Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te» lefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL 3. Teleton št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu Poštnina plačana v gotovini. Leto XI., št. 178 a Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123. 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešer* nova ulica 4. — Telefon št. 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub« Ijana št. 11.842; Praha čislo 78 180; W'en št 105 241. Ljubljana, nedelja j. avgusta 1930 SKLEPI SINAJSKE KONFERENCE Sprejeti sklepi, nanašajoči se na osnovanje carinske unije med Rumunijo in Jugoslavijo bodo po možnosti uveljavljeni še pred 1. septembrom Naraščajoče nezadovoljstvo v Italiji Značilne ugotovitve švicarskega lista - Krvave nemire, ki se vedno bolj širijo skušajo zatreti z orožjem Curih, 2. avgusta M. Švicarski tisk ge v zadnjem času živahno bavi z razmerami v Italiji in podčrtava naraščajoče nezadovoljstvo proti fašističnemu režimu. Baselska »NationalzfnMng« cb javlja poročilo svojega posebnega dopisnika, ki ga je poslal list v Italijo, da prouči razmere. V tem svojem poročilu, poslanem iz Tesins., naglasa poročevalec, da je nezadovoljstvo širokih narodnih slojev doseglo vrhunec. Ne-razpoloženje proti fašističnemu režimu zavzema zlasti v severni Italiji zelo resne oblike. Po umoru fašističnega oficirja Orcasinija je prišlo v okolici Milana, zlasti v občini Tur do velikih izgredov, ki pa jih je italijanski tisk seveda zamolčal. Do sličnih izgredov je prišlo tudi v Sayj Giovanniju, Core-sini in Cremoni. V Cremoni je 800 kmetov zahtevalo od oblasti potne liste, da bi se izselili v "Francijo. Italijanske oblasti so izdajo potnih listov odklonile, zaradi česar so se kmetje uprli in vprizorili take incidente, da eo morali poklicati na pomoč karabinjerje, ki so šele z uporabo orožja napravili red. Do težkih neredov in nemirov je prišlo ob priliki stavke delavcev avtomobilske tovarne Fiat v Milanu. Nemiri 30 trajali tri dni in so zahtevali veliko število žrtev, o čemer pa italijanski tisk ni smel poročati. V Piacenci so nemiri in izgredi zavzeli take dimenzije, da so oblasti po brezuspešnem prizadevanju, pomiriti ogorčeno prebivalstvo, proglasile obsedno stanje. Ob priliki pogreba umorjenega fašističnega oficirja Orcasinija je neki mladenič delil letake, v katerih se zahteva pravica in osvobojenje izpod fašističnega suženjstva. Orožniki so mladeniča takoj aretirali. »Nationalzeitung« zaključuje poročilo o celi seriji drugih incidentov z ugotovitvijo, da je vse to le prvi znak nove dobe, ki bo prinesla italijanskemu narodu osvobojenje izpod fašističnega terorja. Agrarna politika Macdonaldove vlade Vlada namerava pokupiti vso neobdelano zemljo in jo razdeliti med poljedelce London, 2. avgusta AA. Snoči ie podrobno obraz\ožil poljedelski minister dr. Addi-son cilje vladne poljedelske politike, ki jih ie očrtal na včerajšnji seji zakladni minister Snovvden. Vladna politika ima namen dvigniti poljedelstvo s prodajnim zakonskim načrtom, z dajanjem znatnih kmečkih kreditov in z gradnjo kmečkih domov. Agrarna politika vlade se opira na dejstvo, da je Anglija najboljše poljedeljsko tržišče na svetu. Addison je nadalje naglasil, da je v Angliji veliko krajev, ki se zalagajo raje z inozemskimi živili kakor, da bi obdelovali domačo grudo. Vlada namerava pooblastiti poljedelsko ministrstvo, da nakupi vsa neobdelana ozemlja, da jih bo potem razdelilo med sposobne poljedelce. Vlada bo med Veliki čsl. letalski manevri Praga, 2. avgusta, g. Napovedani letalski napad na Olomuc, je precej vznemiril prebivalstvo Kakor se oficijelno ugotavlja, bodo letala metala sa.no lahke balone, ki ne morajo povzročati resne škode. Ravno tako bodo rakete gorele le malo časa in eksplodirale že v zraku, tako da tudi ne morejo povzročiti škode. Kljub temu so gasilci in pomožna moštva strogo pripravljena. Mesto bo takrat popolnoma v temi. Manevrov se bo udeležilo 300 češkoslovaških letal. Zeileisa tožijo njegovi bolniki Dunaj, 2. avgusta, s. V prihodnjih dnevih se bo sodišče bavilo s prvimi odškodninskimi tožbami, ki so jih vložili bivši bolniki Valentina Zeileisa. Tožbe so vložile večinoma osebe, ki so jih Zeileisove metode zdravljenja oškodovale na zdravju. Harakiri zaradi bolečin v želodcu Zagreb, 2. avgusta n. V bolnico so davi pripeljali nekega 53 letnega Stjepana Gre-giča iz Vrabinca, ki si je z nožem razparal trebuh, ker ga je bolel želodec. Popoldne ob treh je umrl. drugim pospeševala specijalizacijo poljedelstva in omogočila poljedelcem, da se posvetijo priljubljeni stroki. Nadalje bo vlada skušala na primeren način stabilizrati žitne cene. Danes je bila objavljena spomenica o poljedelskem prodajnem zakonskem načrtu, ki pravi, da bodo regulirali cene žitu odbori, ki jih bodo izvolili poljedelci sami. Nadalje določa zakonski načrt, da se bo določitev cen omejila na kraje, kjer so bili proizvodi producirani. Te cene bodo obvezne za producente dotičnega okraja. Končno obsega zakqns"ki načrt določbo, ki brani poljedelce pred izkoriščanjem. Odbori kon-sumentov bodo pa varovali splošne interese prebivalstva. Plaz zemlje je ubil 16 delavcev Melilla, 2. avgusta, s. Plaz zemlje je zasul skupino delavcev, ki so kopali ilovico. 