Poštnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posame^ V
o
TRGOVSKI F
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. ~ Dopisi se ne vračajo. — St. pri čekovnem uradu v Ljubljani 11.953.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 120 D, za pol leta 60 D, za četrt leta 30 D, mesečno 10 D, za inozemstvo 150 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO VI.
LJUBLJANA, dne 27. januarja 1923.
ŠTEV. 11.
Gospodarski sosvet.
Časopisi so prinesli vest, da se začetkom februarja sestane gospodarski sosvet, kateri bo pretresal načrt nove carinske tarife. Določila sc bo končno veljavna sestava, katera se predloži potem ministrskemu svetu.
Ko čiiamo to vest, se spomnimo na prvo zasedanje tega sveta pred dvemi leti. 1 udi takrat je bilo v februarju in takrat so se zbrali zastopniki naših gospodarskih organizacij in pridobitnih slojev. Na zborovanju je bil sam minister za trgovino in industrijo, takrat dr. Kukovec. Zastopniki gospodarskih krogov iz cele države so smalrali zborovanje za jako važno in so si obetali mnogo dobrega. 2e po naravi sami so obstojala velika nasprostva med posameznimi skupinam in vendar so zastopniki imeli pred očmi ne samo koristi svoje stroke, ampak iudi splošnosti in so se zato zedinili na osnovo carinske tarife, katera bi omogočala uspešno delovanje naše trgovine in bi iudi nudila piilično zaščito naši industriji. Zastopniki vseh panog našega gospodarstva in gospodarskih krogov so se vrnili zadovoljni z delom in uspehom. Kako so pa bili presenečeni in razočarani, ko je potem čez mesece izšla carinska tarifa, ki je vsebovala nasprotno od tega, kar so določili člani gospodarskega sveta.
Sedaj zopet sklicujejo zastopnike naših gospodarskih krogov. Ne vemo, kako stališče bodo zavzeli naši gospodarski krogi. Na vsak način bodo zahtevali jamstev, da se bodo njihovi nasveti in predlogi vpošte-vali in uvaževali, ker zastopniki gospodarskih krogov imajo pač važnejšega dela, kol pa hoditi gledat gospoda ministra in njegove načelnike. Dokler gospodarski krogi nimajo jamstvo, da sklepi in predlogi ne bodo doživeli enake usode, kakor v prejšnjih letih, je vsako sestajanje in zborovanje nepotrebno.
Nadalje morajo dobiti v roke gospodarski krogi pravočasno program in rnaterijal za zborovanje, da se morejo doma pripraviti na zasedanje in bodo mogli na zborovanju zastopati ne samo svoje osebno mnenje, ampak iudi mnenje in nasvete tistih krogov, katere bodo zastopali.
Fr. Zelenik:
Vzroki nazadovanja.
Veliko se je že pisalo jn se še piše na vseh straneh o narodnem gospodarstvu in valuti, o državnih financah in budžetu. Medtem ko si belimo glave s temi vprašanji, ko navajamo najrazličnejše vzroke padanju naše valute, ko se pečamo z nasveti in načrti, kako bi popravili svo)o valuto in svoje gospodarstvo,
hnliVmJnOSltnaš.ega denarja vedno o* 'J^Jeta smo sami svoji gospodarji in shri leJa že je?e na’š
dinar navzdol^ in danes nimamo trdnega prepričanja, da ne bo zle-7el še nižje. Tolažili smo se vedno in se še tolažimo, da bo in mora biti boljše, ker je naša zemlja neizmerno bogata na prirodnih dobrinah, da imamo za izvoz velike množine surovin in pridelkov, da je malo papirnatega denarja v prometu itd. Vse to drži, vse to je res in bi po mišljenju vsakega treznega človeka to morajo vplivati ugodno na vrednost našega denarja. Ali dinar vseeno propada in preti nam resna ne-
varnost, da bomo prej ali slej prišli na stopnjo naše sosede Avstrije. Tolažimo se z boljšo bodočnostjo, pa plačujemo za tuje valute naravnost neverjetno ceno, celo za take valute, ki imajo mnogo manjšo notranjo vrednost.
Vprašujemo se, zakaj je tako. Slišali smo že nešteto nasvetov in predlogov od strani praktikov in teoretikov, kako bi popravili svojo valuto in svoje gospodarstvo. Bili so vmes jako dobri nasveti resnih in izkušenih mož. Nekatere nasvete in predloge smo poizkusili v praksi, ali uspeha ni bilo, vsaj trajnega ne.
Za vse neuspehe iščemo krivce in tako radi jih najdemo v voditeljih našega državnega gospodar-gospodarstva. Naši finančni ministri so vedno tiste žrtve, na katere padajo očitki. In vendar smo vse nesreče krivi vsi državljani, ne samo naši ministri.
V težavah se nahaja danes celi svet in si tedaj ne smemo misliti, da bi ravno naša Jugoslavija lahko delala izjemo. Posledice vojne bi čutili na vsak način tudi mi, vendar tako občutne bi ne mogle biti, kakor so. Velikanske obveznosti, katere so se naložile Nemčiji, vplivajo na gospodarstvo tudi drugih sla-bejših držav. Temu vplivu se ne more izogniti naša Jugoslavija.
