Conto corrente con la posta. '■ ' ^^SKI LIST c»' j’e«(e C0H Ca M6(j\Q 1926 (RIVISTA MENSILE). GOSPODARSKI LIST List izhaja enkrat na mpf >; -Stane za celo leto 1? za po' leta 61., posamezna številka 1 liro. Id Slev. 5 1026 :: Upravništvo in uredništvo :: V GORICI CORSO VERDI ŠT. 37 :: Rokopisi se ne vračajo :: VSEBINA: Pravo gospodarstvo. Splošno znanstvo: Kemija v modernem kmetijstvu (France Magajna). Živinoreja in živinozdravništvo: Uši na živini (Ing. Rustja). Mlekarstvo: Sirila ali sirišča (Anton Pevc). Sadjarstvo: Nekateri največji škod* ljivci našega sadnega drevja (J. Ušaj in ing. Pegan). Vinogradništvo in kletarstvo: Boj pro« ti peronospori in oidiju. (Inž. Pegan). O zelenem cepljenju (Just Ušaj). Poljedelstvo in vrtnarstvo: Okopavai«* mo redno in pravem času! Splošno gospodarstvo: Razdali a sa« jcnja ob mejnikih. (Ing. Rustja). Cena svilodov. Hranilne vloge v Zed. državah. Oranje z motorjem. Čebelarstvo: Pred akacijevo pašo. (Dr. Jos. Ličan). Zadružništvo: Neuspehi naših zadrug. (D. Doktorič.) Po občnem zboru. Tržni pregled. Vprašanja in odgovori: 20. Ali naj ku« pim mešanico umetnih gnojil, ali vsako gnojilo posebno. 21. Ali je premogov pe« pel dobro gnojilo za travnike? 22. Ali sfcm dolžan plačati naknadne pristojbine po 5 letih? 23. Kako sredstvo mi svetu« jete proti listnim ušem? 24. Koliko me* trov od mejnika se sme saditi sadna dres vesa? Gospodarski koledar: Kmetovalec v maju. Gospodarski drobiž: Psu so postavili spomenik. Poraba sladkorja. Zadruge v Zedinjenih državah. Listnica uredništva: Dr. T. R.: Obljub« ljenega še nismo prejeli. V zadnji števil« ki Gospodarskega lista smo objavili, da damo našim naročnikom brezplačno 1 kg čilskega solitra za poizkušnjo. Kdor ga hoče imeti, naj se zglasi osebno v ured« ništvu. Pošiljanje je predrago in stane še enkrat toliko, kot vzorec solitra. Ustnica uprave: Širite Gospodarski list! Zadruge T Vse potrebne tiskovine in mape za menice dobite pri v Gorici. „Zadružni Zvezi,, Cena oglasom. Stran 1 V, v* 7. 1 štev. 100 L 60 „ 40 „ 25 „ 6 štev. 350 L 200- „ 1201 „ celo leto 500 L 300 „ 180 „ 100 „ Kdor želi lanski letnik »Gospodarske« ga lista«, ga lahko naroči pri upravi. Cena vseh 12 številk, ki bo lepo vezana je samo 15 lir. .--------------r---------------- Ottocaro Resch Gorica -- Via Cesare Lombroso 5 POPRAVLJA vsakovrstne pneumatike, solidno delo, nizke cene. : Prodaja bencin in olje. ČEVLJI IZ GUMIJA za telovadce in dom. 1 T PRISTNI n ROPINOVEG Dobite ga vedno o Dornbergu pri ..Zadružni žganjekuhi" RESTAVRACIJA S PRENOČIŠČEM Jlla Transalpina" nasproti državnemu kolodvoru Pristno domače vipavsko in briško vino, izboren kraški teran, domača kuhinja, vedno gorka jedila. - -Velik vrt. Priporoča se IVAN GRUSOVIN S*h«mnnnnmihm«mhm' J Za novo poro čeme e i Skladišče tkanin Ugodna prilika Corso Verdi številka 1 za nabavo, to Volneno blago, bombaževine, tkanine, ) odeje, tržli, (dvonitnik) volneno blago za moške in ženske. Arturo de Rossi - Gorica Telefon 276 - Podružnica: ■■■. Ugodna prilika Via M« (Gosposka ul.) 11 za nabavo, to Izdelano perilo za moške in ženske, laneno platno in bombažasto, popolne bale, preproge iz baržuna, linolej. — Vse blago je po nizkih cenah. K5B K 61 K 61 fk 61 ^Restavracija pri V Treh kronah u GORICA VJA CATOUOCM2 Domača kuhinja. Toči pristno briško, vipavsko vino in special iteto „kraški teran". Prenočišča za potnike. — Priporoča se občinstvu za obilen obisk Anton Malnič. 6!» B B 0 S000a!»0®00S!BaB0B®a0B8<0BaBSBSIBa0S!S! J%Jaš zobozdravnik^* specialist za bolezni v ustih in na zobeh M. D. dr. LOJ K^her z nemškim zobozdravniškim izpitom za zobozdravnica in zobatehniška dela ^^gorici, na Travniku št. ZD, I. naj^| Edini zastopnik za Goriško za stolpne ureprvo-vrstnih nemških tovarn najnovtj-šega in najfinejšega sistema (se navijajo some). JAKOB ŠULIGOJ URAR IN ZLATAR GORICA - Via Carducci 19 (Gosposko ulico) Zaloga najboljših švicarskih ur ,UNION' In ,ALPINA'. NajveCja zaloga vseh drugih ur z Jamstvom 2 leti časa po naj nižjih cenah. Tvrdka viHOflBRoma v Gorici Fiazza Vittoria (Travnik) št. 4 prodaja Quassia-trske najboljše in najcenejše sredstvo za pokončavanje listnih uši na breskvah, svinčeni arzenijat, najboljše sredstvo za zatiranje grozdnih in sadnih moljev, trakce iz lastike za cepljenje ,trt, cepilne nože znamke „ Kunde,“ razna semena, orodje in panje za čebelarje ter druge potrebščine za sadjarje, vrtnarje, vinogradnike, živinorejce in kletarje :::::::: Posebnosti mali lin veliki posnemal-nlkl za mleko, dunajske ftkropllnlce za trte. s pumpo od zunaj Blago zajamčeno dobrelkakovostl Cene konkurenčne ---------------- Lastnik JUST UŠAJ enotehnik in agronom m- m >» te m te te m te- te te’ te te te te te § te te <# m '»■ *• » m ZOBOZDRAVNIK 1 L 1 MEnMuLjfl špecijalist za ustne in zobne bolezni ordinira od v GORICI na Travniku 5/II. 9. do 12. in od 3. do 5. , j Naša zavarovalnica proti požaru j »UNION,, I n Mh Avgust-Gorica Ig Via B a r z e 11 i n i štev. Z 1. nadstropje. WXWSISSi IBSniBB trSd< @S1'E®: ALOJZIJ BONNES flUTORIZIRHN ELEKTROTEHNIK GORICA - VIA CARDUCCI 1 (nasproti Montove hISe) Inštalacija vodovodov in plinovih naprav itd. Bogata zaloga raznovrstnega električnega materijala. Kupujte domače vino! Najpristnejše dobite vedno pri .Vinarski Zvezi' v Gorici Via Formica št. 1 ob Hornu. - Podpirajte lastnega kmetovalca. - TEOD. HRIBAR Gorica - Corso Verdi št. 32 Vedno bogato založena manufakturna trgovina. Sukno za moške in ženske obleke, preproge, zavese, voščeno platno, linolej in dr. iz italijanskih, prvovrstnih čeških in francoskih tovarn. Neveste 1 Tu dobite vse potrebno po ugodnih cenah 1 Janiči se za solidno blago - Postrežba točna ! Cene izven vsake konkurence! ZLATI JELEN HOTEL in RESTAVRACIJA shajališče deželanov s prenočiščem in najboljšo domačo kuhinjo. — Pristna briška in vipavska vina. Kraški teran. Solidna postrežba. Se toplo priporoča slavnemu občinstvu. Alojzij Vida. P Bi Trgovina manufahturnega blaga in izgotovljenih oblek ib Andrej Mavrič Gorica - Via Carducci štev. 3 - Gorica Conto currente con la posta. MAGGIO 1926 (R1VISTA MENSILE). GOSPODB LIST List izhaja enkrat na mesec — Stane za celo leto 12 lir, za pol leta 61., posamezna številka 1 liro. Lelo V. Štev. 5 Melj 1926 :: Upravništvo in uredništvo :: V GORICI CORSO VERDI ŠT. 37 :: Rokopisi se ne vračajo :: Pravo gospodarstvo. Splošna bolezen današnjega časa, na kateri bolehajo skoro vse kmetije in ki je razširjena več ali manj v vseh državah je, da gospodarji gledajo samo na to, kako bi zemljo izkoristili. Ne mislijo pri tem niti najmanj, da zemlja ni neizčrp* ljiva in da pride čas, ko se bo to ropanje maščevalo. Vprašajmo se resno, koliko gozdov nam je'zapustil oče in koliko sadnega drevja in kaj bomo zapustili od tega mi svojemu sinu. Res je, da so današnji časi težki in da se živi mnogo lepše, če se ne vlaga de« narja v sadno drevje, na katero moramo čakati precej časa, predno imamo od nje« ga polno korist, ali če se proda gozd in vtakne v žep par tisočakov. Toda zapom* nimo si, da so tisočaki okrogli in da zgi* nejo kar naenkrat. Stopijo sc kot sneg in nikjer se ne pozna, da smo jih imeli. Eno leto, ali dve smo živeli dobro, jedli smo mesto polente riž in »pašto«. Zato pa so naši sadovnjaki že pri kraju, sama stara, usihajoča drevesa. Tam kjer je bil prej lep, mlad, senčnat hrastov gozd, naš ponos, tam mole zdaj iz zemlje suhi štori svoja od dežja izprana rebra. Nihče se več ne zmeni za pusto, oddaljeno reber, le otroci jo obiščejo v zgodnji spomladi, ko se prikažejo med usihajočimi štori prve vijolice in poleti, ko se je naselila v toplo zavetje suhih parobkov in dračja sladka rudeča jagoda. Veselo ščebetajo in skačejo po rebri, toda za nas je njih vriskanje mrtvaška pesem, njih smeh nam s>re skozi ušesa. In sin, ki je v svoji mladosti z nami vred dobro živel na račun tistega lepega, mladega gozda, ta sin stiska sedaj, ko je sam gospodar, pesti pri vsakem pogledu na golo, pusto reber. Kako vse drugače je na posestvu, kjer gospodar ne misli samo na sedanjost, ampak tudi na bodočnost! Pri njem vidimo lepo urejene sadov* n jake, polne mladih, zdravih drevesc. Vsako staro drevo, ki ga izkoplje, nado* mesti takoj z novim. Precej dela in de* narja je bilo treba vložiti v ta drevesni vrt, toda ne zastonj. Stotero mu povra* čajo drevesa vse, kar so prejela v mlado* sti. In kako dobro pride gospodarju de* nar, ki ga prejme za sadje, posebno v sla« bih letih, ko odpove na primer trta, ali pa njiva. Tudi z gozdovi gospodari razumen kmet drugače. Mladega in zdravega dre* vesa ne bo posekal nikdar. Če pa bo kje posekal kos dospelega gozda, bo imel na drugem kraju že nadomestilo za to iz* gubo v mladih drevesih. Skrbel bo z eno besedo, da' mu ostane premoženje, ki ga predstavljajo njegovi gozdovi vedno enako. Kar mu na eni strani odvzame, to mu drugje zopet doda. Tako gospodarstvo je pravo. Njega ne omaja vsaka sprememba. Tako gospo* darstvo je trdno, lahko prestane tudi daljšo dobo prehodne gospodarske krize, katera uničuje toliko kmetij današnje dobe. Splošno znanstvo Kemija v modernem kmetijstvu. Po naukih profesorja H. F. Buttona napisal F. Magajna. (Nadaljevanje.) Apno. — Kakor že vemo, je kalcij pr« vina. Nekaj kalcijevih spojin je, ki jim v navadnem življenju pravimo apno. Ka* dar je kalcij čist in ni spojen z drugimi prvinami, pravimo, da je v elementarnem ali prvinskem stanju. Tak kalcij je ko* vina srebrnobelkaste barve in mnogo bolj mehak kot železo. Čistega kalcija nc