-, ki :obstaja v gorah„ Bo-lj kot v dolini so se na gorskih poteh rojevala mnogo n^va'prijateljstva» Ko se sedaj srečujemo na sevniški-h ulicah, se nekako drugače pozdravljamo kot prej, saj, nas vežejo mnoga prijetna do;živetja. - Vsi-: si želim»^, da bi se srečali prihodnje leto na pet.najs.tem .planinskem taboru» ■ ' - ■ ■ • Ireu.a Dvojmoč PLANINSKA SKUPINA NA OŠ SAVO I^LADNIK Ker ^e postalo izletništvo precej .draga dejavnost, smo v preteklem letu organizirali izlete v "bližnje planinske postojanke. V i^aju sme obiskali Gašper j evo, koči., kjer je bilo srečanje mladih zasavskih planincev™ V juniju so bili učenci prvih'razredov na Lisci, učenci drugih razredov pa na L^^-vrencu in Okroglicah., Meseca oktobra sme se še enkrat podali na Lisco, kjer planinci z.naše OŠ že več let nismo bili» Ob občinskem prazniku smo se udeležili slovesnosti_v Murnicah pri•Šentjanžu» 'Spomnili smo se junakov Milana Majcna in. , Jaričija Mevžljao O tem dogodku smo pisali tudi. v-Dolenjski-list Že drugič smo se v juliju zbrali v Bohinju v planinskem taboru., ' Od tu smo odhajali na ture v visokogorje, osvojili smo tudi najvišji vrh Triglav« Smučarski tečaj v januarju 1986 smo organizirali na Ecgli, ker na Lisci .ni bilo dovolj snega» Učenci so bili razdeljeni v skupine, pod vodstvom smučarskih učiteljev so vadili osnove smučarske elemente. Zadnji dan so tečajniki tekmovali v vele-slalomu.o: Tudi^ pionirji orientacisti pridno vadimo in se udeležujemo tekmovanj o Zahvaljuj-emo se vsem, ki nam omogočate našo dejavnost, posebno PD "Lisca", ki nam tudi finančno največ pomaga, .. PIONIRJI IN CICIBANI PLANINCI OŠ KRI'lELJ Tudi ti mladi ae udeležujejo društvenih akcij tako jih je bilo nekaj v smučarskem tečaju, na- občnem, zboru, udeležili se pohoda na Bohor (Jrzikova nedelja) ter od tam nadaljevali v Kumrovec ter Bistrico ob Sotli (31 otrok).. V maju je^ iü^Tot na Lovrenc in Kozje odpadel z-aradi radioaktivnosti» Med šolskimi počitnicami pa je krmeljski vrtec opravil 8 izletov v okoliške hribe. Na šoli ugotavljajo, da bi zelo potrebovalij- mentorja, ker bo sedanja mentorica skupine dalj časa odsotna, SKUPINA OŠ BOŠTANJ V preteklem letu so obiskali naslednje vrhove: - dvakrat so bili na Lisci - skupaj 107učencev ■v-Kopitnik - udeležencev - Gašper jeva koča -.,4-0 planincev." - Brunk-Murnice - 40 udeležencev Planinska skupina šteje 80 učencev, ki se redno udeležujejo izle-tcvo - Organizirali so tudi predavanje o planinskih poteh. GOSPODARSKI ODBOR Gospodarski odbcr šteje 7 članrv in skrbi za premoženje, s. katerim tudi upravlja, topa je material, inventar in druga osnovna sred.. stva„ - Gospodarski odbor: skrbi za, opravljanje in vodenje Jurkfrve koče, zraven pa šo upravlja s taborno in'smučarsko opremo za 80 ljudi„ .Le-to vsaLo let'^ uporabljajo člani' in mladina društva^na letnih in zimskih taborih» Vse. ta op:.'ema je^shranjena v skladišču, _ki je_ premajhno in neprimerno za skladiščenje- Želimo pa, da bi dobili nove,, večje prostore,' ki bi zadostovali našim potrebam» V društvu delujejo vodniki, ki so bili zelo skromno opremljeni» V letu 1985 smo nabavili opremo za pet vodnikov, da bo bodoča hoja in vodenje v vipokogorje zanesljiva in varna» Vsako leto organizira gospodarski odbor srečelov 1= maja na Lisci, s katerim popestrimo prvomajsko, srečanje, denarna sredstva, ki so pridobljena, pa_ namenimo za mladinski tabor ter tabor z'a starejše člane društva» - , Sodelovali pa smo tudi pri akciji nabiranje'kurjave za ogrevanje Jurkove koče, kajti koča je tudi pozimi dobro^obiskana, saj