16 delavcev je bilo ubitih, več pa težko ranjenih. Do sedaj so izkopali izpod nasutega grušča šele 6 trupel. Izkopavanje trupel je zelo nevarno, ker se vsipljejo še vedno novi plazovi. Avantura zaljubljenega čekista London, 2. avgusta, s. Aga Pek, ki ga je Čeka odposlala v Perzijo zaradi nadzorovanja in vohunstva, se je zaljubil v hčer nekega angleškega ' Službene novinec objavljajo večji ukaz o imenovanju in postavljenju v sodni službi. Med drugimi so imenovani: za sodna pripravnika pri okrožnem sodišču v Mariboru Maks Ašič in Fran Logar. — V višjo skupino sta napredovala Viktor Turinie (?), sodnik okrožnega sodišča v Novem mestu in Erik Konšek, sodnik sodišča v Ormožu. — Na lastno prošnjo je upokojen sodni pisarniški oficial Ignac Pučko pri sreskem sodišču v Marenbergu.. Napredovanja Beograd, 2. avgusta AA. Z' ukaiom Nj. Vel. kralja so napredovali: Fran jo Trampuž, višji poljedelski svetnik dravske banovine; Viktor Zajec, višji veterinarski svetnik dravske banovine; dr. Janko Rajar, veterinarski inšpektor pri kr. poslaništvu na Dunaju; dr. Andrej Vrvic, višji veterinarski svetnik v jugoslovenski svobodni -^oni v Solunu; dr. D juro Popovič, svetnik ministrstva za poljedelstvo v 1-4 za inšpektorja, in dr. Vitko Milašie, tajnik ministrstva za poljedelstvo v 1-5, za svetnika. Sinaja, 2. avgusta. AA. S sklepne seje rumunsko-jugoslovenske delegacije je bila poslana predsedniku jugoslovenske vlade generalu Petru Živkoviču tale brzojavka: Ministri, delegirani po rumunski ;n jugoslovenski vadi, zbrani v Sinaji, pošiljamo vam na koncu konference svoje prisrčne pozdrave. Želimo vas uveri-ti, da smo bili prežeti tako v diskusiji kakor pri sklepih z duhom popolne solidarnosti, ki je temeljna baza Male antante. Naš smoter je bil vedno, da za vse tri države Male antante dobimo možnost skupne akcije na gospodarskem polju, imajoč pred očmi napredek in korist češkoslovaškega, jugoslovenskega in rumunskega naroda. Povratek naše delegacije Bukarešta, 2. avgusta. AA. Rador poroča: Snoči so jugoslovenski delegati, prihajajoči iz Sinaje, prispeli v Bukarešto ob 23. uri. OpoUioči so nadaljevali pot proti Konstanci. Jugoslovenska delegacija poseti danes bojišča v Do-brudži, kjer je minister dr. Kumanudi sodeloval pri bitkah leta 1916. Jutri se vrne v Beograd. Priprave za letalsko tekmo Male antante in Poljske Novisad, 2. avgusta, p. Priprave za letal« sko tekmo med državami Male antante in Poljsko se bližajo koncu. Tekma vojaških letal se bo vršila v začetku septembra. Na« ša ekipa, ki bo sodelovala pri tekmi, je že določena. Jugoslavija se bo udeležila tek» me s petimi letali tipa »Breguett XIX« in enim tipa »Potez«. Cehoslovaki bodo po« stavili v boj šest letal domačega proizvo« da. Število poljskih ietal in izbira tekmo* valcev še ni znano. Prav tako tudi Rumuni* ja še ni določila svoje ekipe. Jugosloven« ska letala bodo vodili naslednji letalci, ki veljajo za naše najboljše pilote: kapetan Vazimir Novak (spremljevalec poručnik Vandrovič), kapetan Hinko Hubl (poruč* nik Dragutin Dolanski), kapetan Zlatko Sintič (kapetan Lukanovič), kapetan Siniša Nikolič (poručnik Dobrivoje Popovič), na« rednik Niko Glavora (poručnik Niko Mi« kec) in narednik Ivan Pavlic (poručnik Mi* branovič). Razburljiv lov za pobeglim kaznjencem Zagreb, 2. avgusta, n. Policijski stražnik je danes popoldne aretiral nekega možaka, ki je prodajal" na ulici kolo sumljivega izvora. Na policiji je izpovedal, da se piše Dragutin Golub. Ker pa se ni mogel izkazati, so mu sporočili, da ga bodo vtaknili v luknjo. V neopaženem trenutku je aretiranec potegnil nož, začel mahati okrog sebe, pobegnil na ulico in zbežal po Ilici. Stražniki so se podali za njim, vendar pa ga niso mogli dohiteti. Ko je v Deželičevi ulici zavil na neko dvorišče, ga je dohitel stražnik in oddal nanj dva strela. Ranil ga je na desni nogi. Kljub temu je begunec še skočil čez visok plot. Pri padcu se je malo pobil in tako so ga končno ujeli. V obrambi proti stražniku je enega ranil z nožem na roki in po obrazu. Na policiji so pozneje ugotovili, da imajo v rokah iz Lepoglave pobeglega na osem let ječe obsojenega morilca in tatu Josipa Cerovca. Pobegnil je že meseca maja. Odsedel je komaj eno leto. Sedaj se bo moral zagovarjati pred sodiščem po zakonu o zaščiti države. Beograjskemu