najdemo v naravi nikjer, takega vidimo samo v laboratorijih kemikov. Posebnost te kovine obstaja v tem. da se silno rad spoji s kisikom in zgori. Tako lakomen je na kisik, da vržen v vodo raztrga vod* ne molekule, samo da jim odvzame kisi* kove atome. Kadar se s kisikom združi, napravi s tem spojino, ki ji pravimo kal* cijev oksid,in jo s kemijsko formulo za* pišemo CaO. Iz tega, kar že vemo o ke* miji, se spominjamo, da se včasih zdru* žita kisikov in vodikov atom, da napra* vita »atomsko družino« ali kakor smo re* kli »radikalen atom« (OH). Taki radikal* ni atomi, kakor vemo, se držijo objeti, zapuščajo eno spojino in se pridružijo drugi, kakor da so en sam atom in ne atomske družine. Dalje vemo, da je voda sestavljena po formuli IL O, namreč vsak njen molukel je sestavljen iz dveh atomov vodika in enega atoma kisika. Lahko si pa mislimo, da je en sam vodi* kov atom tesno spojen s kisikovim in da je preostali vodikov atom le z rahlimi vezmi zvezan z njima. To bi pomenjalo, da sta en H in O zvezana v radikalen atom OH in da z manj zvezanim H pred* stavljata sledečo formulo H (OH), ki isto* tako pomenja vodo, kakor navadna for* mula H2 O. Recimo, da je kemijska for* mula vode H (OH) prava in predstavljaj* mo si, kaj napravi z njo kovina kalcij, ko pride v stik z vodo. Takoj ob dotiku z vodo začne kalcij nekako razpadati v svoje atome, slednji sc pa začnejo spoje* vati z vodnimi radikalnimi atomi (OH). Iz tega sledi, da pri vsakem vodnem mo* lekulu ostane po en vodikov atom, ki tako osvobojen svojih dve zaveznikov uide iz vode v zrak, iz preostalih kalcije* vih in OH atomov pa nastane nova spo* jina, ki ji rečemo vodno ali hidratno ap* no in jo zapišemo s formulo Ca (OH)2. Vodnemu ali hidratnemu apnu pravimo tudi ugašeno apno. To apno je lužnato in zamore ncutralizirati kisline (zato ga pa tudi mešamo v kislo raztopino modre ga* lice). V naravi ni nobene kisline več, kot ogljikove kisline. Vodno apno polagoma vpija vase to kislino in tako nastane iz njega apnena sol, ki ji pravimo s kernijs* kim imenom kalcijev karbonat, označu* jemo jo s formulo (Ca CO:s), v jeziku na* vadnih smrtnikov ji pa pravimo — ap* nenec. Na našem Krasu je apnenca dovolj, cele gore so sestavljene iz njega. In iz apnenca žgemo apno, to ve tudi vsak, ki je jenjal prodajati platno. Apnenec je torej kalcijev karbonat, a včasih je zmešan z magnezijevim karbonatom (MgCO.i), ki je zelo podobnih lastnosti. Ako apnenec (kalcijev karbonat) žgemo v hudem ognju, se njegovi molekuli dro* bi jo in iz njih uhaja ogljikova kislina (ogljikov dvokis). Ko pa ta kislina uide v zrak, nam ostane kalcijev oksid ali živo apno. Ako je bil apnenec popolnoma čist, dobimo iz njega od vsakih 100 kg, šestin* šestdeset kilogramov živega apna, 44 kg svoje teže je izgubil v ognju. Živo apno se zelo rado spoji z vodo in ko se spaja z njo, daje iz sebe mnogo svoje toplote, ki mu je ostala od tedaj, ko jc bilo žgano. Z vodo združeno živo apno je pa ugašeno ali vodno apno. Tako nastane iz kalcije* vega oksida kalcijev hidroksid. Šestinpet* deset kilogramov čistega živega apna vza* me vase osemnajst kilogramov vode in tako nastane 74 kg ugašenega ali vodne* ga apna. Če je pa vodno ali ugašeno apno izpostavljeno zraku, jemlje iz njega oglji* kovo kislino in se polagoma spreminja nazaj v apnenec ali kalcijev karbonat. Če zmešamo ugašeno apno s peskom in napravimo tako malto, se ta kmalu začne strjevati v nekak mehak kamen. To se zgodi zato, ker se v malti napravljajo kristali kalcijevega karbonata, ki zvežejo zrnca peska skupaj v trdno maso. Tekom tega časa uhaja iz malte voda. Apnencc je v vodi zelo malo raztop= Ijiv, v zemlji ga pa spreminja voda, ki vsebuje ogljikov dvokis v kalcijev bikan bonat. V tej obliki je v vodi raztopljiv in taki vodi, v kateri je kalcijev ali apneni bikarbonat raztopljen, pravimo »trda vo* da«. Ako je trda voda izpostavljena zra* ku in solncu in miruje nekaj časa, se del njenega apna izloči in sede na dno poso* de, kjer napravi trdo apneno skorjico. Kdor je zgorajšnje pazljivo čital, bo vedel, zakaj voda tako kmalu izpere iz zemlje apno, ki bi moralo služiti rastli? nam v hrano. Dalje vemo tudi, da je živo apno boljše za gnojenje, kot gašeno, ker se ne spremeni tako hitro v apnenec, kot slednje. Pa zgorajšnje še ni vse, kar moramo vedeti o apnu. Apna na primer ne smemo mešati z amonijakovim sulfatom. Kakor vemo, je ta tvarina umetno dušikovo gno* jilo, katerega slaba stran obstoja posebno v tem, da pušča zemljo kislo. Zakaj? Po* glejmo! Molekul amonij akovega sulfata je sestavljen po formuli (NH4)2 S()4. V zemlji ta molekul razpade. Njegpv del NH ali dušikov hidrat porabijo rastline za svojo hrano, drugi njegov del SO ali žvepleni oksid (žveplena kislina) pa osta* Uši na živini. Uši je več vrst. Vsaka žival ima po? sebno vrsto. Uši srkajo iz živali kri in tako povzročajo manj ali več občuten srbež. Ako ima žival mnogo uši, posta* ne v zemlji in napravlja slednjo kislo in nerodovitno. Apno je, kakor že vemo, lužnina, ki kisline nevtralizira, zaveže jim takorekoč zobe. Če je tedaj v zemlji ap* no, se to kmalu spoji z žveplenim oksi* dom in iz obeh nastane nova spojina — gips — ki je v vodi neraztopljiva in v zemlji ne škoduje rastlinam niti jim ne koristi. Prav to se zgodi kadar zmešamo apno z raztopino modre galice. Raztopina modre galice brez apna je kisla, ker ima v sebi žvepleno kislino. Ta je tako stru* pena, da bi povsem poparila listje in ze* lene mladike na trti — marsikdo je to na svojo žalost že praktično spoznal — na srečo pa imamo apno, ki strupeni kislini temeljito polomi zobe. Združi se z njo v spojino gips, ki ne škoduje. Ko nam je vse to jasno, nam pride na um nova stvar. Ako gnojimo z amonija* kovim sulfatom in se potem v zemlij njegova kislina spoji z apnom, ki je bilo v zemlji, je logična posledica vendar ta, da tisto apno, ki se je združilo s kislino in se spremenilo v gips, ne bo več služilo rastlinam za hrano. In če je bila naposled prst že sama na sebi kisla, bo nujno po* trebno, da ji damo apna umtenim potom. Toda zgoraj sem rekel, da se apna ne sme mešati z amonijakovim sulfatom. To pa radi tega, ker bi apno takoj začelo po* birati iz gnojila žvepleni oksid, edino koristni amonijak bi pa osvobojen ušel kot plin v zrak in gnojilo bi izgubilo vso svojo vrednost. Iz tega razloga bomo po* trosili zemljo z apnenim prahom dokaj časa prej, kot z amonijakovim sulfatom, ali pa kasneje, nikdar pa ne bomo trosili obeh gnojil skupno, ali pa prehitro enega za drugim. ne mršava, suha in malo vredna. Žane* marjena, ušljiva živina pa dobi lahko tudi nevarne kožne bolezni. Temu je podvržena posebno ona živina, ki se nahaja stalno v hlevu. Živinoreja in živinozdravništvo Za uničevanje uši rabijo živinorejci predvsem petrolej, bencin ali pa 2—3% kreolin razredčen z vodo. Navedene te* kočine uši sicer zamore, a jih ne smemo vedno rabiti. Posebno v hlevih, kjer stoji mlečna živina, nc kaže rabiti teh snovi, ker bi mleko od njih lahko do* bilo poseben duh, ki preide tudi v mle* čne izdelke in jih lahko napravi popol* noma nevžitne. V takem slučaju moraš mo uporabljati sredstva, ki nam jih predpiše živinozdravnik in ki so pri* pravljena iz različnih rastlin, n. pr. iz podleska, korenin teloha itd. Nekateri podeželski »padarji« pripravljajo tudi sami mazila proti ušem iz najrazličnej* ših rastlin, a žalibog se s takimi sredstvi večkrat škoduje in ne koristi, vsled če* sar na tem mestu opuščamo recept za njih napravo. Marsikje uničujejo uši na živini tudi z oljem in jesihom. Najprej s pomočjo cunje namažejo z oljem celo žival, po* tem pa še z jesihom ali pa z obojim hkratu. To sredstvo tudi uniči uši, a po takem ravnanju moramo žival dobro oprati z ne premrzlo vodo in jo osušiti z vrečevino ali podobnim blagom. V drogerijah prodajajo tudi najraz* ličnejša mazila proti ušem, mazila, ki so navadno sestavljena na podlagi živega srebra. Vsa taka mazila uši sicer uničijo, a jih ne priporočamo, posebno ne pri Anton Pevc: Sirila ali sirišča. Da se nam sladko mleko strdi, mu pridamo pri toplotah 25 do 35° C sirila ali sirišča. Pri prenizki toploti sirilni en* cimi sirišča pač učinkujejo, toda mleko ostane tekoče in se nato hipoma strdi, ako ga segrejemo na toploto, ki je do* volj visoka za nastop strjenja. Nad 36° C gorko mleko se pod učinkom si* rišča navadno strdi pretrdo, tudi sir bo goveji živini, ki ima zelo občutljivo ko* žo nasproti živemu srebru. Tudi ni pri* poročljivo uničevanje uši s tobačnim iz* vlečkom. Tobačni izvleček sicer uši uni* či, a lahko povzroči tudi nikotinsko za* strupljenje, posebno ako namažemo ve? lik del telesa z raztopino tobačnega iz* vlečka in vode. Uši uniči tudi navaden čist špirit (de* naturiran) in sicer namažemo kožo ži* vali s pomočjo čopiča ali s komadom blaga, ali pavole. Najboljše pa je, da očuvamo naš hlev pred ušmi. To bomo dosegli, če borno kupovali čim manj odrastle tuje živine, pač pa skrbeli za pomladek v domačem hlevu. V slučaju pa, da pridejo uši iz različnih razlogov kljub temu v naš hlev, ne pomaga uničiti jih samo na živali, temveč tudi hlev moramo prečistiti. Po* sebno spomladi (v sedanjem času) bi morali hlev pošteno prečistiti, to se pra* vi, spraviti iz hleva ves gnoj, pod in vse predmete v hlevu oprati z vročo vodo ali 2% raztopino vode in kreolina. Zavedajmo se, da postaja živinoreja vedno važnejša panoga za naše gospo* darstvo in da uši na živini povejo, da je gospodar len in nemaren človek. Koliko cenimo onega, ki ima uši na glavi ali na telesu? Ali ga spoštujemo? Skrbimo torej, da bodo živali snažne, snažen naj bo hlev. Inž. Rustja. trd. Zato v praksi ne grejemo tako vi* soko. čeprav učinkujejo sirilni encimi najsilnejše pri 41° C. Toplote nad 45° C slabijo sirilne encime in pri 60° C pre* mine njih delovanje popolnoma. Čim manj mastno je mleko, pri tem nižji toploti ga zasirimo; čim bolj sladko je mleko, pri tem višji toploti ga zasirimo; čim bolj mehek naj bo sir, pri tem nižji toploti zasirimo. V praksi ljubimo, da delovanje sirilnih encimov podkrepijo Mlekarstvo mlečne kislinske bakterije. Večina vrst sira bo kakovostno najboljša, če je mleko primerno »zrelo« (nekoliko naki* sano), bodisi da je plitvo nalito v latvi* cah čakalo primeren čas na obdelavo, bodisi da smo pridali mleku ne*le siri« šča, marveč tudi nekoliko kislega mleka ali kisle sirotke (kulture kislinskih bak* terij). V slovenskem sirarstvu najdemo ta*le sirila: Žclodec 5 dni starega teleta. — P — požiralnik, V = vamp. Pr = prebiralnik. K == kapica, S = siriščnik, U = ustje želodca. C = črevo dvanajstnik. Pri odraslem teletu ie vamp neprimerno volik, pri mladem teletu pa je siriščnik večji od vampa. 