Valute se ne cenijo vedno po notranji vrednosti, nego tudi po simpatijah. In teh Jugoslovani pač ne uživamo v posebni meri, nasprotno, imamo sosede, kateri bi nas radi v žlici vode vtopili. Krogom velike antante so znani naši j unaški boji za propadlo Avstrijo in če bi ne bilo Srbov, bi nam šlo še slabše v tem oziru, bi občutili vso nenaklonjenost zmagovalcev. Za zmago antante so trplei le Srbi, medtem ko imamo Slovenci in Hrvati na računu železne in kronprinzregimente. Na simpatije se tedaj naše bolj šibko zunanje zastopstvo težko opira in je tudi že doživelo več neuspehov. Teh je kriva še druga okoliščina. Država je velika družina ali zadruga. Težko je zastopati družino ali državo, v kateri ni složnosti.
Na precenjevanje naše vrednosti jako neugodno vpijva naša notranja razdrapanosi. 2e štiri leta so pre-
tekla od prevrata do danes, pa še vedno ni urejen naš notranji položaj, še vedno se nismo zedinili o temeljnih načelih državne uredbe. Notranja neurejenost naše države je v prvi vrsti kriva propadanja našega gospodarstva in našega denarja. Ta neurejenost je glavni izvor vse naše nesreče. Vsi drugi vzroki so postranskega pomena in vpliva.
Strankarski in plemenski interesi so nam več kot državni interesi. Slepa strankarska strast in plemenski separatizem raje pusti propadati državo in narodno gospodarstvo, kakor da bi bil za pameten in resen sporazum. Strankarstvo je krivo žalostnega stanja našega gospodarstva, naših financ, naše valute.
Manjka nam zavesti navdušenih in ponosnih državljanov, kateri hočejo veliko in jako državo. Manjka nam čuta vzajemnosti. Sto- in stoletno robstvo nam je popolnoma ubilo čut za svobodo, nam je vzgojilo hlapčevsko naravo, ki, prosta tujega gospodstva, se ne more uži-veti v svobodo. Zato se ne moremo sporazumeti za potrebno ureditev države in za koristno sožitje z brati. Zato sami ne znamo,- kaj prav za prav hočemo.
Da bi bil naš notranji položaj urejen in ugotovljen, bi se lažje branili tujih vplivov in naše zunanje zastopstvo bi uspešnejše in samozavestnejše nastopalo, bi ne doživljalo toliko neuspehov. Pri urejenem notranjem položaju bi tudi naše narodno gospodarstvo lahko napredovalo in naš denar bi imel mnogo večjo vrednost, bi ne propadal, nasprotno, vrednost bi se dvigala.
Postavimo si državo na dobre temelje, popustimo vsak nekaj v svojih plemenskih in drugih zahtevah, pa se bomo lahko sporazumeli in si bomo uredili državo na znotraj. Potem šele bomo lahko delali za zboljšanje svojega gospodarstva. Potem šele bomo dobili podlago zaupanju inozemstva. Kjer ni sporazumnosti in reda, tam ni blagoslova. Dokler nimamo urejene države in uprave, dokler bratje nismo složni, je vsbko delo za zboljšanje gospodarstva brezuspešno.
St. Kukla:
Kako je treba čitati bilance delniških družb.
(Nadaljevanje.)
Bilancam, navedenim v prejšnjih
minnmh ’ \/Sm? Pristavili razne pripombe. V sledečem prinašamo
bilanco neke trgovske delniške družbe, katero lahko postavimo kot vzor bilanc.
Bilanca dne 31. decembra 19
Gotovina.................
Zaloga blaga gl. popisa Vrednostni papirji . . . Gotovina pri denar. zev.: Naložbe pri bankah:
A Din 1,006.615-95 B Din 104.908 75 Hit. tuli. or.	158.056-05
Razni upniki gl. popisa . Trgovinska uprava . . .
84.576
3,016.566
30.000
1,249.560
2,829.306
175.000
94
7,384.811
75
40
02
bi,anca je tako pregledno se-
S^da je ne moremo sestaviti po nasi schemi.
Na strani aktiva predstavlja investicije samo ena edina postavka »Trgovinska oprava Din 175.000--« med lem ko predstavljajo ostale
Pel. glavnica...............
Razni dolžniki gl. popisa Cisti dobiček...............
5,000,000
2,184.769
200.041
7,384.811
55
47
02
postavke aktive prometni kapital, ki znaša skupno Din 7,209.811-02. Iz tega razvidimo takoj, da je družba naložila v investicije samo 2 'A % svojih celokupnih denarnih sredstev, medtem ko se nahaja ostalih 97 V2 % stalno v prometu. Razmerje
med investiranim in prometnim kapitalom je tako zdravo, kakor je sploh to mogoče.