Zeileisu prepovedano nadaljnje poslovanje Beograd, 2. avgusta, p. Beograjska policija je danes izdala zdravniku Račkovač-kemu prepoved nadaljnega lečenja po Zei-leisovi metodi. Kakor znano, so naperili beograjski zdravniki proti dr. Rakovačke-mu proces češ da šušmari in zavaja bolnike v zmoto. , Argentina proglasila bojkot nad Uru£uayem Buenos Aires, 2. avgusta. Argentinska nogometna zveza je na svoji današnji seji sklenila, da bo za stalno bojkotirala uru* guayski nogomet, in sicer zaradi dogodkov na svetovni olimpijadi v Montevideu. Ka* kor se zatrjuje, bodo vzgledu Argentine sledile tudi druge države. Gradjanski v Beogradu Beograd, 2. avgusta, p. Po daljšem od* moru, ki je bil posledica spora med zagreb* škim podsavezom in savezom v Beogradu, je včeraj prispelo v Beograd moštvo za* grebškega Gradjanskega. da odigra dve prijateljski tekmi z beograjskimi športni* mi klubi. Ob prihodu zagrebških športni* kov je prišlo pomirjenje v naši športni or* ganizaciji do vidnega izraza v izredno le* pem in presrčnem sprejemu, ki so ga prire* dili beograjski športniki svojim zagrebškim kolegom Danes je nastopil Gradjanski proti beograjski Jugoslaviji, jutri pa od« igra tekmo z BSK Današnja tekma je kon* čala z zmago Jugoslavije v razmerju 4 : 0. (2 : 0). Zrakoplov „R 100" ni resno poškodovan Zrakoplov zaenkrat ne bo podvzel oceanski polet je I.ondon, 2. avgusta. AA. Včeraj so zrakoplov 100:, ki je priterjen na stolpu za pristajanje, skrbno preiskali strokovnjaki Dognali so, da zrakoplov ni bil resno poškodovan. Materijal za popravilo je na razpolago. Je zelo verjetno, da zrakoplov ne bo podvzel daljših poletov. Na vsak način bo pa polet nad Ottavvo, ki se je imel vršiti a. avgusta, odgoden na poznejši čas. Danes so bili častniki in moštvo zrakoplova oicijelno pozdravljeni v Montrealu. Prejeli so izredno mnogo pozdravnih brzojavk in čestitk. Krilni poveljnik Colmore odklanja vsako pretiravanje važnosti tega poleta. Po njegovem mnenju je zrakoplov daljših poletov. Za redni preko-še veliko prešibek dokazal samo svojo sposobnost Kljub temu pa je z njegovimi častniki mnenja, da zrakoplov ne ustreza pogojem rednega preko-atlantskega prometa. Ravnatelj tvornice, ki je izdelala ta zrakoplov, meni, da bi moral biti zrakoplov dvakrat večji od >R 100« ln voziti s hitrostjo 85 milj na uro, da bi bil res sigurno sredstvo za zrakoplovni promet med Ameriko in Evropo. Montreal, 2. avgusta, g. Angleški zrakoplov »R 100« bo iz Montreala letel v Lake-hurst, kjer ga bodo v tamošnji zrakoplovni delavnici temeljito popravili. Popravila bodo trajala najbrže več dni. Ameriško mornariško vodstvo je dalo arzenal na razpolago. Obnovitev krvavih spopadov v Indiji Poulična bitka med policijo in nacijonalisti v Bombayu — 280 naci-ionalistov ranjenih — Nemire organizirali ekstremisti Bombay, 2. avgusta, sg. Po nekaj dnevih miru so se v Bombayu včeraj in tekom noči zopet ponovili težki nemiri. Velike manifestacije, ki so se vršile včeraj na dan 10. obletnice smrti nacionalističnega voditelja Tilaka na pobudo kongresnega odbora, so se nehale šele zvečer pred evropskim delom mesta. Že podnevi je prišlo v nekaterih mestih do spopadov med nacijonalisti in policijo, pri čemur je bilo 50 oseb ranjenih, mnogo pa aretiranih. Zvečer je skušala večtisočglava množica udreti v policijsko poslopje, pri čemur se je vnel srdit boj s policijo, v katerem je padlo 280 ranjencev. Naci jonalni kongres je proglasil današnji dan kot narodni žalni dan. Zmerni nacionalistični krogi, ki so skušali doseči spravo med indijsko vlado ter Gandijem so zaradi teh spopadov zelo vznemirjeni, ker pričakujejo, da se bo položaj znova zelo poostril. Iz krogov, ki stoje v tesnih odnošajih z Angleži pa se širijo vesti, da so organizirali včerajšnje nemire levičarski ekstremistični nacijonalisti, ki hočejo za vsako ceno preprečiti sporazum z Angleži. K Gasilstvo in gasile! V naše belo mesto se že nekaj dni z vseh strani zgrinjajo silne množice dragih gostov. Ljubljana se je odela v praznično obleko, s hiš plapolajo v pozdrav došlecem naše ponosne trobojni-ce, z Gradu od časa do časa zadone grmeči topovski streli, naznanjajoč prihod novil: gostov ali dajajoč poudarek posameznim fazam trodnevnega slavja, po ulicah pa vrve živahne množice meščanov, pestro pomešane s kroji gasilcev iz vseh krajev domovine in iz. vseh delov Evrope. Da je ta zunanja slika popolna, se je nad mestom po zadnjih dnevih nalivov in oblačnosti pokazalo solnce in ga oblilo s svojim sijajem in bleskom. Vsa ta iskrena in presrčna radost, vsi svečani sprejemi in pozdravi, vse simpatije, ki jih razločno ooitu-je naše mesto, veljajo našim junakom-gasilcem, njih gostom in ne v poslednji meri njih tihemu, požrtvovalnemu in občekoristnemu delu. Hvaležnost vseh slojev naroda