1. Domače sirišče. Tele. jagnje ali kozlič se najprvo dobro nasesa in nato ga takoj zakoljemo. V želodcu »siriščniku« zaklane živali najdemo te* daj polno strjenega mleka, takozvane skute. Iz nje poberejo nekateri pri se* sanju v želodec zašlo dlako in želodec z vso vsebino, često še z manjšo pri* mesjo soli obesijo nad peč ali na drug suh kraj. Po 15—30 dni trajajočem ta« kem sušenju je skuta porabna za pri* pravljanje sirišča. V to svrho se skuta navadno namoči v kisli sirotki in tako razredčeno sirišče prilije mleku, da se v '/2 do 2 urah strdi. V taki skuti je ne* broj raznih vrst bakterij, od koristnih mlečnokislinskih, pa do najškodljivejših napihovalnih in gnilobnih glivic. — Ven* dar je to sirišče primitiven izraz praks tika, da je pri sirjenju mleka treba ne*le sirilnih encimov, marveč tudi bakterij. Ne da se vsled tega kar tako nadome* stiti s tovarniškimi sterilnimi sirišči. Kdor odsvetuje njegovo uporabo, mora tudi nasvetovati, kako naj sirar ali go* spodinja v danih prilikah pripravlja na* sade koristnih bakterij, odnosno raz* množitev bakterij v mleku. 2. Naravno sirišče. Ker vse* buje domače sirišče preveč ' škodljivih bakterij, je sirarstvo prešlo na uporabo »naravnega sirišča«. Tele, jagnje ali ko* Prerez sluznice siriščnika. Povečati 30/1. — V = vezna tkanina (prava koža), v kateri se nahajajo žlezice = Z in v njih sirilne stanice = S. Zlezice končujejo znotraj v vezni tkanini (sluznici) topo zaokroženo zaprte, na površini sluznice pa cevkam podobno odprte = O. zlič ne sme sesati vsaj 12 ur predno se zakolje. Sirilni encimi se naberejo tedaj v kožici siriščnika in želodec zaklane živali je skoraj povsem prazen. Si* riščnik se odreže in iztisne iz njega vse* bina. Neopran in neosoljen se napihne, kakor svinjski mehur. Zunanja površi* na meha se nekoliko ostrga z nožem in mehur se obesi (često zunaj lahno po* tresen s soljo) na zračen prostor, da se posuši. Pravilno sirarsko se mora pred uporabo vsaj 3 mesece sušiti. V svrho uporabe se zvije navadno 12 želodcev liki salama, trdo poveže in nato se pri* merni odrezki namakajo 24 ur pri 30° C v čisti sirotkini vodi, ali vsaj v posneti sladki sirotki (podrobna navodila za pri* pravljanje naravnega sirišča najdeš v knjigi »A. Pevc, Sirastvo«, ki izide v kratkem v založbi Zadružne zveze v Gorici). Le v kožici tako pripravljenih siriščnikov je istotako vse polno sirar* sko koristnih in škodljivih bakterij, ven* dar vseh neizmerno manj, kakor v do* maeem sirišču. Ker pa so bakterije pri sirjenju neobhodno potrebne, je tudi neobhodno potrebno, da izlužimo sirilne encime iz kožice v 30° C gorki sirotkini vodi (sirotka, potem ko smo skuhali skuto) ali vsaj sirotki. Mlečni sladkor sirotke služi bakterijam za hrano. Pri 30° C se ugodno razvijajo koristne mlečno*kislinske, ne pa škodljive napi* hovalne, (te uspevajo najboljše pri to* plotah okrog 37° C) ali slab okus ustvar* jajoče gnilobne bakterije (te ljubijo bolj nizke toplote, okrog 10—15° C). Kipelna omara za pripravljanje narav* nega sirišča je v sirarnah neobhodno potrebna. Strogo vzeto, postopa pravil* nejše sirar, ki siri z domačim siriščem, nego sirar, ki siri s slabo pripravljenim naravnim siriščem. Toda za kakovost si* ra je vsikdar boljše prav pripravljeno naravno sirišče. V ementalskem sirar* stvu se v to svrho uporabljajo le telečji žclodci*siriščniki. 3. Tovarniška sirišča. Tovar* ne izlužijo sirilne encime iz siriščnikov pri sobni temperaturi v 24 urah s po* močjo slane vode (10% kuhinjske soli in 2% borove kisline) in nato filtrirajo skozi papir iz steklene volne. Dobijo na Nekateri največji škodljivci našega sadnega drevja. Listne uši. Visoka cena breskev in razpisane na* grade za nove nasade, so napotile marši* koga, da je v večjem številu nasadil bres* kve. Pa ni dovolj, da samo breskve zasa* dimo in sc potem ne brigamo zanje, am* pak moramo jih potem stalno oskrbovati. ta način tekoči izvleček, takozvano »si* rilno tekočino« ali »ekstrakt« z močjo 1:8.000 do 1:20.000 (en liter te tekočine zasiri 8.000—20.000 1 mleka pri 41° C v 40 minutah). Če sirilni izvleček z va* kuum*aparatom pri nizki toploti izpa* rijo, nastane »sirilni prašek«, ki ga nato lahko stisnejo v »sirilne tablete«. Prašek učinkje z močjo 1:75.000 do 1:150.000 ali tudi silnejše. Nekdaj je bilo pri* pravljanje tovarniških sirišč velika taj* nost, danes imajo mlekarne na Holand* skem že svojo zadružno tovarno za si* rišča v Lecnwardenu. Tovarniška siri* šča so praviloma bolj ali manj sterilna, ne vsebujejo nobenih bakterij. Pri naki* sanem, toda sicer dobrem mleku je to prednost, ki se je pri preveč zrelem mleku posluži često tudi ementalski si* rar. Sladkemu mleku pa moramo pridati prej 1—2% maslarskih kultur (strepto* kokov) ali 100—150 em:' sirarskih kultur (Bac. casei E) na 100 1 mleka v kotlu moramo pridati! Uporaba tovar* niških sirišč je tesno vezana na pozna* vanje bakteriologije. Z njimi izkoristi* mo prednosti domačega, ali dobro pri* pravljenega naravnega sirišča, ognivši se često zelo občutnim slabostim teh slednjih. Najboljši proizvod na tem po* lju je švicarsko peptosirišče, ki vsebuje nc*le sirilne encime kakor druga sirišča, marveč tudi še druge, sirnino raztaplja* joče encime želodca (pepsin itd). To si* rišče izboljša okus in pospeši zorenje sira. negovati in hraniti pred škodljivci, ka* terih ima — žalibog — breskev obilo. Najhujši škodljivec na brekvi je listna uš, bodisi črna ali zelena. Ta golazen, ki se pojavi takoj spomladi v velikanskih množinah, srka sok iz listov in mladik in izločuje sladko tekočino. Ta sok vabi sladkosnedne mravlje, ki potem v proee* sijah lezejo na breskve. Napadeno in z Sadjarstvo mano namazano listje se začne krčiti in zvijati. V tem zgubančenem listju se v gubali potem skrivajo uši, da jim je težko priti s katerim koli sredstvom do živega. Zato pa moramo pravočasno in sicer ta* koj, ko so se pojavile prve listne uši na breskvah, začeti jih zatirati. To storimo najlažje in najccnejšc s trskami »Quas? sia«, ali pa — kakor tem trskam tudi pra? vijo — z mušjim lesom. V to svrho de? nemo močiti 4—5 kg teh trsk v 100 1 vode. Trske ostanejo v vodi 2 dni. Potem oce? dimo to vodo in ž njo močno poškropi? mo breskve. Za škropljenje rabimo nas vadne škropilnce, kakor za trte. Naj? bojše so one škropilnice, ki delajo z veli* kim zračnim pritiskom. Že enkrat rab? Ijene trske pa ne vržemo proč, ampak jih lahko porabimo še enkrat. Pri drugi upo? rabi jih potem skuhamo na vodi, Ko so trske eno uro vrele, očedimo vodo in po* tem dolijemo tej vodi 1l:t toliko vode, ka? kor prvič. Toraj na 4—5 kg že enkrat rab? ljcnih trsk le 33 litrov vode. Škropljenje je večkrat ponoviti. Škropljenje s kvasiš jevimi trskami je zelo učinkovito, a us? peh bi bil še boljši in večji, če bi vsi breskve redno škropili, ker se širijo list? ne uši iz drevesa na drevo, od soseda k sosedu. Zato škropite vsi in uspeh ne bo izostal: obilica lepega in dragega sadu bo — če Bog da — dobro poplačala ves trud in stroške. J. U. Sljivoder. Spada istotako k rilčkarjem, kot jabol? čni in hruškov cvetoder, ki delata škodo z uničevanjem popkov. Na drevu viseče male češplje, ki imajo napol pregrizen pe? celj, da se ne morejo razviti, so delo nje? gove samice. V teh nerazvitih češpljah, ki kmalu porudečijo, oziroma porjavijo in odpadejo predčasno z drevesa, se na? haja mal črviček, rilčkarjev zarod za bo? doče leto. Sljivodera uničujemo na ta način, da otresemo večkrat na lahko vsa češpljeva drevesa. Kar je bolnih, nagrizenih češpelj, popadajo na tla. Poberimo jih vse do ene in uničimo jih. Ponekod te češplje pobi? rajo in kuhajo prašičem. Tudi to je do? bro, glavno pa je, da jih ne pustimo ležati pod drevjem. Sploh se držmio pravila: vse prerano odpadlo sadje, bodisi nedozorelo, bodisi gnilo, poberimo takoj izpod dreves! To sadje je zalega mnogih najrazličnejših ži? valskih in glivičnih bolezni. Jabolčni molj. Gosenčice jabolčnega molja, ki se iz? valijo iz metuljčkovih jajčec že v jeseni, prezimijo v razpokah vej in debla. Spo? mladi, ko začne drevo poganjati, pridejo iz zimskih skrivališč in razjedajo mlade liste. Navadno sc naselijo na vejah v to? liki meri, da ostanejo od listov samo gola rebra (žile), vse drugo požrejo. Na njih škodljivo delo nas opozorijo že od daleč gole, objedene veje