vsako leto organizira smučarski klub smučarski tečaj otrok» Svoja mnenja in predloge smo reševali n-a. sestankih, ti so bili ponavadi v bifeju Qsovnikar; kar ni bilo najbolj primerno. Razmere pa se.bodn izboljšale-, ko. bomo dobili nove prostjore v bližini železniške postaje, S tem pa se bomo dela lahko lotili v -boljših okoliščinaho Zahvaljujemo se vsem za dano pomoč društvu, ki je bila izkazana v letu' 1986 in vas še naprej vabimo k sodelovanju, POROČILO IXTßA JURKOVE KOČE V preteklem letu je vplačalo članarino kluba Jurk'^ve koče le 10 članov, kar je gotovo premalo» V tem letu bomo. poskrbeli, da bo. vključenih več članov v klub, ki bo skrbel predvsem za finančno stanje in vzdrževanje Jurkove koče.o ' . . Za uporabo kočo morimo obnoviti sistem dežurstva,- saj ugotavljamo,.. da posamezni uporabniki Jurkove koče,- ne poznajo zahtev,: ki jih morajo-; spoštovuti v času uporabe koče« Vodstvo .kluba Jurkove koče in gospodarski odbor se bosta morala se-ßtati in dopol--niti-hišni red,-ki že obstaja. 8 člani kluba se bosta morala dogovoriti o zadolžitvah pri dežurstvu. Poooblastiti bosta morala tudi' člane, ki bodo pooblaščeni odobravati uporabo Jurkove koče v času, ko ni .dežurnega planinca in kdo bo takrat odgovarjal za red v koči» . Mladinci so pričeli z. urejanjem podstrešja, za kar bomo zagotovili potrebna sredstva» Potrebna je tudi obnova oken in beljenje v dnevnem prostoru',, - - - Iz tega sledi, da so bomo morali tudi v tem letu večkrat srečati v naši kc.či na Lisci, kjer .smo se vedno prijetno počutili.- Organizirani enotedenski obiski jugoslovanskih in tujih g'^ra imajo v našem društvu že dvajsetletno tradicijo. Prvi teden v avgustu je rezerviran za te naše pohode- Že dolgo je tega, kar naS: je zamikala transverzala SVOBODA, ki poteka od Kalinovika v BiH do Žabljaka. v Črni gori.>Pred leti smo-prehodili traso od. Kalinovika prekc legendarne Zelengore do Tjentišta,- leta 1985 pa odsek od Žabljaka preko Durinitorja do Plužin« Ostal nam je še osrednji del- od Tjentišta do Plužin, ki poteka , tudi čez Bioc. Tako smo naš lanski pohod poimenovali kar BlOČ '86 in se po temeljitih pripravah' 1. avgusta ponoči odpravili na pot. "Z avtobusu, ki ga je vozil-naš znanec in po^ijatelj Silvo,, nas je bilo 35 «planincev, od tega ,32 iz našega društva, dve planinki iz PD -Mirna in planinec iz PD Radeče, To naše -šestdnevno pcpot/^vanje vam poskusil na kratko -opisati o Kočna vožnja Sevnica-Slavo Brod-Sarajevo ni bila nič posebnega» ■ . 1 - . . . V Sarajevo dobri dve uri namenimo za ogled mestnih znamenitosti, zlasti Baščaršijeo Vožnjo nadaljujemo preko Trnovega do Fočeo Tu z '^'"inkom poiščeva domačega planinca'"in dobiva dodatna pojasnila O vzponu na Maglič,, kar nam naslednji dan zelo prav pride, saj ni treba že prvi dan pohoda nositi opreme za prenočevanje s seboj» Po dežju se popoldne pripeljemo v dolino herojev'na Tjentište= Ogledamo si musej in-spomenik legendarne bitke na Sutjeski« Šotore smo postavili v kampu pod cesto in skuhali prvo večerjo. Naslednje jutro^ odpelje avtobus skupino 29 planincev v dolino Suha, kjer začenja pot na Volujak» .Skupino vodi YinkOr Dogovorili smo se, da se ob treh popoldne dobimo pri Trnovačkem jezeru» Avtobus se vrne do kampa in ko sonce posuši roso na -šotorih, jih po-dremo -in se odpeljemo do sedla PrijeVor pod Maglioem. Med potjo se ustavimo na Dragoš sedlu in si z razgledišča ogledamo .panoramo pragozda Peručica s slapom SkakavaCo Odpeljemo se tudi do za- ^ prtega planinskega z-avetišča na Hadžica fiavni (1520) „ Od sedla Prijevor se naša skupina, otovorjena z laškim pivom, napoti proti dve uri oddaljenem Trnovačkem jezeru» Vinkova skupina je bila do minute točna (rekli so, da niso čakali za ovinkom)» Po. osvežitvi z ohlajenim pivom in "namakanjem" nekaterih v jezeru se skupaj "vrnemo do avtobusa» Na Derenčišta lokvi pod Mag-ličem postavimo tabor» Tretji dan gre zares 1 Obloženi s težkimi nahrbtniki, šotori in spalnimi vrečami, se po "plezalni"- poti ppvzpnemo na MagDič, ki je z 2586 najvišji vrh v BiH» Na nekaj metrov višjem Magliču (črnogorskem) uživamo v. p^id';vitem razgledu na Zelengoro, Volujak, Bioč, DUrmitor,. pred nami pa kot biser na dlani - Trnovačko jezerc» Tu se ločimo» Vinko nadaljuje pot s svojo 23 člansko skupino proti Biočuo Dogovorimo se, da ee srečamo- naslednje popoldne pri sta-banskih jezerih ali pri avtobusu v Štabni» Naša skupina ße vrne do avtobusa» Po. kosilu se odpeljemo nazaj do Tjentišta in naprej do Poče, kjer obnovimo zaloge kruha in piva» Vozimo se ob Drini do Sčepan polja, kjer Tara in Piva združujeta svoje vode v. Drino» Ob Pivi prispemo do hidro elektrarne Mratinje in dalje ob pivskem umetnem jezeru do Plužin in Štabna» Doživimo navihto z bobnečim treskanjem in grmenjem, ki se ne poleže pozno v noč» šotorov ni bilo mogoče postaviti, zato prenočimo kar v avtobusu. Marsikatera šala je,, bila „"razdrta" to noč! Naslednje jutro se napotimo proti Stabanskim jezeromc Vinko je s "svojimi" prebil 'nevihtno noč v šotorih pri velikem jezeru» Vrnemo se do avtobusa in se odpeljemo v Plužine, kjer ob jezeru postavimo šotore» Tu smo taborili že leta 19835 ko smo prišli z Durmi-torja» Preostanek dneva porabimo za ogled znamenitega Pivskega manastira» Skupna večerja v gostilnici Komarnica je bila še lepša kot tista pred tremi leti» Petega dne zjutraj se odpeljemo naprej do Nikšiča, dopolnimo zaloge sveže hrane ter nadaljujemo pot č.ez Trebinje, Popovega polja^ Stolca do MoStarja» Ogledamo si z.namenitosti mesta na .Neretvi in že se nam mudi naprej skozi Lištico^, Posušje in Duvno do vasice Prisoje ob Buškem umetnem jezeru. Na čudovitem travniku ob jezeru še enkrat postavimo šotore. Po večerji in zadnjem večernem žbcru ' - Janke potegne harmoniko in vselje traja pozno V noč. Zadnjega dne se na poti domov čez Livno.in Bosansko Grahovo ustavimo še v. zgodovinskem Drvar ju, kjer si ogledamo muzeje^ Se vc-žnja do Bihača in Karlovca in že smo spet doma. Še eno planinsko popotovanje je uspešno končano v splošno zadovoljstvo vseh adeležencev. Lojze Anzelc, vodil in zapisal PLANINSKA SKUJrlNA " JUTRAITJKE" Procram dela, ki smo si ga zastavili v preteklem letu, nismo v celoti realizirali o Aktivnost skupine pa ni upadla, saj., smo organizirali nekaj i^let^^v mimo programa. Med planinci naše skupine je izredno zanimanje za smučanje, zato smo organizirali kar tri avtobusne enučarske izlete s polno udeležbo. Opra'/ili pa smo naslednje ture: - tradicionlari pohod na Boč z ogledom velikonočnic - dvodnevni izlet ne Triglav, Stol - delovna akc:ja Lisca. Organizirali smo tudi kostanjev piknik.na Pohorju in opravili turo Ruška koča - Osankarica« • Udeležili siio se tudi nekaj društvenih izletov, in sicer: novoletnega pohoda na Lisco, jezikove nedelje na Bohorju, pohoda iia Golico in dneva planincev na Golteh,^Nekaj naših članov se je udeležilo pohodnega tabora Bosna in Črna gora„ Skratkapojavili smo se povsod, kjer smo se lahko sprostili v naravi in nabrali novih moči za naše delo, ' . Število članov ne upada, toda aktivnosti planincev ne moremo spraviti