veje iz vseh teh slavnosti in svečanosti. Zahvala za doslej storjeno delo in priznanje za vedno pripravljenost v bodoče. Prav je tako! Iz skromnih začetkov priložnostnih gasilcev in reševalcev se je tudi pri nas razrastla mogočna organizacija z mnogimi deset tisoči članov, posegla globoko in široko med narod ter združila plemenito misleče može in mladeniče pod prapor človekoljubja in vzajemne samopomoči. Ni dvoma, da je ta organizacija silno popularna med našim ljudstvom, ker so nje motivi plemeniti in ker so nje napori koristni in potrebni. Gasilci so strumna vojska na fronti človekoljubja in pomoči bližnjemu. Svojih idej ne širijo z zgovornim pro-povedovanjem ljubezni do bližnjega, marveč delujejo brez visoko donečih besedi v jaravcu izvedljive in plemenite vzajemnosti. Žlahtno misel vzajemne pomoči propovedujejo gasilci s svojim delom, s svojo tiho požrtvovalnostjo in vedno radevoljno pripravljenostjo prihiteti na pomoč vse in vsakomur, kogar ogražajo elementarne sile. Zato jih narod ceni po njih delu in njih zaslugah. Gasilska organizacija je viteški red današnje demokratične dobe, ki se razlikuje od srednjeveških viteških redov predvsem po etični višini stavlje- nega smotra: po izredni nesebičnosti, ki se nikoli ne izprevrže v koristoljubne. Smoter človekoljubja in bratske solidarnosti do trpečega sočloveka izključuje vsako sebičnost in pogon za gmotnim dobičkom. Vojska gasilcev, ki se bojuje na tej fronti, uživa spoštovanje, naklonjenost iD ljubezen vsega naroda. Globoko se je zasidrala ideja pomoči sobrata v nesreči v ljudska srca, kar prepričevalno dokazujejo tisoči mož in mladeničev, korakajočih pod dobrovoljnimi prapori gasilskih organizacij. Pomen gasilstva raste iz dneva v dan. Ne samo, da širi plemenito idejo bratske pomoči, marveč nam ohranja leto za letom stotine dragocenih človeških življenj ter velike vrednosti narodnega premoženja. Še višje, težje in važnejše naloge pa čakajo gasilstvo v bodočnosti. Njih organizacija se mora še bolj izpopolniti in postati nenadomestljivi del obče narodne organizacije. Srečni smo, da je naše gasilstvo že prebredlo in prestalo začetne težave ter da stoji danes trdno na nogah kot naša prava narodna vojska človekoljubja, trdna zaščita naših mest in v^si, našega kmeta, delavca in meščana. V prirodi stvari same je, da ne moremo želeti, da bi tisoči današnjih slav-ljencev lahko češee pokazali svojo spretnost in izvežbanost, dovolj je pogled na strumne vrste krepkih ryiših zaščitnikov, ki nam vliva v srca srečno zavest varnosti. Zavest, da nad našim imetjem, življenjem ter nad našim nočnim počitkom bde požrtvovalni čuvarji, nam vliva samozavest in zadovoljstvo, ki sta potrebni, da se vsak dan z nova brez skrbi lotevamo uspešnega dnevnega dela. Množice požrtvovalnih dobrovoljnih zaščitnikov, resnih mož in krepkih mladeničev, ki se rnude na svojem slavju med nami, so nam trdno jamstvo za varnost. Kakor je bilo doslej, tako bo tudi v bodoče: Kadarkoli se bo oglasil presunljivi klic s>Na pomoč«, se mu bodo točno odzvali naši gasilci-junaki, da pomagajo v potrebi, da rešujejo v nevarnosti. To vero so nam vtisnili globoko v dušo tisoči gasilcev, ki praznujejo te dni svoje slavje, in polni te vere jim kličemo : Presrčno pozdravljeni, junaki in borci na fronti plemenitega človekoljubja! Zdravo! Na pomoč! Drugi dan slovanskega gasilskega kongresa Pomembna zborovanja slovanskih gasilcev — V Ljubljani Je zbranih že mnogo tisoč gasilcev iz vseh slovanskih pokrajin Ljubljana, 2. avgusta. Tudi danes je vladal na Glavnem kolodvoru ves dan izredno živahen promet. Z vsemi vlaki so prihajale večje in manjše skupine gasilcev iz najrazličnejših krajev naše domovine. Z jutranjimi vlaki so dospeli gostje iz južnih pokrajin države, predvsem močne čete djakovske gasilske župe; ta je poslala poleg izbor-ne gasilske godbe, ki šteje okoli 90 mož, nad sto gasilcev, 30 dečkov moškega naraščaja in okoli 50 samaritank. Dalje so prispele močne delegacije vojvodinskih in srbijanskih gasilskih žup. številen je tudi poset varaždinske in osješke župe, ki sta prinesli s seboj tudi prapore. Z domačimi vlaki pa so prihajali predvsem gasilci telovadci, k' bodo nastopili jutri s prostimi vajami s sekiricami. Telovadci so že skoro polnoštevilno zbrani. Z Bleda je prispelo blejsko gasilno društvo s svojo novo zastavo. Zajedno z njimi je dospelo preko Podroščice 16 članov slovenskega gasilske ^ društva iz Št. Jakoba v Rožu, ki so napovedali, da pride jutri in danes zvečer ie večje število koroških slovenskih gasilcev. Močnejša skupina koroških Slovencev se pripelje tudi jutri s posebnim vlakom korotanske gasilske župe. Od slovenskih gasilskih žup so doslej dospele v Ljubljano že logaška, cerkniška, ormoška, slovenjgraska, mariborska, ljutomerska, križevska