ovite v lepko svilasto prejo, podobno pajčevini, v kateri se nahaja celo gnezdo gosenic. Jabolčnega molja uničujemo najlažje na ta način, da ostranimo iz napadenih vej prejo in zmečkamo gosenice z roko, ali pa jih otresemo z vej na tla in pohodimo. Mnogo gospodarjev gre mimo teh go? senčjih gnezd, toda malokdo se zmeni zanje. Kolikor bo dal Bog, toliko sadja bo, to je odgovor mnogih naših kmeto? valcev. Sadne škodljivce pa naj uničuje zimski mraz in tiče. Res je, da ima kmet mnogo dela z oranjem, gnojenjem in spravljanjem semena v zemljo in da osta? ne za negovanje sadnega drevja le malo časa na razpolago, res je pa tudi, da sad? nih škodljivcev ne uničuje večinoma radi tega, ker ni na to navajen. Toda današnji čas ni več tak, kot je bil pred desetimi, dvajsetimi leti. Danes moramo gledati, da izkoristimo ves čas, in da uporablja? mo vsa sredstva, ki nam jih nudi moder? no kmetijstvo, če hočemo povečati naše dohodke bodisi na sadju, ali pa na ostalih poljedelskih pridelkih. Vemo, da ne more naš kmet negovati sadnega drevja tako, kot kak sadjar, ki se peča edinole s sadjem. Nekaj bi pa tudi on lahko storil v obrambo proti raz? nim škodljivcem, ki se pojavljajo vsako leto v večji meri. Prej ali slej se bo moral na to privaditi, ker ga bodo prisilile slabe gospodarske razmere. Ing. Pegan. Vinogradništvo in kletarstvo Ing. France Pegan: Boj proti peronospori in oidiju. Peronospora. Marsikateri kmetovalec je imel lansko leto osmojene trte in vsled tega občutno škodo na vinskem pridelku. Tarnal je ubogi revež in klel tovarno, ki mu je dala mesto galice pobarvano sodo. Ali pa je bila res tovarna kriva, da so bile trte osmojene? Ali ni bila mogoče krivda na njem samem, ker ni škropil trt pravočasno, ali ker ni dobro naredil me* šanice modre galice in apna? Če mu je kdo izrazil te in podobne po* misleke, je bil jezen in razžaljen. Kdo bo njega učil škropiti in mešati modro ga* lico in apno, saj to dela že dvajset let, pa se mu še ni pripetilo, da bi imel vse trte osmojene, kot lansko leto. Res je, dragi moj, da škropiš trte že dvajset let, saj jih škropijo vsi naši kme« tje, ne samo dvajset let, ampak tudi tri« deset in še več. Vendar ne napravita niti dva popolnoma enake mešanice. Postaviš mo se na kak hribček, odkoder lahko vi« dimo večino vinogradov naše okolice. Kaj bomo zapazili? Nekateri vinogradi kažejo že oddaleč lepo temnomodro bar* vo — ti so poškropljeni s pravilno raztos pino. Pri drugih ta barva ni tako izrazita, je bolj medla — ti so škropljeni z meša* nico, v kateri je bilo premalo apna. Tretji se zopet belijo, mesto da bi bili modri, ker je bilo v mešanici preveč apna. Peronospora napravi vsako leto ogroms no škodo, ki bi bila gotovo manjša, če bi naši vinogradniki pravilno naredili brozs go in pravočasno škropili trte. Pa naj že izvira krivda od katerekoli strani, moramo jo na vsak način odstra* niti. Če tega ne storimo, spravimo v ne« varnost naše vinogradništvo, ki že itak trpi veliko krizo radi pomanjkanja trga za vino. Kdor hoče, da bo njegov boj proti pes ronospori uspešen, mora upoštevati sle* deče: 1. Narediti mora pravilno raztopino modre galice in apna. Gospodarski list je pisal že opetovano, kako naredimo pravilno mešanico modre galice in apna, ali kot jo drugače imenu* jemo bordoško mešanico. Radi ogromne važnosti, ki jo ima pravilno napravljena brozga in radi velikih škod, ki jih trpf naš vinogradnik vsako leto samo vsled tega, ker te mešanice ne naredi pravilno, hočemo opozoriti ponovno na napake, ki se delajo pri mešanju raztopine modre galice z apneno vodo. Za pripravo bordoške mešanice moraš mo imeti dve leseni posodi (orni) od kas terih mora držati ena vsaj 100 1. V vsako od teh dveh posod denemo 50 1 čiste vode. Za prvo škropljenje odtehtamo 1 kg modi e galice in jo obesimo zvečer v prvo posodo, da se čez noč raztopi. V kaki manjši posodi (brentaču) ugasimo 1 kg živega apna v dveh do treh litrih vode. Dobljeno apneno mleko precedimo skozi sito v drugo posodo (orno) z vodo. Če nimamo živega apna, kar bi bilo seveda najboljše, vzamemo približno IV2 kg gas šenega (če je gosto malo manj, če pa je bolj redko, malo več), ga razredčimo v brentaču s par litri vode in precedimo skozi sito v orno. Ko je vsa galica raztopi Ijena, jo izlijemo med stalnim mešanjem v posodo z apnenim mlekom, in ne obrat* no apnenega mleka v raztopino modre galice. Kdor ima navado, ali pa je prisis ljen zakasniti s prvim škropljenjem, naj vzame mesto 1 odstotne raztopine 1V4 do IV2 odstotno. Če rabimo dnevno večje količine bors doške mešanice, bi imeli mnogo sitnosti z vednim pripravljanjem in mešanjem. Zato si pomagamo na sledeči način: Če rabimo na pr. 500 1 mešanice, vzamemo 5 kg galice mesto 1 kg in ravno tako 5 kg negašenega, oziroma 6V2 do 7 kg gašes nega apna. Na ta način dobimo 5 odstots no mešanico. Ker pa rabimo 1 odstotno, vzamemo vsakokrat, ko peljemo brozgo v vinograd 20 1 te mešanice in 80 1 vode. Na ta način si prihranimo mnogo dela in če smo poskrbeli, da je mešanica pravil* no narejena, je vse naše delo enako (nc kot se dogaja včasih, da je polovica vino« grada modra, druga pa bela) in razvcn* tega tudi dobro. Ne pozabimo, da morajo biti posode za pripravo bordoškc mešanice lesene, ne pa železne. Če rabimo apno, ki je ležalo že več časa gašeno v jami, moramo paziti, da je dobro. Na noben način nc smemo rabiti apna, ki je ležalo na zraku in brez vode. Tako apno ni več mehko in mastno, ampak suho in se tudi z vodo dobro ne meša. Za pripravo modrc galice ni dobro. Kdor uporablja tako apno, naj ne priča* kuje od škropljenja velikega uspeha. Voda, ki jo rabimo za mešanico, naj bo čista. Ne uporabljajmo vode iz kalnih mlakuž, ki so polne nesnage, žab in raz? nih drugih živali. Take vode so gnile in nasičene z raznimi plini. Imamo sicer več dela, če moramo vodo voziti od da* leč, toda kdor hoče sebi dobro, bo to na* redil. Apneno mleko dobro pomešajmo in vlivajmo v vodo vedno skozi gosto sito, ali skozi čisto vrečo. S to malo zamudo bomo odpravili mnogo sitnosti in izgube časa pri škropljenju. Če apna ne precedi* mo, se nam cev pri škropilnici venomer zamašujc z drobnimi apnenimi delci, kar zelo ovira delavce pri delu. Dalje vzemi* mo natančno odtehtano množino modrc galice in ravnotako apna. Tudi vode ne sme biti ne več, ne manj, kot 50 1 v vsaki posodi. Na galico že pazi vsak, da jo od* tehta, ker je draga, apna se pa že vzame približno, ravnotako sc ne gleda na to, ali je par litrov vode več, ali manj. Ne bodimo površni! Napačno naprav* Ijena mešanica nam lahko uniči ves vin* ski pridelek. Če denemo premalo apna, ostane v raztopini še nespremenjena mo* dra galica, ki nam osmodi trte. Isto se nam lahko zgodi, če vzamemo premalo vode. Raztopina je premočna in popari posebno mlade poganjke. Če pa vzame* mo preveč apna, je mešanica mnogo manj občutljiva in jo dež kmalu spere z listov. Tehtajmo zato galico in apno in meri* mo vodo! Saj je dovolj, da posodo, v ka* teri delamo bordoško mešanico zmerimo samo enkrat in si na nji z zarezami za* znamujemo merilo. Če bi bila modra galica popolnoma či* sta in če bi bilo čisto in brez primesi tudi apno, bi bila mešanica, narejena iz 1 kg galice in 1 kg apna (tehtano predno smo ga ugasili) pravilna. To se pa navadno ne zgodi, posebno v tem slučaju, če rabimo že staro gašeno apno, ki je enkrat bolj redko, drugič bolj gosto. Zato moramo paziti, da ne prilijemo apnenemu mleku niti preveč galice, niti premalo. Kako to določimo? Pravilno narejeno mešanico spozna do* bro izurjeno oko že po barvi. Seveda nas oko tudi lahko vara. Zato imamo na raz* polago še sledeča znamenja: Narejeno mešanico pustimo, da se se* sede. Če je narejena pravilno, mora biti tekočina nad usedlino, če jo vzamemo v kozarec, popolnoma čista. Če je tekočina še vedno višnjevkaste barve, moramo pridati mešanici še apna. Najsigurnejše sredstvo je takoimeno* vani lakmusov papir, ki se ga dobi v dro* gerijah. Ta papir dobimo v dveh barvah, rudeč in moder. Ko se je mešanica se* sedla, pomočimo v tekočino košček ru* dečega lakmusovega papirja. Če postane moder, je mešanica pravilna. Če pa v me* šanici moder lakmusov papir porudeči moramo pridati še apna. Če bomo vedno točno odmerili vodo in natančno stehtali galico in apno, ne bodo razlike nikdar velike. 