Na delniško glavnico 5,000.000 dinarjev izkazuje družba dobiček Din 200.041-47, t. j. 4 %. To ni velik dobiček, ali cela bilanca napravi na nas vtis, da je večji kakor se izkazuje. Družba očividno ne vodi politiko visoke dividende.
Rezerv do sedaj družba nima, ker obstoja šele eno leto. Zato se pa že v prvi bilanci nadeja, da si z večjim odpisom ustvari latentno rezervo, kakor bodemo to razvideli iz računa zgube in dobička.
Dolgovi družbe znašajo skupaj Din 2,184.769-55, torej niti polovico lastnega kapitala. Tudi to razmerje priča o zdravem in dobrem temelju družbe.
Od lastnega kapitala je vezanega v investicije samo 3 V2 %, med tem ko služi ostalih 96 V2 % prometu. Družba jma zadostni lastni kapital in ni odvisna od upnikov ali bank.
L i k v i d i t e t družbe je vsekakor izvrsten.
Postavimo poedine postavke po redu, kako bi se zamogle realizirati:
1. Gotovina ... Din 84.576-94
2. Vložbe pri
denarnih zavodih . Din 1,249.560-73
3. Vrednostni papirji ..................Din	30.000--
4. Dolžniki .... Din 2,829.306-40
5. Zaloga blaga . Din 3,016.366-95
Prvi dve postavki, gotovina in naložbe pri bankah, predstavljate vsakčasno likvidno imovino, ki je vedno na razpolago.
Ravno tako bi se zamoglo, v slučaju potrebe, prav kmalu realizirati vrednostne papirje, če tudi pri današnjih borznih stagnacijah z morda večjo izgubo.
Dolgovi posameznih odjemalcev dohajajo postopno po roku, označenem na fakturah. Z ozirom na to se lahko postavka »dolžniki« smatra za zadostno pokritje »upnikov«, ker se njih poravnava vrši spored-no, tako da zamoremo z inkasira-nim denarjem »dolžnikov« plačati naše »upnike«.
Zaloga blaga se lahko v slučaju potrebe realizira, samo da bo ta realizacija potrebovala več časa ter^ eventuelno še tudi odobrenje začasnih kreditov.
Primerjajmo sedaj poedine postavke pasive z gornjo aktivo. Tu je pred vsem dobiček Din 200.041-47, ki se bo najbrže takoj po občnem zboru razdelil. Za kritje dividende zadostuje gotovina in en mali del naložbe pri bankah.
Postavka upniki Din 2,184.769-55 se lahko krije iz ostanka gotovine pri bankah (Din 1,130.000--} ter iz donosa dolžnjkov, medtem ko ostane zaloga blaga nedotaknjena. Po vsem tem vidimo, da je likviditet te družbe zelo povoljen.
V dosedanjih bilancah je bil navadno iznos upnikov mnogo večji kakor saldo dolžnikov. V fiej bilanci so si postavke približno enake, kar bi bilo povsod potrebno. V pred-ležeči bilanci ni pod postavko »upniki« nikakih stalnih bančnih kreditov, medtem ko so dosegli v do-sedaj razglašenih bilancah bančni krediti povsem visoke vsote.
Pri bilanci, ki jo pirobčujemo, bi se lahko pripomnilo, da drži družba sorazmerno veliko vsoto kot naložbo pri bankah in da vsled tega ne izkorišča dovolj svojo delniško glavnico.
Račun izgube in dobička, o katerem bodemo pozneje govorili, izkazuje, da je plačala družba v teku
leta okrog Din 65.000 — za obresti provizije bančnega kredita. Iz tega je razvidno, da ni pustila družba ta del glavnice neizkoriščenega, temveč se je po večini poslužila bančnega kredita.
Družba je zraven bilance objavila v časopisih tudi svoj račun izgube
in dobička. Ker smo posamezne podatke v tem poglavju že raz-motrivali, ponatisnemo tudi ta račun s tem, da porazdelimo njegove posamezne postavke po naši potrebi. V nadaljnjo analizo tega računa se za sedaj ne bodemo spuščali.
Račun zgube in dobička.
Poslovni stroški:		i	Bruto dobiček od proda-		
a) plače na-			nega blaga		591.124	63
maščencev 176.900'S0					
b) razni					
stroški 69.083’—	245.983	8°			
Bančne obresti		64.999	36			
Davek		5.100	—			
Odpis inventarja ....	75.000	—			
Čisti dobiček		200.041	47			
	591.124	63		591.124	63
(Dalje prihodnje.)
M. Savič:
Naša industrija in obrti.
(Nadaljevanje.)
V Dalmaciji se porabi okrog 650.000 parov čevljev in okrog 250.000 parov opank, ki jih kmetje sami izdelujejo. Čevljev izdelajo čevljarji okrog 150.000 parov ostanek se uvaža iz inozemstva in sicer okrog 400.000 parov.
V Bosni in Hercegovini se lahko računa letna produkcija obutve na 700 tisoč parov čevljev, od katerih se 25% uvozi iz inozemstva, torej 175.000 parov letno.
V Srbiji in Črni gori je znašala letna poraba obutve okrog 1,600.000 parov, katero je z malimi izjemami krije domači obrt.