s Prekmurci in novomeška. Vsega skupaj je dospelo s temi skupinami nad 1200 gasilcev, ki bodo prenočevali večinoma po ljubljanskih šolah. Glavni pritok slovenskih gasilcev pa bo dospel jutri z desetimi posebnimi vlaki, ki bodo prihajali na Glavni kolodvor od 4. do 7. ure zjutraj. S temi transporti prispe okoli 9000 gasilcev. Seja češkoslovaške gasilske zveze Današnji drugi dan kongresa se je začel s slavnostno sejo Češkoslovaške gasilske zveze v sejni dvorani ljubljanske mestne hiše. Ob 8. uri so se zbrali v dvorani vsi funkcionarji posameznih deželnih zveze Češke, Moravske, Slovaške in Podkarpatske Rusije. Zborovanju je predsedoval starosta Slovanske gasilske zveze Adolf Seidl v svoji lastnosti kot starosta čsl. gasilske zveze. Seja je obravnavala nekatere nujne društvene zadeve, nakar je med vsesplošnim odobravanjem povzel besedo starosta podkarpatsko-ruske gasilske podzveze g. dr. Konstantin Šimanovski ter poudarjal veliki pomen gasilstva ?.a bodočnost. Omenjal je, da bo gasilstvo imelo pri obrambi države važen delež in da bo zlasti v zaledju nad vse važen činitelj v obrambnem delu. Zato naj bi se povsod stvorila živa zveza gasilstva z narodno vojsko, kakor je to že izvršeno na Slovaškem in v Podkarpat-ski Rusiji. Zborovanje je sprejelo sklep, ki nalaga zveznemu odboru, da stori vse potrebne korake v to svrho. Po izčrpanem dnevnem redu je starosta g. Seidl v vznesenih besedah na-glasil presrčnost sprejema v Ljubljani, izrazil v imenu čsl. gostov občudovanje kraljevini Jugoslaviji ter pozval zborovalce, da vzkliknejo trikratni »Zi-vio« naši kraljevini in našemu narodnemu kralju. Zborovalci so se z navdušenjem odzvali pozivu in živahno klicanje se dolgo ni hotelo poleči. Po zaključku zborovanja so se čsl. predstavniki napotili pred Mestni dom, kjer je starosta slovanskih gasilcev g. Seidl pregledal gasilske čete v stroju in izrazil svojo zahvalo in zadovoljstvo nad disciplino in vzornim redom zbranih domačih in tujih gasilskih čet. Tri lepe svečanosti Ob 9. dopoldne se je vršil v dvorani Mestnega doma slavnostni jubilejni občni zbor Prostovoljnga gasilnega in reševalnega društva, takoj nato pa na trgu pred Mestnim domom razvitje in blagoslovitev novega društvenega prapora. Po zaključni svečanosti so t;e gasilci in njihovi častni gostje podali na pokopališče pri Sv. Križu, kjer so odkrili nagrobni spomenik umrlemu gasilskemu voditelju Franu Barletu. O vseh treh lepih svečanostih poročamo na 6. strani. Banket v Zvezdi Opoldne se je vršil v Zvezdi gasilski banket, ki ga je priredilo I. Prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Ljubljani. Banketa so se udeležili poleg domačih in tujih gasilskih dostojanstvenikov tudi vsi oni člani ljubljanskega društva, ki so bili danes odlikovani. Med gosti je bil tudi eden naših najstarejših gasilcev, g. Nace Mrhar, posestnik in župan v Dolenji vasi pri Ribnici, ki je že pred pol stoletja ustanovil ta-mošnje gasilsko društvo ter mu nače-luje nepretrgoma do današnjih dni. On je uvedel slovensko poveljevanie ter sestavil prvi slovenski vežbovnik. Zbrane goste je pozdravil društveni načelnik "g. Turk. Po iskrenih ovacijah slovanskim bratom in zavezniškim gostom je povzel besedo kanonik dr. Opeka, ki se je zahvalil za podeljeno mu častno članstvo ter je m. dr. dejal: »Kot duhovnik sem z vso svojo dušo in z vsem svojim srcem navdušen in zvest član gasilskega dnlštva. Kot duhovnik smatram, da je mesto za duhovnika v vseh organizacijah, ki Imajo v svojem programu načelo gojiti ljubezen do bližnjega. Gasilsko društvo je eno teh društev, ki goji ljubezen do bližnjega ter mu skuša lajšati težke ure trpljenja in zato smatram, da je moja sveta dolžnost, da pri tem društvu sodelujem po svojih skromnih močeh. Naj raste in procvita to društvo in naj mu tudi v bodoče še .dolgo nače-luje g. Turk!« Govor g/kanonika je napravil najgloblji vtis. Gostje so njemu in načelniku Turku prirejali živahne ovacije. Sledili so še razni drugi govorniki in banket je bil proti 3. uri zaključen. Na vrtu Zvezde. Zunaj na vrtu Zvezde je medtem kar mrgolelo gasilcev iz vseh krajev in dežel. V paviljonu je sviral izbrane komade velik orkester gasilske godbe iz Djakova. Izvrstna izvajanja te godbe, ki se je pokazala na umetniški višini, so bila burno aklamirana. Slovanska gasilska zveza Popoldne ob 15. uri se je vršilo \ sejni dvorani mestne hiše zborovtinje Vseslovanske gasilske zveze. Vhod in stopnišče ter dvorana so bili 7elo okusno okrašeni. Zasedapje je otvoril starosta SGS Seidl, ki je pozdravil zborovalce ter se zahvalil Ljubljani za prelepi sprejem. Nato je predal predsedstvo g. Turku kot domačinu, sam pa je izročil odlikovanja Čsl. gasilske zveze naslednjim zaslužnim našim delavcem na polju gasilstva in funkcionarjem JGZ gg-: Josipu