na višjo raven. Nekateri se zadovoljijo le s plačilom članarine, Do sedaj nam ni uspelo v večjem številu vključiti.v aktivno sodelovanje našo mladino, ■ Skupaj šteje naša planinska skupina 195 članov, od tega 18 mladincev in 27 pionirjev» Žalimo, da,.se v prihodnjo poveča aktivnost naše skupine. PLANINSKV SKUPINA: KOVINARSKA KRŠKO' Skupina je bilo'aktixma, saj so njeni člani sodelovali na 25 izletih, v gore. Skupaj se jih .je udeležilo 124- čl.anov, k'lr je-v povprečju 5 članov na .izlet. Zgodaj, spoml.adi smo organizirali delovno akcijo, v naši delovni organizaciji in za opravljeno delo prejeli nekaj finančnih sredstev, ki smo jih med letom porabili za pokizitje.. stroškov izletov, ' ,, Izleti so bili organizirani v Julijce, Karavanke, Zasavje in na Primorsko, Organizirali smo tudi vzpon na Mont Blanc, skupaj- s člani PD Bohor. V naših gorah smo opravili štiri zahtevne ture kot kondicijski trening, za ta vzpon,... . ,., PLANINSKSKUPINA CELULOZE KRŠKO Planinska sekcija Celuloze je bila v sezoni 85/85 zelo aktivna, V planu smo imeli 12 izlštov, ,. opr^ivili smo jih 15 z ,udeležbo 151 članov. Povprečno se je vsakega izleta udeležilo 12. člano.v, V zimskem obdobju smo hodili pv^ zasavskih hribih, v letnem obdobju pa po-Kamniških in Julijskih, Alpah, Član PD Lisca je vodil skupino na'Mor t Blanc in Wenediger, ' Obeležij iz- NOB smo se tudi udeležili, in sicer pohoda na Stol in Porezen,, Vse izlete so vodili' planinski vodniki sekcije. Pöve2,ava s sekcijo Kovinarska v Krškem je bila zelo v redu. Planinsko društvo Liscasekcij'a Celuloza šteje 115 članov. Želimo vse.m obilo zadovoljsj:.va in užitkov na planinskih izl.etd.h, obvestila o organiziranih izletih pa bom.o objavljali v oglasni omarici o ' . ... Izleti PS Celuloze: - 2 = 1= Lisca ■■ udeležencev 14 Kum 6 ; - ~ Bohof • .■■ - Stol C - ■ . 2,5o5o Porezeiii . . '8 - ], 5o Lisca : 20 - 18.■ Zasavska gora 5 - 1„ 6c C-olica 10 - 29 C 6 C Rosla ■ ■ , 5 . - 3o 7» Kriz .6 - 31. in lo9o Triglav , - 56 . - 16= 11, Kum 3 ■Bpež= pot Martinovo 6 ' , - 1= 9- Mont Blanc 7 - 3- 7» kfenediger - turni smuk 5 . Programi izletov za leto 1987 . ' . - v januarju Lisoa in Bohor - v februarju ■ Stol ■- v marcu Porezen - v apx-ilu Bohor - v magu . Oljšava ,, - v Juniju Ojstrica - v jüliju^ . Mojstrovka - v avgustu Triglav, Dan planincev V VERTIKALI VELIKE CIME Stojiva pod steno Velike Cime in gledava petsto metrov poppolne vertxkaleo Ne moreva verj3ti, da se bova jutri poskusila v tej , steni. Kako bolj prijetno bi bilo pod stdno Sit kot pa_štiristo kilometrov oddaljena od doma. Srečava dva Italijana, ki se. sprehajata z vodničkom v roki pnd steno in pogledujeta proti Prpjsovi poči. Poprosiva za vodniček in izmenjamo, nekaj misli - vsak o svoji smeri o Progledava skico najine smeri prvih dvesto petdeset metrov zelo težkih, ostalo nekoliko lažje.o Pomirjena odhitiva k šotoru- Pripraviva nahrbtnik, v katerega dava: vetrovki., bivak vrečo, prvo pomoč, čutaro z vodo, čokolado,, vrv, vponke in nekaj klinoVc Noč mine v nemirnem snu„'Prebudiva se v'hladnem, toda^ kristalno čistem jutru» Pozajtrkujeva košček kruha,^limonado in že hitiva po široki stezi pod steno- Bolj ko se bližam steni, bolj mi korak zastaja, kako lepo bi bilo, ko bi si premislila in« šla v kakšno lažjo smer. Ne, sedaj sva pod vstopom, naveževa se,, sedaj ni več vrnitve, splezat morava» Pričnem plezat, vse postane tako. domače, kot da sem tukaj že plezal =. Počutim, se popolnoma sproščenega- Zaustavi me majhen previs, tri metre nad mano je klin. do njega moram, splezati prosto. Poskušam na vse načine, pa ne, gre.. Pod menoj se je nabralo, že veliko navez„ Hitro se spomnim, kako sem premagoval-podobne težave v "plezalnem vrtcu in že s_em pri klinu, Miloš mi sledi,, Francoska^naveza naju prehiti, Nemca sta blizu naju, Španca nekoliko niže- V steni nekaj poči, telesa se privijejo k-steni in okoli glave že žvižgajo kamenčti, drug drugega., spra.