2. Trte moramo škropiti o pravem času. Škropljenje proti peronospori pomaga samo v tem slučaju, če škropimo pravo* časno. Včasih je razlika enega dneva usodepolna, da včasih celo razlika par ur. Zakaj? Vzrok tiči v tem, da se širi peronospn* ra pod ugodnimi pogoji, to je v tonlih, vlažnih dneh z neverjetno hitrostjo. Peronospora, ki se imenuje s pravim znanstvenim imenom pasmopara viticola je sorodna s plesnobo krompirjevih lis* tov. Seme s katerim se vzdržuje peronos* pora od leta do leta so majhni, prostemu očesu nevidljivi zimski trosi, ki prezimiš jo v odpadlem listju, na katerem je bila prejšnje leto peronospora. Odstranimo iz vinograda, ki je bil lansko leto napas den od peronospore, vse listje. Tudi to je en zelo važen činitelj v borbi proti pes ronospori. Spomladi, ko se začnejo razvijati na trti listi, skalijo ob ugodnem vremenu zimski trosi, ki se nahajajo v odpadlem listju in na zemlji. V eni noči se razvije iz njih popolna plesen z množino letnih trosov — konidijev, ki jih raznaša veter na vse strani. Če pride tak tros na trtni list, razpade v kapljici vode v 5 do 8 mas lih trosov, ki se premikajo po vodi sem in tja in se po nekem času zajedo v list. V notranjosti lista razvijejo na vse strani koreninicam podobne nitke, ki sesajo iz stanic sok. Vsega tega mi s prostim očes som ne vidimo. Šele drugi dan zagledamo na spodnji strani listov bele lise, trosnice peronospore, z veliko množino trosov, ki padajo na spodnje liste, ali pa jih raznaša veter na sosednje trte, kjer se iz njih zos pet razvije nova plesen. Kot vidimo, je potrebna za razvoj peronospore voda. Zato se širi peronospora ob toplih in vlažnih dneh z neverjetno hitrostjo. Das nes smo na primer opazili bolezen na par listih, drugi dan je že precejšno število listov pobeljeno na spodnji strani od plesnobe in predno pridemo v vinograd s škropilnico, so sc novi trosi v neizmers nem številu zarili v trtne liste. Bolezen je napadla že večino trt in v listih razvila svoja uničujoča vlakna — koreninice. Če* prav na vseh še ne vidimo znakov bolez* ni, je škropljenje že prepozno. Zabranili bomo sicer, da se ne bo širila peronospo* ra na nove trte, kjer pa že tiči njena kal v listih, ni več pomoči. Iz navedenega spoznamo, da ne smemo čakati pod nobenim pogojem, da se po* javi bolezen, ampak da moramo škropiti trte takoj, ko so poganjki dovolj veliki. Kdor je zamudil prvo škropljenje proti peronospori, si je podpisal obsodbo. Vse poznejše škropljenje me ne pomaga več. Peronospora napada razven listov tudi zelene poganjke in cvet, zato moramo pa* žiti, da poškropimo z bordoško brozgo celo trto. Širjenje peronospore zelo pospešuje plevel, ki zadržuje v vinogradu vlago, brez katere sc peronospora ne more mno* žiti. Vniogradi naj bodo zato čisti in zračni, da ne bodo zadrževali škodljive vlage. Škoda, ki jo povroča peronospora ob* stoji v tem, da začne staničevje napade* nih listov umirati, listi usihajo in pred* časno odpadejo. Rastlina, ki je oropana listov, je podobna živali, ki ima zamaše* na usta. Ne more se razvijati, zato je tudi pridelek majhen. Trte, ki bi ne bile škropljene par let, bi peronospora uničila tako, da bi morale vsled pomanjkanja listov usahniti. Razven tega dela pero* nospora veliko škodo tudi na lesu. Na* padene mladike se slabo razvijajo. Les ne dozori popolnoma, zato mnogokrat pozebe. Mladi grozdi (zarod), ki so napa* deni od peronospore, izgubi jo vse napa* dene jagode, ki odpadejo. Debelejše ja* gode, ki so napadene od neronospore ne odpadejo, ampak olesenijo in ne dozorijo popolnoma. Včasih začnejo tudi gniti, kot pri grozdni plesnobi, posebno ob de* ževnem vremenu. Glede načina škropljenja velja sledeče: Trte ne smejo biti z modro galico po* lite, da kar kaplja iz njih. Čim bolj na drobno razpršuje škropilnica brozgo, tem boljša je. Škropljenje ima največji uči* nek, če je mešanica razpršena po listih v drobnih, komaj vidnih kapljicah, ki so gosto ena pri drugi. Še eno lastnost peronospore moramo vzeti v obzir, da tvori namreč peronos* pora svoje trosnice s trosi samo na spod* nji strani listov. Zato moramo predvsem paziti, da škropimo trte kolikor mogoče od spodaj navzgor, tako da poškropimo kar največ listov na spodnji strani. Ne* katere novejše vrste trtnih škropilnic imajo na koncu navzgor zakrivljeno cev, ki ne razpršuje brozge naravnost, ampak poševno navzgor. Grozdna plesnoba. Grozdno plesnobo ali oidij (Oidium Tuckeri) povzročujejo majhne glivice, podobno kot peronosporo. Te glivice sc razpletajo po listih in jagodah v obliki majhnih nitck in srkajo iz njih s svojimi sesalnimi izrastki sok. Vsled tega se do* tični organi ne morejo razvijati. Na listih se naredijo belo*sive lise, ki se dajo s prstom zbrisati, medtem ko se prevlaka peronospore ne da zbrisati z listov. Te lise so na razloček od podobnih lis pri peronospori na obeh straneh lista (pero* nospora je samo na spodnji strani). Lise na listih potemnijo, listi odumirajo in od* padejo. Mnogo več škode napravi grozdna plesnoba na jagodah. Napadeni grozdi so taki, kot bi^ bili potreseni s pepelom. Jas gode zlesemjo in razpokajo, tako da njih sok deloma izteče. Predno grozdje dozo* ri, sc ga loti ponavadi še gniloba, ki po« kvari vinu okus in ga naredi nestanovit* no. Grozdna plesnoba napada trte poseb* no v vlažnih legah. Najbolj sc širi v to* plem vremenu. Čiščenje vinogradov in odstranjevanje plevela je dobra obram* ba proti širjenju grozdne plesnobe, ena* ko kot pri peronospori. Proti grozdni plesnobi se borimo z žveplanjem trt in zaroda. Za žveplanje uporabljajmo le najboljše žveplo, ker edi* no to se prilepi na liste in grozde, med* tem ko grobo žveplo z njih odpade. Do* bro žveplo je sicer drago, vendar pa je še vedno mnogo cenejše, kot grobo, ker ima veliko večji učinek. Za žveplanje so najboljši oni mehovi, ki imajo pripravo za drobljenje žvepla. Če si ne moremo kupiti takega meha, moramo žveplo pred uporabo dobro zdrobiti, da ni v njem nobenih kroglic. Vinograde žveplamo prvič, ko so po* ganjki dolgi eno ped, to je pred prvim škropljenjem z bordoško mešanico. Po* zneje žveplamo po potrebi še enkiat ali dvakrat. Žveplajmo le v tihem vremenu, ko ni vetra. V mokrih dneh ni dobro žve* plati, enako ne takrat, ko je po listju rosa. Najboljši uspeh dosežemo, če sle* dijo žvcplanju topli solnčni dnevi. Kmetovalci! Ne odlašajte z žvepla: njem in škropljenjem! O zelenem cepljenju. V mesecu maju je najboljši čas za ccp* ljenje trt v zeleno. Glavna pravila za to ccpljcnjc so ta*le: 1. Pri nabiranju potrebnih cepičev pa* zi, da jih režeš le od dobrih in plemenitih trt. Ne oziraj se toliko na rodovitnost trte, ampak predvsem na kakovost groz* d j a, ker bolje je pridelati nekaj manj vina, pa dobrega, kakor nekaj več, zato pa veliko slabše kakovosti. Paziti moraš tudi nadalje, da režeš cepiče lc od onih trt, ki so manj podvržene peronospori in grozdni plesni. 2. Nabrani cepiči ne smejo imeti ne prezrele in tudi ne preveč mehke in so* čne mladike. Mladika za cepič je naj* ugodnejša tedaj, ko se ne da več stisniti med prsti; a tudi tako zrela ne sme biti, da bi bil že viden stržen. Za cepiče na* branim mladikam odrežemo takoj mehek vršiček in pretrdi košček vznožja in jim obenem porežemo vse liste, puščajoč pa par cm peclja in vse zaperke. Tako pri* pravljene ccpiče zavijemo v vlažno krpo, v kateri jih hranimo d° cepljenja. 3. Teden dni pred cepljenjem omanda* mo divjakom, ki jih hočemo cepiti, vse slabe j še poganjke, pustimo pa 2—3 moč* nejše poganjke rasti. Enega, ali dva teh poganjkov potem cepimo. 4. Ko gremo cepiti, vzamemo s seboj poleg cepičev, zavitih v mokri krpi, še dober in ostro nabrušen cepilni nož, naj* boljše znamke »kunde« in potrebno množino gumijevih trakccv, najboljše znamke »Excel«ior«. 5. Pri cepljenju napravimo naj poprej poševen prerez na divjaku in sicer blizu pri tleh in blizu nad očesom. Nož nasta* vimo na očesni strani in ko režemo, vle* čemo nož proti sebi in nc pritiskamo. Le na ta način je mogoče napraviti raven in gladek prerez. Ko smo to storili, izbe* remo cepič enake debelosti, kot je mla* dika od divjake in napravimo tudi na njem enako dolg prerez, istotako blizu pod očesom in na očesni strani. Ko smo to storili in sta si reza enako velika in dolga, prerežemo kakih 3—5 cm nad oče* som cepič. Na ta način pripravljeni ce* pič ima samo eno oko. Nekateri puščajo cepičem po dve očesi, vendar pa taki ce« piči nimajo nobene prednosti, pač jih pa še rajši odlomi veter. 6. Odrezani cepič položimo z rezom na rez in ga povežemo z gumijevim trak«' cem. Lastiko ne smemo niti premalo, niti preveč nategniti. Povezanje izvršimo ta« ko, da se omotani trakec križema krije, tako nekako kakor vežejo gamaše ital. vojaki. Kako je to napraviti, je težko opisati, treba je videti. 7. Na mladikah divjake in sicer od tal do cepiča je pustiti vse liste in zelo po« grešeno je, odrezavati jih, kar marsika« teri delajo. To delo jc škodljivo. Okopavajmo redno in o pravem času! Pletev in okopavanje je za razvoj rastline ravno tako važno in koristno, kot gnojenje. Od okopavanja zahtevamo tri stvari: da je pravilno, zadostno in da ie izvr« šeno o pravem času. 1. Okopavanje mora biti pravilno. Prvo okopavanje, ki ga lahko imenu« jemo pletev, bo več ali manj pri vseh rastlinah enako. Ta pletev ima namen razdrobiti trdo skorjo, ki se ponavadi naredi vsled dežja na posejani, dobro obdelani in pobranani njivi, posebno v težjih zemljah. S tem da razdrobimo skorjo, odstranimo mladim rastlinicam trdi oklep, ki jih ovira v razvoiu in na* pravimo zemljo bolj zračno, kar je predvsem važno za ilovnate zemlje. Ra* zen tega uničimo s pletvijo nadležni plevel, ki se vedno hitrejše razvija, kot mlade kulturne rastline, ki smo jih po* sejali in jim jemlje svetlobo in hrano. Se eno važnost ima ta prva pletev, po* sebno v krajih, ki trpijo vsled pomanj« kanja dežja. S tem namreč, da razdro« bimo trdo skorjo, ki se je napravila na njivi, zrahljamo gornjo plast zemlje in omejimo izhlapevanje vode iz zemlje. Trda, od dežja zbita zemlja se kmalu 8. Cepiče, ki so pognali, moramo potem večkrat škropiti z modro galico, ker ra* stejo pri tleh in so zelo podvrženi pero« nospori. 