Turku, En-gelsbergerju, Vengustu, Museku, Rusu, Pristovšku, Rakoši, dalje zastopnikom hrvatskega, srbskega, bosanskega in bolgarskega gasilstva gg.: Hržiču, inž. Trčki, Goršetiču, Žagarju, Pin-tarju, Begoviču in Petevu. Častni znak je lepa osmerokonična. zvezda na belo-Vdečem traku, na konicah zvezde pa so vdelani rdeči granati; z odlikovanjem je združeno tudi častno članstvo Čsl. gasilske zveze. Enako so z raznimi svetinjami odlikovale naše jugoslovenske gasilske prvake Češka, Moravska, Sle-zija in Slovaška deželna gasilska zveza. Tem povodom je slovaški starosta inž. Schmidt naslovil prekrasne besede na naslov slovanskega bratstva in vzajemnosti. Zastopnik mesta Prage predsednik praške trgovske zbornice g. Martinec je izročil pozdrave praškega mesta in se v toplih besedah poklonil Nj. Vel. kralju in kraljevini Jugoslaviji. Zastopnik mesta Pardubic g. Pa-yer je poklonil gg. Turku in Vengustu lepo diplomo častnega članstva pardu-biške gasilske župe. Predstavnik eta-roslavnega husitskega mesta Tabora je izročil spominski album s slikami, odposlanec gasilskega društva v Bene-šovu pa je prečital obširno poslanico vojakov 48. čsl. ifclka, ki nosi ime jugoslovenski pol. PiOlfeki delegat vojvoda inž. Twardo jeHzročil predsedstvu po 5 zlatih in srebrnih svetinj za zaslužne jugoslovenske gasilce. G. Turk se je v imenu odlikovancev zahvalil s toplimi besedami ter predlagal vdano-stno brzojavko Nj. Vel. kralju. Predlog je bil z navdušenjem in odobravanjem sprejet. Zasedanje se je nadalje bavilo z vprašanjem podpredsedniškega mesta v mednarodni gasilski federaciji. Kot kandidat je bil določen g. starosta Seidl. Glede jezikovnega vprašanja je poročal podstarosta g. Engelsberger. Slovenski gasilci zahtevajo, da se kot raz-pravni jezik določi poleg francoščine, angleščine in nemščine katerikoli slovanski jezik. Zborovanje je sklenilo, naj se za poslovni jezik določi poljščina, v ostalem pa naj to vprašanje reši predsedstvo, ki bo gotovo čuvalo interese Slovanov v mednarodni federaciji. Prihodnji kongres je bil prvotno nameravan za Sofijo. Z ozirom na še nerazvito gasilsko gibanje v Bolgariji pa je bolgarski delegat priporočal, naj se kongres vrši drugje. Predsednik poljske gasilske zveze inž. TVardo je pri tej priliki s presrčnimi besedami povabil slovanske gasilce na kongres v Varšavo 1. 1932. Kot zadnja točka je bilo na sporedu predavanje zdravnika dr. Alfreda Mi-leka o samaritanski službi in o potrebi snovanja ženskih samaritanskih edi-nic v gasilskih društvih, nakar je bilo zborovanje zaključeno. Poklonitev Prešernovemu geniju Zborovalci so se podali pred Prešernov spomenik. Tu je g. Machaček v zanosnih besedah počastil našega velikega pesnika, poudarjajoč, da je slovansko gasilstvo tudi eminentno kulturna organizacija. Položil je pred spomenik lep venec s trakom v narodnih barvah, slovanski gasilci pa so zaklicali našemu geniju trikratni gromoviti »slava Prešernu!« Krasne vence so pred spomenik položili tudi Poljaki, hrvatski, bosanski in srbski gasilci ter gasilski župi Maribor in Trbovlje. Vse kamenito podnožje spomenika je v cvetju in v trakovih slovanskih barv. Veličasten ognjemet Današnje slavnosti gasilskega kongresa je zaključila prav izredno lepo uspela napovedana prireditev umetalnega ognja na igrišču športnega društva »Ilirije«, kojega prostor je bil v to svrho razširjen prav do pivovarne Union. Ulica, ki vodi od Celovške ceste proti državnemu kolodvoru, je bila zaprta in ograja igrišča začasno odstranjena, s čimer je bilo igrišče znatno povečano. Občinstvo, ki se ga je bila sešla silna množica, je bilo zavoljo precejšnje zamude nekoliko zne-voljeno, vendar pa je kasneje pri ognjemetu popolnoma pozabilo na zamudo ter bilo vzhičeno nad lepimi prizori. V zrak so švigale posamezne rakete ter se raz-letavale mer. silnim pokom in močnimi bliski, drugič zopet jih je Šinilo v zrak po nekoliko ob enem ter se v obliki sno- pa ali pahljače razpršile po temnem nočnem ozadja. t Pl-va večja sestavljena raketa ji? predstavljala gasilski šlem, za katerim sta bili prekri&ani dve gasilski sekirici, pod Šlemom pa je v sinjem žaru sijala ogromna številka 60, število jubilejnega Leta ljubljanskega gasilstva. 