V Sloveniji znaša cela poraba okrog 1,000.000 parov čevljev, katero krije j deloma obrt in deloma domača tovarniška industrija.
Kakor je razvidno iz gornjih izvajanj naša čevljarska industrija ni v stanju kriti potrebo tovarniške obutve, niti ako bi bila zaposlena s svojo polno kapaciteto, kar pa ni nikdar bilo slučaj. Ako se vzame, da se bo industrija razvijala na račun čevljarjev in opan-karjev in sicer v stalni progresiji po 20% svoje današnje kapacitete, potem se razvidi, da nam je treba še zgraditi čevljarske tovarne.
Sedanji položaj naših čevljarskih to-varen je težak, ker je začela Avslrija in čehoslovaška metati blago na naš trg in ker so carine napram vrednosti blaga male in grozi nevarnost, da se nam bodo zaprle tovarne, ako se ne poviša uvozna carina. Absolutno potrebno je, da se predvojne carine toli-
krat povišajo, kolikorkrat se je povišala cena obutve. Ker so sedanje cene najmanj petkrat tako velike bi jih bilo treba najmanj petkrat povišati v razmerju s petkratno povišano carino na usnje. Enako bi bilo treba revidirati carinske postavke za ves materijal, ki se uporablja razven usnja pri izdelavi čevljev ter eventualno znižati carino, ako bi se ti izdelki pri nas ne izdelovali.
Da bi dobili dobre tehnike za čevljarske tovarne bi bilo treba poslati naše ljudi v nemško šolo za strojno o-butev; tako bi bilo treba, da pošljemo nekoliko naših najboljših delavcev iz četljarske tovarne, kakor tudi nekoliko strojnih ključavničarjev, ki imajo prakso v naših čevljarskih tovarnah, da se izšolajo za poslovodje tovaren. Enako bi bilo treba tudi v inozemstvu absolvirane dijake trgovskih šol, ki bi bili gotovo dobo na praksi v naših tovarnah, poslati, da bi se izučili v večjih svetovnih tovarnah za čevlje trgovskega poslovanja pri izdelavi in prodaje obutve.
Nesporno je, da bo pri nas strojna produkcija čevljev izpodrinila obrtno izdelavo. Radi tega je potrebno:
1.) Prirediti tečaie za čevljarske mojstre, v katerih bi se poučevalo risanje in prikrojevanje obutve, modeliranje, knjigovodstvo, blagoznanstvo in kalkulacijo, da bi se mojstri usposobili, da ne bi podlegli takoj konkurenci ter da bi se trgovsko izobrazili, da bi prevzeli prodajo izdelanih čevljev; 2.) podpirati čevljarske zadruge v svrho cene nabave materijala, kakor tudi v svrho nabave skupnih strojev za izdelavo najbolj zadržnih delov; 3.) informirati mojstre, da bi pričeli, kadar ne
bodo več mogli izdelovati obutve, prodajati strojno izdelano obutev, ker ako tok časa odnese obrt, ni treba, da odnese tudi obrtnike; 4.) sestaviti in izdati strokovne knjige o celokupni čevljarski obrti, striženju, prikrojevanj, modeliranju noge, knjigovodstvu, bla-goznanstvu, kalkulaciji in upravi delavnice; 5.) podpirati izdajanje strokovnega čevljarskega lista v našem jeziku za razpravljanje vseh vprašanj, ki se tičejo čevljarske obrti in čevljarske industrije.
Sedaj vrši ministrstvo trgovine in industrije v Beogradu tri-mesečne moj-sterske tečaje z velikim uspehom. Take tečaje bi bilo treba vpeljati tudi v drugih krajih, kar bo naloga novoustanovljenega obrtno-industr. muzeja, čim bo začel poslovati.
Ravno tako je izdalo ministrstvo trgovine in industrije strokovno knjigo o čevljarskem obrtu »Obučar« od prof. Voj. Stefanoviča, ki se lahko dobi v državni tiskarni v Beogradu. Ako bomo tako delali, bo nadomestila čevljarska industrija čevljarski obrt, v kolikor bi propadel, in čevljarji pa bi si kot prodajalci izdelanih čevljev v tovarnah ohranili obstoj.
(Dalje prihodnjič.)
Dr. Radosavljevič v Ljubljani.