9. Kb cepiči porastejo, jih jc privezati h kolu, da jih veter ne polomi. Če sta na eni trti dva sprimljcna cepiča, jc slabej« šega odrezati, da se močnejši lepše raz« vije. 10. Cepi se lahko tudi v členu, ali ta na« čin ccpljenja je težje izvršljiv in tudi zamuden. Četudi je sprimljcpjc v očesu popolnejše, se je ta način cepljenja opu« stil. Just Ušaj. izsuši. Nasprotno pa zadržuje zgornja zrahljana plast zelo dobro zemeljsko vlago, tako da sc ohrani voda na oko« panih njivah del j časa, kot na neokopa« nih in da zdržijo rastline na okopanih njivah več časa brez dežja, kot na neo« kopanih. Drugo okopavanje je posebno važno na njivah, ki so zelo zapleveljenc. Ima isti namen, kot prvo: zrahljati površino zemlje in uničiti plevel. Pri drugem oko« pavanju so posejane, ali usajene rastline že velike, vendar pa jim povzroča plevel še vedno veliko škodo. Posebno dobro moramo izvršiti drugo okopavanje v tem slučaju, če jc bil pri prvem okopa« vanju deževno vreme in je začel pod« kopani plevel zopet rasti. Z druuim oko« pavanjem združimo navadno tudi red« čenje ali pretrgavanje koruze in pese (če jc sejana na stalno mesto). Pri redčenju moramo nepotrebne rastlinice vedno izriti iz zemlje s kore« nino, ne pa samo presekati, ali odščip« niti. Iz prerezanih korenin sc razvije navadno več nepravilnih, zgrbančenih rastlinic (na primer pri koruzi), ki s svojimi koreninami izčrpavajo zemljo in tako škodujejo zdravim rastlinam, ki rastejo zraven njih, dobička pa nam ne dajo nobenega. Poljedelstvo in vrtnarstvo Tretje okopavanje je pri različnih rastlinah različno. Peso in korenje na primer okopavamo na ravno, medtem ko krompir in koruzo osipamo. Pri tem okopavanju upoštevamo razne lastnosti vsake rastline posebej in jo zato okop* ljemo tako, kot zahteva njen razvoj. Če bi na primer peso osuli, kot krompir, bi nam začela gniti. Nasprotno bi se na ravno okopan krompir ne razvil tako lepo, kot osipan. Glede koruze so mnc* nja različna. Nekateri jo osipajo, drugi ne. So kraji, kjer izvrstno uspeva koru* za, dasiravno je ne osipajo, ampak jo trikrat okopljejo na ravno. Pri nas kaže seveda koruzo osipati že zaradi vetrov, ki bi jo gotovo povalili, če bi ne bila osuta. 2. Okopavanje mora biti zadostno. Čim več plevela je v kaki zemlji, tem večkrat jo moramo opleti in okopati. Težja (ilovnata) zemlja je potrebna oko* pavanja v večji meri, kot peščena. V dobro pognojenih zemljah raste plevel posebno bohotno, zato jih je treba več* krat okopati. To velja za zemlje, ki so gnojene s hlevskim gnojem in za one, na katere smo trosili umetna gnojila. Zapomnimo si, da nam ne bo dalo še tako skrbno gnojenje nikdar zadovolji* vih uspehov, če ne bomo skrbeli za za* dostno pletje in okopavanje. 3. Okopavanje mora biti izvršeno o pravem času. Naš kmet nima nikdar časa v izobilju, posebno ne oni, ki nima v hiši dovolj delavnih moči in je navezan na delavce. Vendar pa bomo imeli od okonavanja zadovoljiv uspeh le tedaj, če bomo upo* števali sledeče: Ne okopavajmo nikdar premokre zemlje, ker v tem slučaju dosežemo le nasprotno od tega, kar smo hoteli. Zemlja je od orodja in od naših stopinj bolj stlačena, kot pa zrahljana in podse* kani plevel bo začel v mokri zemlji rasti še bujnejše, kot prej. Zelo zaplcveljenih njiv ne okopavajmo neposredno pred dežjem, ker sicer ne bomo uničili ple* vela. Po dežju pa ne odlašajmo predol* go, ker se vsled dežja zbita zemlja kma* lu izsuši. To občutimo posebno v vročih mesecih, ko naenkrat pripeče solnce. V nekoliko dneh je zemlja tako trda, da je sploh ni mogoče več okopati do pri* hodnjega dežja. V tem slučaju najbolj spoznamo vrednost okopavanja, ki je izvršeno o pravem času. Njiva, ki ni okopana, je suha,, zemlja je trda, kot kamen in vroča, kot peč. Rastline so vse ovenele in če pritiska vročina več časa, začnejo listi rjaveti in usihati. Po* polnoma drugače izgleda njiva, ki je bila po dežju o pravem času okopana. Gornja plast zemlje je zrahljana in orne* juje preveliko izgubljanje vode iz zem* lje. Voda se dviga po kapilarnih, kot las tankih votlinicah, ki sc nahajajo v spodnji nezrahljani zemlji navzgor, do* kler ne pride do zgornje vrste, kjer se ustavi. Dalje se ne more dvigati, ker v zgornji zrahljani zemlji ni tako majhnih kapilarnih votlinic. Tako se nabira vo* da, ki bi v neokopani zemlji izhlapevala, okrog rastlinskih koreninic, ki jo požc* ljivo vsrkavajo in vsled tega dolgo časa kljubujejo tudi najhujši vročini. Stopanje vode iz spodnjih plasti navzgor si predstavljamo lahko tako, kot stopanje petroleja po stenju. Ce je stenj še tako dolg, petrolej bo vedno prišel do vrha, kjer obstane in če tam prižgemo stenj, zagori. Tudi voda se dviga po majhnih kapilarnih votlinicah, ki se nahajajo v zemlji do površja in tam izhlapeva. Če pri vrhu uničimo te male votlinice, s tem da zemljo okopljemo, ne pride voda več do vrha. Zgornja zra* hljana plast jo zadržuje nižje in jo s tem obvaruje pred izhlapevanjem. Kdor bo okopaval in plel zemljo ved* no pravilno, zadostno in o pravem času, ta bo imel čiste nezaplevljene njive, njegova zemlja bo dobro prezračena in bo zadrževala vlago tudi v hudih po* letnih vročinah. To se bo seveda pozna* lo tudi na posevih. S tem, da smo zemljo dobro preorali in pognojili, smo naredili polovico dela, če pa razventega še zemljo redno in pravilno okopljemo, smo naredili vse, kar je potrebno za uspešen razvoj pose* jane, ali vsajene hrane. Splošno gospodarstvo Razdalja sajenja dreves ob mejnikih. Jc to važno vprašanje in večkrat vzrok velikih prepirov, pravd in stro* škov. Zakon pravi: »Ni dovoljeno saditi dreves v manjši razdalji od mejnikov, kot predpisujejo krajevne odredbe. Ako teh ni pa veljajo naslednje določbe: 1. Trije metri za drevesa z visokim deblom. Za taka drevesa se smatra ona, katerih deblo ali veje dosegajo znatno višino, kot n. pr. oreh, kostanj, hrast, bor, cipresa, topola, javor in podobna. 2. Poldrugi meter za nizkodebelnata drevesa, med katera spadajo hruške, jablane, češnje in drugo sadno drevje, ki ni navedeno pod točko 1., potem mur= ve. vrbe itd. 3. Pol metra za trte, grmičevje, žive meje, nizke murve, sadno drevje v špa* lirjih do višine dveh metrov in pol. Omenjene razdalje sc ne upoštevajo, ako je zemlja ograjena z zidom in ako visokost dreves ne presega zidu«. To bi bile v glavnem določbe zakona. Te določbe pa ne veljajo samo za dre« vesa, ki jih vsadimo, ampak tudi za ona, ki sama zrastejo. Poleg tega moramo paziti tudi na sle* deče: Hrasta ni mogoče vsaditi na manjšo razdaljo od sosedove posesti, kot tri metre, kljub temu da bi ga hotcii vzgojiti kot nizkodebelnato drevo, ker bi se potem hrast razvijal v širokost ako ne v visokost in bi njegove korenine zašle v sosedovo zemljišče. Razdalja drevesa od mejnika se ne meri od zunanje strani debla (skorje), temveč od njegove srede in navpične črte. (Drugače bi lahko sosed zahteval, da se odstrani vsako drevo, ki se je to* liko odebelilo, da ni zunanja skorja za 1 mm v pravi razdalji od mejnika.) Kar se tiče potem vprašanja na sose* dovo posest segajočih vej, oziroma v sosedovo posest segajočih korenin, si moramo zapomniti, da smatra zakon v tem oziru za posest ves zrak nad zemljo do nebes in vso zemljo do pekla. Torej ima sosed pravico odstraniti vse veje, ki vise in vse korenine, ki segajo v nje* govo posest. Opomba: Pri vseh spornih vpra* šanjih, ki se tičejo mejnikov in motenja posesti, je najboljša mirna poravnava, ker se drugače vlečejo pravde za prazen nič skozi leta in leta komisije sled« ko* misiji, stroški rastejo, premoženja sc zadolžujejo in gredo na boben večkrat za pol klobuka zemlje: Inž. Rustja. Cena svilodov. Danes je težko govoriti o ccni svilo* dov, ker jih še ni na trgu. Predvidevajo pa sc znatno nižje ccnc, kot lansko leto, ker je padel lansko leto trg svilodov ravno v dobo, ko sc je mislilo, da bo lira zgubila precej na svoji vrednosti in so postajala vsa tuja denarna sredstva iz dneva v dan dražja. Predvidevajo se cene za bodoči pri* delck okoli 25.— L za kg svilodov. Sc* veda »Gospodarski list« ne prevzame za to notico nobene odgovornosti, pač pa jo sporoča tako, kot jo je pobral iz ne* kega milanskega lista. Na vsak način naj bo podlaga gojenju sviloprejk samo ono murvino listje, ka* terega pridelamo doma, oziroma smo si ga zagotovili po nizki ccni. Kdor ima mnogo lastnih murv in mnogo listja, bo še vedno visoko prišel na svoj račun. Hranilne vloge v Zedinjenih državah so znašale na koncu lanskega leta v pri* bližno 900 bankah 8082 milijonov dolar* jev, to je približno 200.000.000.000 Lir. Precejšna svota! Oranje z motorjem. V ajdovskem in v bivšem vipavskem sodnem okraju jc bilo tekom aprila na* pravljeno poizkusno oranje z motorjem. Poizkusi so izpadli v popolno zadovolj* stvo kmetovalcev, od katerih ie marši* kateri prepričan, da je ta način oranja oranje bodočnosti in da bo potrebno na* baviti še motorne pluge. Pred akacijevo pašo. Letošnje stanje čebelarstva ni nič kaj razveseljivo. Družine so silno oslabele. Ob nastopu lepih pomladnih dnevov so se začele precej popravljati, a nastopilo je zopet deževno vreme in žal ravno ob času, ko je češnja medila. Sedaj smo tik pred akacijevo pašo. Zadnji čas je, da pomagamo s špekulativnim pitanjem, se^ve poslužiti se bomo morali sladkorja, ker medu nima najbrže noben čebelar več. Svarimo pa pred umetnim medom, ki se ga lahko dobi po nizki ceni tu pa tam v kaki trgovini. Strokovni list »Apit coltore« sam svari čebelarje pred met dom, ki je iz palm in prihaja iz Jutrovega po večini iz Senigalije. Ta med je tudi za čebele škodljiv. 