2ela je vsestransko odobravanje, ki se ie ni poleglo, ko je šinila iskra po drugem visokem ogrodju in pričarala pred oči začudenih gledalcev gasilskega patrona sv. Flori-jana, kakršnega poznamo. Ogromen rimski vojaški šlem, valujoč plašč in golida, iz katere teče roda na gorečo cerkvico. Sv. Florijanu je sledilo nekoliko raket, ki so se razpršile v sijajen pavov rep. druge je občinstvo označilo za Savico in Pericnik, na kar so prišli na vrsto prekrasni slapovi Niagare. Višek večera pa je bil nedvomno dobro posvečena doprsna slika Nj. Vel. kralja v profilu. Gledalci so vzkliknili očarani in vso minuto, dokler je žarela kraljeva podoba, ni utihnilo odobravanje in ploskanje. Umetalnemu ognju so prisostvovale silne množice na igrišču samem, še več pa seveda okoli igrišča po vseh sosednjih ulicah in cestah. Vsakdo je bil deležen čarobnih prizorov in radostno razpoloženje je vladalo med občinstvom. Na igri-ščuje bilo opaziti nekoliko stotin vojakov ljubljanske posadke, ki je bila izredno navdušena zlasti zavoljo posrečenega profila svojega najvišjega poveljnika. Okoli desete ure je bil ognjemet končan in ogromne množice gledalcev so rabile celo uro p redno so se izpraznile ceste in igrišče. ' Veselica na Taboru Na sokolskem Taboru se je zvečer zbralo ogromno število gasilcev in ljub-Ijiinčanov. Godbe so neumorno igrale, razpoloženje je bilo živahno in veselo. Petjem, govori, pobratimije med našimi in gvsti vse to je dajalo večeru osobit čar. Bilo je res lepo. Kočevska proslava Pomen Jubileja — Naš narod in Ko&evarji - Včerajšnje svečanosti in njihovi .gosti Te dni slavi edina nemška naselbina v naši ožji domovini, nemški del deželice Kočevje 600-letnico, odkar je češki kralj Kari IV., ki je vladal tudi nemški državi, poslal grofom Orten-burškim iz nemških krajev koloniste v njihove skoraj neobljudene gozdove ob Rinži. Tu se je razvil v toku stoletij mal poseben narodič, ki si je vse do danes ohranil neke vrste individualnost in je tvoril sredi slovenskega živ-lja poseben etnični otočič. Kače-varji, ki so i gospodarsko i kulturno kmalu zaostajali za svojimi sosedi in je njihova naselja v toku razvoja pre-pletla žilavost slovenskega elementa, so živeli dolga stoletja v miru in slogi z domačim narodom. Pangermanska ideja je v drugi polovici 19. stoletja tudi nje vzela v svoje račune in igrala z njimi na svoji veliki šahovski deski. Kočevje je postalo naenkrat steber nemškega mostu k Jadranskemu morju, faktor v kalkulaciji Drang n&ch Osten. O vsem tem seveda preprosti narod ni ničesar vedel in bil je po svoji ogromni večini nedolžno izigran proti gospodarjem zemlje, ki ga niso nikdar sovražili. Zaradi nekaj tisoč kocevar-skih kolonistov so nekdanji vlastodrž-ci naši čisto jugoslovenski pokrajini poskusili vtisniti pečat dvojezičnosti in siromašno pridno kočevarsko ljudstvo ob Rinži se je naenkrat našlo v položaju nasprotnika avtohtonega elementa .. . Tako v preteklosti ni manjkalo nacionalne borbe in tudi sovraštva ne. Osvoboditev našega naroda izpod tujega jarma je situacijo na mah spremenila. Skoro 6 stoletij je stalna pomoč v bistvu nemške države preprečevala naravni asimilacijski proces t«r oču-vala individualnost peščice prišel jej likov sredi slovenske mase. A ko je padla tuja oblast, naš narod ni vračal šila za ognilo. Same od sebe so se sicer zrušile nekatere umetno zgrajene uom-ško-nacionalne postojanke, toda koče-varska nemška manjšina je ohranila vso možnost nadaljnjega razvoja, nihče ni poskusil njene nasilne asimilacije, nikomur ni prišlo na misel, da bi prezrl njene naturne manjšinske pravice. Naš narod se je tu pokazal ,na višini svojega etičnega pojmovanja, prijazno in prijateljsko je sprejel v svoji svobodni nacionalni državi ko-čevarski narodič in nikakih ovir mu ne stavlja v njegovem razvoju. V pero nam sili primerjava s kruto usodo naših, jugoslovenskih manjšin izven meja Jugoslavije. Tam naš element ni 600-letni kolonist, tam sedi nad 1200 let v stotisočih na svoji lastni zemlji, a ne spoštujejo se niti njegove naj pri nri-tivnejše domovinske pravice. Kakšna razlika! Da drugih primerov ne navajamo; ali bi bilo mogoče, da danes naš element okrog Gosposvetskega polja, ki ga je tam relativno vsaj toliko, kolikor kočevskega med nami, proslavi spomin na ustoličenje slovenskih vojvod? S prijateljsko simpatijo spremlja ves naš narod proslavo svojih kočevskih sodržavljanov. Sam narodni vladar je dal temu čustvu naroda izraza s tem, da je dovolil pokroviteljstvo "vojoga sina, država kot taka se udeležuje slovesnosti, slovenski element se skupno s Kočevarji veseli spominskega dne! Upravičeno tolmači kočevske slovesnosti kot izraz zadovoljstva kočevarske-ga narodiča nad usodo, ki mu je bila mila, ko ga je kot neznatno manjšino posadila v osrčje jugoslovenskega elementa in v granice Jugoslavije. Tu bo mogel neovirano očuvati svoje posebnosti, tu se more nemoteno po lastni volji in moči razvijati. Kočevska proslava je dokument poštene in pravične manjšinske politike naše Jugoslavije in zato je prav, da so prišli na njo odposlanci velikega nemškega naroda, prav bi bilo, da ji kot opazovalci prisostvujejo tudi zastopniki vseh onih držav, ki imajo manjšinske probleme. _ Prijateljsko gleda danes naš narod v Kočevje in pozdravlja slavljenea z iskreno željo, da bi bil v polni meri deležen napredka in razvoja naše mile Jugoslavije, ki