V	sredo, dne 24. januarja se je mudil v Ljubljani načelnik finančnega ministrstva dr. Radosavljevič, ki je poročal na predsedstvu ‘pokrajinske uprave o našem valutnem vprašanju ter se informiral o željah naših gospodarskih krogov glede novega deviznega pravilnika. Posvetovanje se je vršilo ob 4. popol. poldne, ker je računal z realnostjo. Gosp. dr. Radosavljevič veruje trdno v popravi dinarja, ker so po njegovem mnenju podani finančni pogoji za popravo dinarja. Dr. Radosavljevič je naglasa!, da se je naš leteči dolg zmanjšal, da se je v letu
1922.	zmanjšal dolg države nasproti Narodni banki, da se inflacija papirnatega denarja ni sorazmerno preveč povečala fer da se iudi v bodoče ne bo to zgodilo. Naš promet se stopnjevaje izboljšuje in sicer s pomočjo lokomotiv in vagonov, ki smo jih prejeli v precejšnjem številu iz naslova reparacij iz Nemčije. Poleg tega smo dobili od naših izseljencev zadnje čase precejšnje množine dolarjev. Plačilna bilanca je sicer pasivna, toda konstanina. Povišanje carinskega aggio od 7 na
9	odstotkov bo veliko pripomoglo k temu, da se uvoz nepolrebnih luksuznih predmetov omeji. Gosp gr. Radosavljevič je našteval vzroke padca našega dinarja, ki so našo
javnost in naše finančne kroge naravnost presenetili. To so v prvi vrsti vesti o naši mobilizaciji, vesti o vojaških izrednih kreditih, o našem dozdevnem mandatu glede okupacije Mažarske fer o ultimatu Bolgariji. Vesti, ki so napravile na inozemstvo silen vtis, tako da se je polastila našega dinarja mednarodna špekulacija, ki je umetno pritisnila naš dinar k tlom. — Gosp. dr. Radosavljevič se je informiral pri naših bančnih krogih glede želj, ki se nanašajo na sprememoo pravilnika. Tozadevno se je razvila obširna debata, v katero so posegli in trgovskih krogov. Upati je, da se skoraz vsi zastopniki naših bančnih bodo devizne odredbe olajšale. — Končno so naši gospodarski in trgovski predstavniki apelirali dr. Radosavljeviča, naj čimprej ugodno reši zadevo glede ustanovitve popolne produktne borze ter borze z efiiK) in valutami v Ljubljani.
Ivan Renčelj, obratni asistent.
Sredstvo za povzdigo narodnega gospodarstva.
Težave in nadloge v vseh panogah narodnega gospodarstva, s katerimi se moramo boriti niso nika-ka posebna lastnost naše mlade države, temveč obstoje v večji ali manjši meri v vseh starih in mladih evropskih državah. Kakor pri nas, tako so tudi v vseh drugih državah državni činitelji na delu, ki skušajo potom raznih ukrepov izboljšati ne-povoljni gospodarski položaj. Ti izboljševal™ ukrepi pa so tu in tamkaj po večini take naravi, da niso donesli zaželjenega izboljšanja. Vkljub neuspehom pa se še vedno trdovratno ponavljajo enaki predlogi in odredbe. Drago državno upravo raznih oblastev se skuša razbremeniti z odslovitvami uradnikov; pasivnost državnih in tudi privatnih železnic se poskuša odpraviti s povišanjem tarifov; nezadostno in drago produkcijo industrijskih podjetij in obrtij se skuša dvigniti in poceniti s podaljšanjem delovnega časa. Trajnega izboljšanja pa nam ti ukrepi niso donesli Vkljub temu pa merodajni činitelji pri nas in marsikje drugod ne najdejo ali nočejo nastopiti drugih petij v dosego cilja. Baš sedaj se nam zopet obeta nova nespremenjena izdaja takih ukrepov.
Nadloge, ki nas tarejo pač niso bolezen takega svojstva, da bi se ne dala ozdraviti. Kakor pa je treba za vsako bolezen točne diagnoze, ako hočemo računati ali vsaj upati
EISTEK.
Gustav Freytag.
Odi ■ Smeti.
(Nadaljevanje.)
Anton je z veseljem hitel naprej. Pred njim je ležala bodočnost, soln-čna kakor livada, življenje polno blestečih sanj in zelenih nad. Po dolgem žalovanju v ozki izbi je bilo danes njegovo srce prvikrat zopet s krepkimi udarci. Vse okrog njega je blestelo, duhtelo in se lesketalo kot v električnem ognju, v dolgih požirkih je vdihaval opojni duh, ki se je vzdigoval iz cvetoče zemlje.
V	sladke misli zatopljen je zavil na ozko stezo, vodečo čez travnike, prekorakal mali most in vstopil v gozdiček, skozi katerega je peljala dobro ohranjena peščena pot. Čim dalje je hodil, tem bolj je kazalo grmovje sliko negovanega vrta, potnik je zavil mimo nekoliko starih dreves in obstal slednjič pred veliko livado. Na njenem nasprotnem koncu se je vzdigovala lepa vila z dvema stolpičema in balkonom, s katerega se je nudil skozi odprtino med drevesi najlepši razgled na obrise daljnjih gora. Okrog stolpičev se je ovijala divja trta in pred balkonom je ležal park, okrašen s cvetočimi grmički.