'Ze zadnjič smo omenili, da bo letos prva skrb čebelarjev nadomestiti zgub* ljene čebclnc družine. Za danes rečemo le dve besedi in sicer: Kako pomnožimo umetne roje in drugič, kako bomo najt gotovejše dostavljali matice. Glede umetnih rojev opozarjamo čebelarje, da bo v svrho močnih družin kazalo letos prevešati na ta način, ki ga priporoča »Slovenski čebelar« iz leta 1916 stran 127. Radi mrzlega vremena imejmo kolikor časa mogoče čebele le v vališču. Ob nat stopu akacijeve paše odprimo jim met dišče, v katero postavimo že izdelano sat tov je. Tako dosežemo boljši razvoj čet bel in obenem nam ne bo nagajala pri frcanju zaprta zalega, katero smo drut gače prevešali iz vališča v medišče. Da si pripravimo za umetne roje dobre matice, zberimo si kar najboljši panj z najbolj razvito družino, tej odstranimo matico in jo porabimo za napravo umett nega roja. V tem panju bodo čebele nat stavile vse polno — okoli deset — matičt O celotnem vprašanju (kje in kako se kupi motorni plug, koliko stane, ali sc izplača, itd) bomo poročali v prihod* nji številki »Gospodarskega lista«. n jakov. Ti so najboljše kakovosti, ker so zrejeni v panju, ki je na višku svojega razvoja. V 10. dneh lahko porabljamo matičnjake za napravo metnih rojev. Kot likor matic imamo, toliko jih lahko nat pravimo. Seveda enega manj, ker ga mot ramo prihraniti za prvotni panj. Tako imamo lahko celo vrsto rojev in se nam ni bati da bi nam kak roj ušel. Glede dostavljanja matic, če bi kdo na drug način delal umetne roje, pazimo, da ne pridemo brez potrebe ob matice. Prav je vedeti, kateri način je najsigurnejši, da čebele dostavljeno matico sprejmo. Dognano je, da mlade čebele, neletah ke, nikoli ne napadejo matice. Če torej napravimo umetni roj na ta način, da vzamemo nekaj satnikov iz starih panjev in jih postavimo na nov prostor, odletijo iz novo obljudenega panja vse stare čet bele, oziroma letalke nazaj na svoj dom. V takem umetnem roju ostanejo le mlat de čebele, katerim dostavimo lahko mat tico. Mlade čebele jo takoj sprejmejo. Skušnja tudi uči, da sprejmejo čebele matico oslabljeno in sicer iz nekakega čuta usmiljenja, vsled tega priporoča »Bienenvater« naj matico, ki jo hočemo dostaviti, potopimo v čaši kave, v katero smo dali nekaj medu. Ko se matica boreč za življenje utrudi, jo lahko prenesemo na satnik in čebelice jo ko j obkolijo, prit skočijo ji na pomoč, ter jo sprejmo. Drut gi puste v posebni kletki približno eno uro matico osamljeno in, ker ni čebel, da bi jo pitale, kmalu opeša. Tudi tako o pet šano matico čebelice takoj sprejmo. Drut gi zopet dostavijo matico v posebni mret ži, ki jo zapro z voskom. Ko so čebele pripravljene matico sprejeti, odpro same voščen zamah. Dr. Josip Ličan. Čebelarstvo Zadružništvo D. Doktorič: Neuspehi naših zadrug. Ne uspevajo vse vrste zadrug enako v vseh krajih. Pri nas opazujemo dejstvo, da so najčvrstejše naše zadružne posojil* nice. K temu prispevajo razni činitelji. V prvi vrsti enostavnost poslovanja, ki ne zahteva posebnih spretnosti, zato pa je tudi njih uprava po ceni, ljudstvo se jim je že privadilo in jim zaupa, koristi nji« hovega delovanja so vsakemu na prvi po* gled jasne. Splošno opažamo, da so pri vseh naših organizacijah največjega po* mena vodilne osebe. Čim bolj se te osebe odlikujejo vsestransko po svojih krepos* tih, tembolj pripomorejo tudi svoji or* ganizaciji do uspehov, ker ljudstvo zaupa organizaciji radi odličnosti voditeljev. Manj sreče imajo pri nas konsumne zadruge. Zelo jih ovira v poslovanju več* na denarna suša. Kupoval bi pri njih vsak rad, plačal pa nobeden. Tako se nahaja zadruga vedno v stiskah, upniki nočejo dajati na upanje, dolžniki pa mislijo, da je zadruga samo za to na svetu, da jo iz* rabljajo. Zato mora načelstvo skrbeti, da kolikor mogoče omeji prodajanje na upanje. Že iz navedenega sledi, da je tre* ba v vodstvu konsumov spretnih mož. Seveda s tem še od daleč nismo izčrpali vseh zahtev, ki jih stavi konsumna za* druga voditeljem. Voditelj konsuma mo* ra biti vešč kupovalec in spreten proda? jalec. O svojem delu mora dajati natan* čen obračun, zato mora biti tudi vešč knjigovodja. Takih ljudi seveda ni v izo* bilju, in če kje iztaknemo moža, ki ima vse te zmožnosti, ga je treba njegovemu znanju primerno plačati. Redke so pa za* druge, ki imajo sredstva, da bi mogle pla* čevati takega strokovnjaka. Če prav bi njeni dohodki to dovolili, žal moramo ugotoviti, da še nimamo dovolj zadruga« rjev, ki bi to potrebo razumeli, da je tre* ba posovodju konsuma več izobrazbe, kot jo imajo navadni trgovski pomočni* ki. Dokler ne pridemo do spoznanja, ne smemo računati s posebnimi uspehi kon* sumnih zadrug. Sveže, novo življenje vidimo pri mlc* karskih zadrugah, ki bodo z gotovostjo v bodočnosti zelo važen, če ne najvažnejši gospodarski činitelj naših Gor, pa tudi dokaj važen činitelj vinorodnih dolin. Vendar pa žal ne moremo dati tega priznanja vsem mlekarnam. Nektere iz predvojne dobe so tako okostenele, da sc trdovratno upirajo vsaki vzajemni orga* nizaciji in s tem potrebnemu napredku. Pri mnogih še danes vladata popoln ne* red in nejasnost gledč uprave premože* nja, o smotrenem knjigovodstvu ni go? vora, tudi v predelovanju mleka najdemo še pogostoma popolno pomanjkanje stro* kovnega Znanja. Kdaj bodo napredni za? drugarji obračunali z nesposobnimi od* boiniki, da se vse naše mlekarne dvigne* jo k smotrcnemu delu? Jasno nam mora biti, da niso uspehi našega zadružništva toliko odvisni od denarja in bogastva, pač pa od voditeljev. V prejšnji številki našega lista smo pisali o plemenitosti zadri žne misli, a danes nadaljujemo, da potrebujemo bolj kot vsega drugega plemenitih in sposobnih mož v vodstvu naših zadrug. Bodi torej naša glavna skrb, da si teh pridobimo in ne bodo nas več vznemirjali neuspehi. Po občnem zboru. morajo zadruge poslati: a) Zadružni zvezi: Zapisnik občnega zbora in računski zaključek. b) Podprefekturi: Dva računska za* kjučka. c) Sodniji: Predlog o vpisu novih čla* nov načelstva in spremembi pravil, ako je občni zbor o tem sklepal. č) Davkariji: Računski zaključek. Uporabljate v te namene nove dvoje* žične tiskovine računskih zaključkov, ki jih je založila naša Zadružna zveza. Slika udeležencev prvega knjigovodskega tečaja za voditelje mlekarn, ki ga je priredila goriška Zadružna zveza v dneh 19. do 21. marca v Cerknem. — Na sredi voditelj tečaja vtič. g. D. Doktorič, tajnik Zadružne zveze, na njegovi desnici urednik »Gospod, lista« inž. Rustja, na levi itiž. Pegan. Tržni pregled Žita: Tekom zadnjega meseca je po* skočila cena vsem žitom, tako na ino* zemskih, kakor tudi na italijanskih trgih. Koncem mcseca aprila javlja žitna borza v Milanu naslednje cene (za q blaga pri nakupu, ali prodaji najmanj 10 vagonov): Žita: domača pšenica ruska pšenica ameriška pšenica domača koruza argentinska koruza jugosovanska koruza domači oves inozemski oves ječmen rž L 203—205 L 197—2CK) L 205—208 L 115—124 106—112 93— 96 125—132 115—116 135—140 130—132 Moke so približno za 3 lire dražje, kot smo javili v aprilovi številki. Za naše kraje je posebno neprijeten porast cene jugoslovanski koruzi, ki je te* kom kratkega časa porastla več kot za 10 L pri q. Vzrok tiči v velikanskem iz* vozu jugoslovanske koruze po Donavi in Črnem morju na Francosko. Samo ena francoska tvrdka naklada ob Donavi okoli 6000 vagonov jugoslovanske koruze za Francijo. Živina: Po klavni živini ni velikega popraševanja in ravnotako tudi ne po de* lavni živini, pač pa povsod poprašujejo po dobrih mlečnih kravah in ponujajo te* leta. To so znaki, da so se živinorejci za* čeli povsod zanimati za mlečno industrij jo, ki daje boljši in rednejši dohodek ne* go živinoreja v ožjem pomenu besede. Krma: Seno je precej drago, popraše; vanje je precej veliko, ponudba majhna. V Gorici stanc seno v splošnem 50 do 60 L za 100 kg. Cena otrobom je nekoliko višja in da* nes notirajo debeli otrobi približno 95 L, drobni pa kakšnih 8 lir manj. V naše kraje prihaja tudi zelo mnogo jugoslo; vanskih otrobov. Cena oljnatim tropinam je v zadnjih mesecih občutno padla, kar je posledica omejenega izvoza. Na debelo stanejo olj; nate tropine okoli 110 L za 100 kg. Mlečni izdelki: Pri siru opažamo maj* hen padec cene, in sicer notira naš tol; minski sir okoli 8.50 L za kg. Cena maslu sc je v splošnem nekoliko popravila a v velikih mestih je zelo mnogo ponudb masla iz Emilije po 16 L. Vino: Vinski trg ne kaže nobenih spre* mcmb. Cene so okoli 230—260 lir pri zelo majhnem popraševanju. V starih pokra; jinah Italije se poprašuje predvsem po visokoalkoholnem črnem vinu. Umetna gnojila: Od vseh umetnih gno; jil je danes na j večje povpraševanje po čilskem solitru katerega stavijo kmeto; valci predvsem h koruzi in krompirju. Cena celih vagonov je okoli 155 L franko Vprašanje št. 20: Ali naj kupim meša; nico umetnih gnojil, ki je na prodaj v naši prodajalni, ali naj zahtevam vsako gnojilo posebno? Odgovor: Mešanih umetnih gnojil Vam ne svetujemo kupovati že iz tega razloga, ker zahteva vsaka vrsta zemlje drugačna gnojila (druga gnojila rabi peš; čena zemlja in druga ilovnata). Mešanico, ki bi bila dobra za vse vrste zemlje torej ni mogoče napraviti. Razen tega pa sc delajo pri mešanju umetnih gnojil mno; gokrat goljufije. Drugače si ne moremo razlagati, kako prodajajo ponekod »pr; vovrstno« mešanico po nižji ceni, kot je Trst ali Benetke ,v podrobni prodaji je cena za 15 do 20 L višja, kar je pri solitru kolikor toliko umljivo, ker se zelo mnogo solitra raztopi in tako razgubi. Višja ce; na od 1.80 L za kg pa ni opravičena. Na trgu so se pojavile prve ponudbe za tomaževo žlindro, ki bd najbrže neko; liko cenejša, nego lani in se predvideva cena okoli 50 L za 100 kg franko vsak kolodvor pri odjemu celega vagona. 