šujemc, če je kdo ranjen, tokrat se je vse dobro iz&eklo-. Plezam dal je, v roke me grabi krč. Z zadnjimi močmi priplezam d-^ varovališčao Sedaj prevzame vodstvo Miloš-. Šestdeset metr^^v dolga prečnica,. zadnji težki detajli v steni. Kri nekoliko popusti, Miloš-me varuje pri plezanju» Petsto, metrov, pred menoj algaste prečnice, poču,tim se tako kot bi pleza po toboganu navzgor. Prsti grabijo za miijiamlnimi oprimki, noge ne najdejo prave ot)ore, stiskam zo"be, bom padel, še vedno se držim, sedaj se moram previdno stegniti do klina, pa sem rešen. Prsti se mehanično Ddpro, zgrabim za kcmpletek, ki je vpet v klinu, krepak izdih,- Po . osmih urah plezanja, st:'-sk roke in nasmejan obraz prijatelja« ■ Odpreva čutaro, pokadiva cigareto in še sestopava pc strmem me-liščuo Pred nama leži človek, stopiva do njega.- Pove nama, da je padel po melišču in si poškodoval rebra in glavo. Dva italijanska planinca sta ga'obvezala in'šla po p.2močo Pove nama, da je nemški državljan, da je šel na goro sam»'Pri njemu ostaneta nemška alpinista, midva mu pustiva bivak vrečo in odhitiva v dolino, ker se je pričelo že mračiti„ Prehitiva Italijana in ob pol desetih zvečer poveva oskrbniku k^r^če o nesreči. Zjutraj naju prebudi ropotanje ho-likopterja in čez nekaj ur zveva, da ponesrečenec ni preživel noči. Podreva šotor in brez besed zapustiva Tri Cime. Ic Plezala sva Comici - Pimai 2. Prcjsr-.va poč je v Cimi Piccolisimi Pod steno sem in preklinjam ta deževni dan. Izza gora se sonce skozi -^.blake smehlja ; ■ .- in zopet preklinjam, ker jutri bom moral it plezat, Etena me vabi, strah me je in jutri grem plezat. Sej moram premagat sebe, ne stene. . _ Arnold" VARSTVO OKOLJA / . ' Komisija za varstvo okolja, v okviru katere deluje gorska straža, ves čas skrbi za chi'anitev naravnih in kulturnih dobrin naše okolice. Veliko skrbi ima zlasti spomladi, v času cvetenja kluzi-jevega svišča - enoijana na Lovrencu, ko se tja napotijo skupaj g planinci tudi samo "začasni" ljubitelji narave, ki žele utrgati, če že ne izpipati, vsaj eno rastlino.. Ne zavedajo^se tega,_^aa je to edinstveno rastišče v naši bližini, tudi najnižje rastišče tega cvetja in bo izginilo, če re bs i\ničevanje nadaljevalo',- 'Zato pozivamo vse, da prrpročujejo takšno početje ne le na Lovrencu^ temveč povsod, kjer je narava v nevarnosti, x Komisija aktivno sodelij.je tudi v okviru ■ občinske komisije za varstvo ckolja ih pomasa reševati pereče probleme, V kratkem bo organizirala p"noven tečaj za gorske stražarje in vabimo vas, da se nam pridružite, PLANIITSKi CKIIPINA l^IETAL^TE ICRMELJ,- V februarju so ^rganizir-^li svoj občni zbor in 8 članov se je udeležilo i'^leta na Stol, aprilu jezikove nedelje na Bohor in r^d tam dalje :3"'-aipaj z najmlajšimi v Kumrovec in Bistrico ob Sotli, v maju Kum, Lisca, Vrata (manjše skupine), v juniju Komna, Šed-■. mera jezera, v juliju Kamniška Bistrica, Kokrško sedlo, . Gri'nt*'V.ec, v avgustu Triglav (::•/, 16 in 4- člani - 3 izleti), v septembru Lisca, Krn:Lca-Kr:'-S, Kriški podi-Gamsoveo-Triglav, Vrbanova špica. Kot, v januarjih, smučarski izlet' '(56 članov)» KLUB PLA.NINSKTH IN MLADINfiinH