Ni bila to nikaka sijajna palača, in v okolici se je nahajalo mnogo
lepših in večjih letoviščnih poslopij; toda Antona, ki je vzrastel v malem mestecu in imel le redkokdaj priliko videti od blizu udobnost in blagostanje lastnika kakega posestva, je bil pogled na to stavbo očarujoč. Vse se mu je zdelo prekrasno in čudovito! Srečni mladenič je tako zašel v sanjavo občudovanje, da se je vsedel ob potu v senco velikega drevesa in skrit za grmom dolgo časa strmel na ljubko sliko pred seboj. Kako morajo biti ljudje, ki tu stanujejo, srečni, kako odlični in kako plemeniti! Na tej strani lepe cvetke in velika drevesa, na drugi najbrž obširno dvorišče s skednji in hlevi, v njih konji, velika goveda in neštevilno ovac! Spoštovanje pred vsem, kar je bilo čedno in kar je nastopalo v svetu sigurno in samozavestno, je bilo revnemu kalkula-torjevemu sinu že prirojeno, in če je zdaj v čistem veselju nad krasoto, ki ga je obdajala, pomislil nase, se je zdel samemu sebi neznaten, majhen kakor hrošček, komaj viden v travi...
Dolgo je sedel tako v samotni tihoti; slednjič je prišlo življenje v tiho sliko. Na balkon je stopila skozi odprta vrata dražestna ženska postava v svetli poletni obleki s širokimi rokavi iz čipk in ljubko frizuro, kakršnih se je spominjal Anton iz rokoko - slik. Natančno je lahko videl fine poteze njenega obraza in jasni pogled njenih oči,
ki je počival na livadi pod njenimi nogami. Dama je ostala oprta na ograjo, mirno kot soha, in Anton je gledal oboževalno proti njej navzgor. Hipoma prileti 'iz odprtih vrat pisana papiga, se vsede na njeno roko in se pusti od nje ljubkovati. Ta blesteča žival je še bolj povzdignila Antonovo občudovanje. In ko je sledila papigi že skoro odrasla deklica, ki je prilizovaje objela vrat lepe gospe, in je dama nežno pritisnila dekličino lice na svoje, ter je papiga, glasno kriče, skakala z rame prve dame na ramo druge, tedaj je postal v Antonu čut spoštovanja tako živahen, da je vsled notranje razburjenosti zardel in se pomaknil še globokejše v senco grmovja.
Zatopljen v misli na obe lepi ženski postavi na balkonu, nastopi s prožnimi koraki, kakor človek, ki se mu je nekaj veselega pripetilo, pot nazaj, da bi našel kak izhod iz vrta. Naenkrat začuje za seboj pr-hetanje konja. Na črnem poniju je prijezdila za njim mlajša izmed obeh dam; vitka postava je sedela sigurno na konju in uporabljala solnčnik kot jezdni bič. Damski svet v Ostravi ni imel navade jezditi. Le enkrat je videl Anton neko umeno jahalko z rdečimi lici in dolgo rdečo obleko, ki je v spremstvu veselega bajazzo jezdila po ulicah in se ustavila na vsakem uličnem oglu, kjer je konj vsakokrat napra-
vil skok, in je bajazzo nezaslišano smešne stvari pripovedoval zbrani mladini. 2e tedaj je z nepopisnim občudovanjem ogledoval lepo jahalko, in zdaj je bilo popolnoma na mestu, da se mu je povrnil isti čut v trm 'išji meri. Obstane in se ja-* halki najponižnejše prikloni. Ta vrne pozdrav s tem, da gracijozno polama z glavo, nakar hipoma ustavi konja in prijazno vpraša našega prijatelja: »Ali koga iščete tukaj? Morebiti želite govoriti z mojim očetom?«
»Prosim, oprostite«, odgovori Anton z globokim spoštovanjem. »Najbrž se nahajam na potu, ki tujcem ni dovoljen. Prišel sem po stezi čez travnik in nisem videl nobenih vrat in nobene ograje«.
»Vrata so na mostu, so pa čez dan odprta«, pouči gospodična Antona, gledaje milostno nanj. Ker namreč ljudje nimajo ravno prevelikega spoštovanja pred štirinajstletnimi gospodičnami, ji ie izredno dobro delo, ko je videla to izjemno lepo lastnost pri Antonu.
»Ker ste že v vrtu, ali bi si ga ne hoteli nekoliko ogledati? Veselilo nas bo, če Vam bo ugajal«, dostojanstveno pristavi gospodična.
»Bil sem tako predrzen«, odvrne Anton zopet s poklonom, »prišel sem gori do livade pred vašim gradom. Krasen je!« navdušeno zakliče pošteni dečko.
(Dalje prihodnjič.)
na ozdravljenje, tako je treba tudi za gospodarsko bolezen, katero preživljamo, točne diagnoze, pred-no jej predpišemo lek. Da se to do-sedaj ni zgodilo, ali vsaj, da je bila diagnoza zgrešena, nam dokazuje okolnost, da predpisani lek v obliki omenjenih izboljševalnih odredb, ni donesel trajnih koristi. Nasprotno, poslabšal je odnošaje, ker je izva povišanje že itak splošne in zal upravičene nezadovoljnosti Nezadovoljnost pa ni dala nikdar se dobrega sadu, ker je slabo gnojilo za vspodbudo k delavnosti, katere tako zelo potrebujemo.
Ako hočemo ozdraviti naše gospodarske odnošaje moramo pred vsem preiskati in ugotoviti vzroke, ki so krivi nepovoljnega stanja.