'Žveplo: Cene so ostale v splošnem ne; spremenjene, kot smo jih javili v aprilovi številki. Modra galica: Poprašcvanjc po modri galici je zelo veliko. Vinogradniki popra; šujejo predvsem po angleški modri galici,, katere pa trenotno ni več na trgu in iz.; gleda, da je ni mogoče dobiti niti enega vagona. Vinogradniki bodo morali hote al nehote kupovati domačo galico, ki pa v kakovosti prav nič ne zaostaja za an; gleško, kot je dokazala analiza, ki je bila priobčena v lanskem Gospodarskem lis; tu. Zadružna zveza v Gorici je imela na razpolago v celoti 500 q angleške modre galice, ki pa je že vsa prednaročena od včlanjenih zadrug. Danes je opravičljiva cena za domačo modro galico 295 L za 100 kg, za angleško pa 310 L. najeenejše umetno gnojilo. Mešanico umetnih gnojil kupite edino v tem slu; čaju, če ste prepričani, da je dobra in če veste, da odgovarja Vaši zemlji. Vprašanje št. 21: Ali je premogov pe; pel dobro gnojilo za travnike, ali ima kaj redilnih snovi? Odgovor: Premogov pepel vsebuje ne; znatne množine apna in kalija, ki bi pri; šla v poštev za gnojenje travnikov. Ker pa je v njem precej žveplene kisline, ki nam kvari zemljo, s tem da povečuje nje; no kislobo je boljše, da ga ne uporablja; mo za gnojenje. Premogov pepel rabimo lahko edino za polnjenje kakih jam — če C Vprašanja in odgovori [j= [| jih imamo, drugje nam dela povsod le na« potje. {Vprašanje št. 22: Kupil sem njivo leta 1921 in plačal pristojbine. Letos ponovno terjajo od mene 84.20 Lit. Ali je ta terja« tev opravičena? Odgovor: Na Vaše vprašanje ne mo« remo odgovoriti, dokler nam ne pošljete plačilnega naloga, iz katerega bomo raz« videli, kaj pravzaprav zahteva oblast od Vas. Pošljite nam takoj plačilni nalog, na kar Vam bomo odgovorili. (Pismeno Vam nismo odgovorili, ker ni bilo v pis« mu Vašega naslova). Vprašanje št. 23: Lansko leto so mi na« pravile listne uši precej škode na bres« kvah. Začel sem zato škropiti drevesca s tobačnim izvlečkom in sem jih tako pre« gnal. Letos pa so se mi pojavile uši zopet. Kako sredstvo mi svetujete proti njim? Odgovor: Uši so se Vam pojavile letos Kmetovalec v maju. Na njivi: Krompirjevo polje začenja zeleneti in tudi koruza leze iz zemlje, kjer je bila zgodaj posejana. V splošnem pa je poljsko delo vsled pogostega dežja precej zastalo. V tem mesecu pričenjamo s pletvijo ih okopavanjem koruze, fižola, krompirja in drugih okopavin. Pazimo, da bomo vse res dobro okopali. Ne bomo imeli nobenega dobička, če bomo vzeli k temu delu otroke, ki ne delajo dovolj pazljivo in gledajo samo na to, kako bi prej končali. Velik razloček je med njivo, ki je dobro okopana in med ono, ki je samo malo postrgana in popraskana, da se vidi, da je nekdo hodil po njej. Tudi je veliko ležeče na tem, da izvršimo oko« pavanjc o pravem času. Kako velik raz« loček je med okopavanjem, ki je bilo iz« vršeno pravočasno in med zakasnjenim, bo vedel najboljše oni, ki je okopal po« lovieo njive pred dežjem, drugo polovico pa po dežju. Kot noč in dan se razločita obe polovici, posebno še, če je bil dež obilen. zato, ker niste pozimi pregledal dreves in uničil jajčec, ki so jih nalegle na njih. S tem lahkim zimskim opravilom bi si bil prihranil precej truda s škropljenjem. Mogoče je pa tudi, da so se zanesle uši v Vaš sadovnjak iz bližnjih dreves Vaših sosedov, ker listna uš se širi tudi iz dre« vesa na drevo. Proti njim lahko zopet uporabljate tobačni izvleček, kot lansko leto, ali pa kako drugo sredstvo, ki ga najdete opisanega vnotranjosti lista med sadjarstvom. Vrapšanje št. 24: Koliko metrov od mejnika se sme saditi sadna drevesa? Či« tal sem nekje v zakoniku, da je stopil od leta 1925 za naše pokrajine v veljavo ita« lijanski zakon, ki ne dovoljuje sajenje dreves v razdalji treh metrov. Odgovor: Na Vaše vprašanje najdete odgovor v posebnem članku v »Splošnem gospodarstvu«. Pri okopavanju lahko gnojimo s čil« skim solitrom, posebno one njive, ki imajo slabo, pusto zemljo in niso dovolj gnojene s hlevskim gnojem. Na travniku: Dober gospodar ima svo« je travnike poravnane in pognojene. Kdor pa ne spada v vrsto tistih dobrih gospodarjev, naj vsaj sedaj popravi, kar je zamudil. Gotovo ima zraven gnojišča tudi gnojnico. Ven ž njo! Pomeša naj jo z vodo in naj jo polije zjutraj pri rosi, ali zvečer po travniku. Tudi njive bodo hvaležne zanjo. V vinogradu: Če bomo storili v tem mesecu svojo dolžnost, potem nam ne bo treba v jeseni tarnati, da modra galica ni bila dobra in da nam je osmodila vse trte. Kdor bo mešanico modre galice in apna namešal pravilno in bo škropil o pravem času, to je predno se bolezen po« javi, temu ne bo osmodila trt niti galica, niti peronospora. Zato pazimo! Ne me« šajmo modre galice in apna kar tako pri« bližno, ampak poslužujmo se tehtnice. Kako se naredi pravilno bordoška broz« Gospodarski koledar ga, najdemo v članku o boju proti pero? nospori v notranjosti lista. Tudi na žveplo ne pozabimo! Žveplati moramo prvič že pred škropljenjem. Lahko rabimo za to prvo žveplanje žve* plo s 3% modre galiee. Na ta način smo napravili tudi prve korake proti peronos* pori. Ne kupujmo vsako žveplo, samo da manj stane. Kdor hoče sebi dobro, ta bo kupil le najboljšo vrsto žvepla in sicer tam, kjer ve, da mu bodo dali tako blago, kot ga zahteva. V sadovnjaku: Škodljivci sadnega dres vja se pojavljajo eden za drugim. Če ho« čemo, da nam ne bodo zmanjšali, ali celo uničili sadnega pridelka, moramo jim na* povedati boj. Uporabljajmo proti njim vsa sredstva, ki jih je že večkrat opisal Gospodarski list. Pazimo na cepljeno in precepljeno sad« no drevje! V vrtu: V mrzlih legah začenja vrt še* le dobro zeleneti, v toplejših krajih pa sadijo oziroma sejejo na nekatere gredi* ce že drugi pridelek. Čim bolj izkorišča* mo vrtno zemljo, tem več jo moramo gnojiti. V tem slučaju sam gnoj ne zado* stujc. Moramo večkrat zalivati z gnoj* nico, ali pa uporabljati umetna gnojila, predvsem čilski soliter. Tudi ne pozabimo na zalivanje z vodo. Zelenjava, ki trpi na pomanjkanju vode, nima dobrega okusa, to morajo upošte* vati predvsem oni, ki prodajajo zelenjavo na trgu. V hlevu: Živini polagamo že precej ze* lene krme. Pazimo na prehod med zeleno in suho krmo! Žival ni videla celo zimo zelenjave, zato je vsa neumna nanjo. Ona ne ve ,da ji škodijo večje množine. Ve* deti pa moramo to mi in zato začeti z malimi množinami, ki jih pomešamo s senom (še bolj zmešamo zelenjavo in se* no, če napravimo rezanico). V kleti: Če še nismo v drugo pretočili vina, ne odlašajmo več. Motna vina čisti* mo. Navodila glede postopanja pri raz* nih vinskih boleznih in napakah najde* mo v prejšnjih letnikih Gospodarskega lista. Psu so postavili spomenik v Alaski (Amerika), ker je pripeljal po večdnevni naporni poti v oddaljeno me* sto na saneh serum za cepljenje proti dif* teriji, ki je tam razsajala in s tem rešil življenje stotinam ljudi, ki jim je pretila smrt. Poraba sladkorja. V gospodarskem letu 1924.*25. je po* rabil vsak Nemec 22*/2 kg sladkorja, Čeh 29 kg, Francoz 24 kg, Anglež 41 kg, Ho* landee 31 kg, Avstrijec 27 kg, Oger 11, Poljak 10, Jugoslovan 6. Pri nas bo po* raba sladkorja nekaj večja, kot v Jugo* slaviji, mnogo pa ne. O Čehih je znano, da porabijo mnogo sladkorja, čudil se bo pa marsikateri ogromni številki, ki jo vi* dimo pri treznih Angležih. Zadruge v Zedinjenih državah. Združene države so bile ena izmed pr* vih držav, kjer so se začele ustanavljati po vzgledu proslavljenih rochdalskih tktalcev konsumne zadruge. Sedaj imamo v Združenih državah tri vrste zadrug: kreditne, konsumne in za* druge producentov. Osrednja zveza za* drug je obstojala 1. januarja 1924 iz 328 podružnih zadrug s 93.000 člani. Računa pa sc, da je bilo v tej dobi vseh zadrug, ki so se pečale s prodajanjem blaga čez 3 tisoč. Zadrugarstvo je zlasti napredovalo med ameriškimi posestniki * farmarji. L. 1923 je bilo prijavljenih poljedelskemu departementu skoraj 11 tisoč farmerskih zadrug. Med farmerskimi zadrugami so bile zadruge za nakup poljedelskih po* trebščin in za prodajo poljedelskih pri* delkov, mlekarske in sirarske zadruge, zadruge za konzerviranje sadja in sočiv* ja, zadruge za moderne žitnice, za klav* nice, skladišča itd. Zadnja uspešna novost na polju zadru* garstva so delavske banke, ki so se začele ustanavljati v letu 1923 ena za drugo in so dosegle koncem istega leta število 35. Skupna glavnica teh bank je znašala 8 milijonov dolarjev, skupna aktiva pa so bila čez 101 milijon dolarjev. c« c S o cn >(/> C X u o X O o. c/3 O O e u. u C/3 c« > S O '*—» 'm—* a O S e c« N > O a> J* X 5- (Z) o o o c •'tm O >c/> J« a> 'a >a u O > XI •*«« CS >U cn X 3 O c« So 0} 5 C« n bJO ■+-* O) Jž C o-i« S O cS ^ *-O N m — ^3 — c« «S C X So‘c O 03 Cu •*■< n n ^ > o «+-s ~ E .52 — XJ — O ^ X •■—9 o vršil v nedeljo, dne 16. maja 1926. Ob 3-30 pop. v prostorih mlekarne s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora 2. Poročilo predstojništva 3. Poročilo nadzorstva 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1925 5. Volitev predstojništva in nadzorništva 6. Čitanje revizijskega poročila in sklepanje o njem 7. Slučajnosti Letni in končni račun, predloge, ki se bodo stavili o njih občnemu zboru in poročilo nadzorstva so od 2. maja 1926. naprej na vpogled; zadružniki jih lahko vsak dan pregledajo ob uradnih urah. trnovem, dne 30. aprila 1926. Načelstvo. Umetna gnojila: Tomaževo žlindro Superfosfat Kalijevo sol Čilski soliter Zvepleno-kisli amonijak Kalcijev cianamid Modro galico Žveplo " Seme ajde in druga žitna semena naročite in dobite pri Zadružni zvezi v Gorici Corso Verdi 37, telefon 283 Odgovorni urednik: Ing. agr. Josip Rusija. Tisk »Zadružne tiskarne« v Gorici.