je tudi njegova domovina. Včerajšnje svečanosti Kočevje, 2. avgusta. Drugi dan kočevskega slavja j* potekel že v prav prazniSnem razpoloženju. Dopoldne in popoldne Je koncertirala na Glav. nein trgu godba dravske divizije pod osebnim vodstvom višjega kapelnika dr. Cari- na. Ves dan so bili po prihodu vlakov ofi-cijelni sprejemi na kolodvoru. Z dopoldanskim vlakom so prispeli zastopniki vojvodinskih Nemcev^ kakih 20 oseb, s popoldanskim vlakom pa je prišlo okrog 100 Nemcev iz Štajerske. Vsega skupaj je došlo danes okoli 150 oseb. Dokaj slab obisk pa bodo vsekakor izravnali z jutrišnjo glavno slavnostjo, ko prispejo v naše mestece Ko-ževarji iz bližnje ic daljne okolice. Pozornost pa vzbuja dejstvo, da so izostali skoraj vsi gosti iz inozemstva s slo-vitejšimi imeni, ki so bili najavljeni. Tudi inozemsko časopisje je slabo zastopano. Od večjih nemških listov so poslale svojega zastopnika samo »Munchener Neueste Nacb-richten«, katere zastopa urednik g. Kraus. Drugače so zastopani samo domači dnevniki. Med odličnimi gosti so ti-le: voditelj vojvodinskih Nemcev bivši poslanec dr. Kraft, načelnik Kulturbunda vojvodinskih Nemcev g. Jobann Keks. Nemško ligo za inozemske Nemce zastopa njen predsednik dr. Grothe, iz Beograda je prispel vseučil. profesor dr. Svetozar Čorovič. Ljubljansko občino zastopa mag. direktor dr. Zarnik. Za jutri je najavljen prihod ministra dr. Švegla in bana inž. Serneca. Glavna proslava bo jutri. Opoldne se vrši svečan banket, popoldne bo sprevod narodnih noš in velika ljudska veselica na slavnostnem prostoru pred Dijaškim domom. Proti večeru je postalo mesto živahnejše in ob mraku so na okoliških vrhovih zv-plamteli veliki kresovi. Izraz zelo posrečenega in intimnega domisleka pa se nam vidi svečana razsvetitev grobov na vsrh pokopališčih kočevskih občin. V prijetne;;! večernem hladu so zabrJele lučke za poča stitev onih prednikov, ki so skozi 600 let s svojim znojem namakali nerodovitna kraška tla kočevske zemlje in ohranili tradicije kočevarskih naseljencev do današnjega dne. Zvečer se je vršil slavnostni pozdravni večer gostom in domačinom. Slavo je otvoril s pozdravnim nagovorom predsednik pripravljalnega odbora odvetnik dr. Arko, nakar so sledili umetniški nastopi dveh odličnih pevcev: dunajskega tenorista gosp. Schnsterja in domačinke, tudi ljubljanski koncertni publiki dobro znane koncertne pevke ge. dr. Rothlove. Oba pevca sta žela za svoje profinjeno prednašanje topel aplavz. Slavnostni prostor je bil dobro zaseden. Koncertnemu večeru je sledila prijetna zabava v animiranem razpoloženju. Z nocojšnjim vlakom je prispel tekom dneva najavljeni zastopnik ministra vojske in mornarice polkovnik Kilar. Zastopnik kraljeviča Andreja, komandant 15. artilerijskega polka polkovnik Radovan Jovano-vič prispe jutri, istotako minister dr. Shvegel kot odposlanec kraljevske vlade, ban Sernec, dalje nemški poslanik von Hassel avstrijski poslanik Ploenies, nemški generalni konzul iz Zagreba dr. Freund in generalni konzul avstrijske republike v Ljubljani dr. Pleinert. Ban dravske banovine inž. Dušan Sernec je najavljen za jutri ob 15 uri. Dopoldne je bila v poslopju Kočevske hranilnice in posojilnice na Glavnem trgu otvorjena umetniška razstava kočevskih umetnikov. G. Mihajlo Ruppe in njegova soproga Luiza sta razstavila več posrečenih krajinskih slik iz Črnomlja in Gorenjske. Gdč. Grauerjeva pa je razstavila umetniška ročna dela. G. Ruppe se odlikuje s fino tehniko. Rodil se je leta 1863. v Ovčnjaku, izšolal se je na dunajski akademiji in nate v Miinchenu. Sedaj živi v Salzburgu. Izjava predsednika kočevskega slavnostnega odbora Kočevje, 2. avgusta. AA. Predsednik od* bora za proslavo 6001etnice naselitve ko« čevskih Nemcev odvetnik dr. Arko je dal dopisniku agencije Avale naslednjo izjavo: Kočevsko prebivalstvo, ki se je ob pre» vratu oklenilo devize »Zvestoba državi in narodu«, je z zadovoljstvom in radostjo pozdravilo, da je Nj. Vel. kralj pristal na to, da prevzame pokroviteljstvo nad to proslavo Nj. Vis. kraljevič Andrej. Saj je s tem naš prevzvišeni vladar pokazal, da nas v vsakem pogledu priznava kot lojalne državljane in da ne pozna razlike med svo* jimi podaniki. Baš zaradi tega pokrovitelj« stva se nadejamo, da bodo poravnana ne« katera š.s obstoječa nesoglasja na dobro« hoten način v korist vsega v državi žive« Če$»a prebivalstva. Zahvala odbora pa gre tudi kraljevski vladi, ki nam je nudila naj« širšo oodporo. Iz te naklonjenosti sklepa« mo, da nam bo vlada tudi v bodoče kot lojalni manjšini izkazovala naklonjenost, kakor je to storila v vprašanju te proslave VREMENSKA NAPOVED D H nai* k a vremenska napoved sa nedeljo: V splošnem še lepo vreme; verjetno je. da se bo že tekom dneva pooblačilo in bodo sledile nevihte, vsaj na zapadu.