Glavna uprava oblasti je draga, ker imamo nastavljenih baje preveč nameščencev, katere mora država plačevati. Zakaj pa je število nameščencev tako prekomerno visoko? Ni morda isto posledica notranjega poslovnega ustroja oblasti? lavna bajka je, da je izvor slabega gospodarstva državnih uprav bas v njenih okorelih, nesmotrenih predpisih, ki zahtevajo mnogo časa in mnogo ljudi za njihovo izvrševanje. Znižanje števila uradništva, ne da bi se istočasno izboljšalo tudi poslovni ustroj, ne more toraj donesti koristi, pač pa škodo, ker bo povzročilo zastoj poslovanja. Preme-niti je treba toraj v prvi vrsti poslovni ustroj tako, da se bo vse delo dalo opraviti v najkrajšem času in s potroškom najmanjše količine človeških sil.
Mi vidimo, da so železniški vlaki vedno polni potnikov, da so železniške stanice natrpane polnih vagonov blaga, tako, da železnice niti ne morejo obvladovati prevoza. Železniška uprava se toraj ne more pritoževati radi pomanjkanja poslov. Plače uslužbencem niso bile v zadnjem času zvišane in tudi cene premoga in drugih potrebščin za obrat železnic niso narastle od zadnnjega poviška iarifov. Kje tiči toraj vzrok pasivnosti? Pač zopet v nesmotreni organizaciji uprave, prometa in obraia.
Čehoslovaške novine so pisale v zadnjem času to-le o tamošnjih železnicah:
Čehoslovaške železnice izkazujejo vkljub povišanjem iarifov stalno rastoči primanjkljaj. Sedaj se ceni istega na milijardo Kč., od katerih dolguje železniško ministrstvo tovarnam za dobavo lokomotiv in vagonov 450 milijonov Kč. Reforma naše železniške organizacije in provedba zvišane varčnosti tvorita toraj sedaj najvažnejši problem našega narodnega gospodarstva. V železniškem svetu je bil izvoljen ožji odbor, da prouči kako bi se dalo postaviti proračun na komer-cijalno podlago, tako, da bi bilo mogoče tarife znižati. Zastopniki trgovine in industrije so namreč mnenja, da ako bi se postavilo upravo na komercijalni temelj, bi se dalo iroške v taki meri znižatL da bi bilo mogoče početi nižati tarife. Tega mnenja pa ne dele železniški strokovnjaki.
(Dalje prihodnjič.)
Izvoz in uvoz.
Uvoz pšenice v oplemenjevalnem prometu in carine prosli izvoz pšenične moke. Ministrski svet je na seji dne 12. januarja pod št. 2350 dovolil mlinom v naši kraljevini uvoz pšenice in carine prost izvoz pšenične moke v množini 75 % od uvožene pšenice. Glede otrobov veljajo splošne določbe za izvoz olrobov. V sledečem prinašamo izvršilni predpis o formalnem postopku, ki ga je izdal finančni minister in ki ga je generalna direkcija carin z odlokom šl. 6 od 12. jan. 1. 1. dostavilo vsem carinarnicam:	1. Dovoljenje za uvoz v
oplemenjevalnem prometu (mletev) daje generalna direkcija carin, in sicer na posebno prošnjo vsakega posameznega mlinskega podjetja. V prošnji, ki se vloži neposredno pri generalni direkciji carin, se mora označiti: a) množine pšenice; b) zemlja, ki se iz nje uvozi; c) način eventualnega osiguranja ca-
rine (kavcija v gotovem denarju, državni ali od države garantirani vrednostni papirji, garantna pisma bank, ki so pooblaščene za promet z devizami, in vložne knjižice takih denarnih zavodov); d) carinarnica, ki se bo preko nje uvozila pšenica in izvozila moka; v slučaju, da se moka ne bo izvozila pri oni carinarnici, ki je pri njej uvožena pšenica, se mora v prošnji še označiti, pri katerih carinarnicah se bo izvozila moka; e) prošnji se mora priložiti tudi uverenje (potrdilo) pristojne trgovske zbornice, da je prosilec lastnik mlinskega podjetja in koliko je letna kapaciteta njegovega podjetja. — 2. Ker je z odlokom ministrskega sveta od 14. avgusta 1922, št. 52.181 (»Službene Novine« št. 182 od 18. avgusta 1922) bila ukinjena uvozna carina na vse vrste pšenice, ni potreba pri uvozu pšenice v oplemenjevalnem prometu plačati niti osigurati uvozne carine. Postranske pristojbine pa se morajo vsakikrat plačati v gotovem denarju. Pri izvozu pšenične moke v množini do največ 75 % od uvožene pšenice se ne plača izvozna carina, ampak samo postranske pristojbine. Višek, ki to količino prekorači, je podvržen brez izjeme tudi izvozni carini. Izvoz otrobov pri mletju pšenice, ki je uvožena v oplemenjevalnem prometu, je vezan na predpise, ki veljajo v splošnem za izvoz otrobov. Potemtakem se morajo otrobi izvoziti šele, ko bo ministrstvo za poljedelstvo osigura-
lo	potrebo živinske krme v zemlji (na temelju odloka ministrskega sveta od 12. t. m. se morejo otrobi zopet izvažati iz kraljevine; pri izvozu se plača za vsakih 100 kg 25 Din izvozne carine). — 3. Ce bi se v toku veljavnosti tega izvršilnega predpisa ukinila ugodnost carine prostega uvoza pšenice, se mora pri uvozu pšenice v oplemenjevalnem prometu osigurati uvozna carina na način, ki je označen v točki 1. c) tega predpisa. V slučaju pa, da bi se v toku veljavnosti lega predpisa ukinila izvozna carina na pšenično moko, preneha obveznost mlinskih podjetij glede omejitve izvoza moke do 75 % od uvožene množine pšenice. — 4. Rok, ki se more v njem moka (do vštevši 75 %) izvoziti carine prosto, je določen s 4 meseci od dneva, ko je izvršena uvozna carinska ekspedicija pšenice. Ta rok more finančno ministrstvo (generalna -direkcija carin) podaljšati, če izvoznik v prošnji, ki se mora vložiti pred pretekom štirimesnčnega roka, dokaže, da ni mogel moko izvozili zaradi neprilik, ki jih ni sam zakrivil. Rok se more podaljšati najdalje do 2 meseca, ne sme pa v nobenem slučaju iti čez 1. julija
1923.	Odločitev generalne direkcije carin v podaljšanju roka je izvršna. — 5. Mlinska podjetja, ki se nahajajo v mestih, kjer so tudi carinarnice, morajo vse uvozne carinske ekspedicije pšenice in tudi vse izvozne ekspedicije moke (do vštevši 75 %) izvršiti pri isti carinarnici. Pri uvoznih in izvoznih carinskih ekspedicijah mora stranka predložiti carinske deklaracije v treh izvodih, od katerih unikat zadrži carinarnica; duplikat in triplikat pa se izroči deklarantu. V deklaracijah se mora posebej označiti, da se uvoz, odnosno izvoz vrši na temelju lega predpisa, in sicer po posebnem dovoljenju generalne direkcije carin št. ... od ... Razen tega se mora v uvoznih deklaracijah označiti tudi rok, do katerega se more moka (do vštevši 75 %) izvoziti carine prosto. Pri izvozu moke morajo izvozniki predložiti carinarnici tudi duplikat in triplikat uvozne deklaracije, ki je po njej izvršena uvozna carinska ekspedicija pšenice; carinarnica, ki izvrši carinsko odpremo moke, mora pa, čim se prepriča, da se izvozi dovoljena množina moke (do vštevši 75%) in da se izvoz vrši v predpisanem roku, na izvozni deklaraciji zabeležiti vse podatke, odnosno uvozne deklaracije. Carinarnice morajo najnatančnejše paziti, da se ne izvozijo carine prosto večje kot dovoljene množine moke in da se tak izvoz izvrši v predpisanem roku; v vseh ostalih slučajih morajo zahtevati predpisano izvozno carino. Mlinskim podjetjem, ki se ne nahajajo v mestih, kjer so tudi carinarnice, je dovoljeno, da morejo izvršiti carinsko odpremo moke (do 75 %) tudi pri kaki drugi carinarnici, a ne pri oni, ki je pri njej uvozno odpremljena pšenica. Uvozne in izvozne carinske ekspedicije se
tudi v teh slučajih izvršujejo v smislu določb 1. in 2. alineje točke 5. tega predpisa s to razliko, da morajo taka mlinska podjetja pri izvozu moke predložiti carinarnici obenem z deklaracijo tudi še uverenje (potrdilo) one carinarnice, ki je uvozno odpremila pšenico; v tem uverenju mora biti označeno: množina, ki je po dotični uvozni deklaraciji še prosta za izvoz brez izvozne carine, in rok, do katerega se more ta moka izvoziti. Seveda se taka uverenja ne smejo izdajati, če je na temelju že izdanih uverenj že izčrpan ves kontingent moke. Na temelju takih uverenj in predloženih izvoznih deklaraoij z duplikatom in triplikatom uvozne deklaracije odpremijo carinarnice moko v smislu 1. in 2. alineje 5. točke tega predpisa s to razliko, da morajo po izvršeni carinski ekspediciji takoj s posebnim poročilom v priporočenem pismu obvestiti ono carinarnico, ki je odnosno uvere-nje izdala. V dotičnem poročilu se morajo označiti vsi podatki izvozne deklaracije, ki je po njej izvršena uvozna carinska ekspedicija pšenice v svrho razknjiženja v kontu. Ta postopek se lahko po predhodnem dovoljenju generalne direkcije carin uporablja tudi na mlinska podjetja, ki se nahajajo na mestu carinarnice, če so za to tehtni razlogi. Za množino do vštevši 75 % moke. dopuščene za izvoz brez izvozne carine, se ne zahteva identiteta, t. j. dokaz, da je izvožena moka zares produkt iz inozemstva uvožene pšenice, marveč samo ekvivalent, vendar pa se mora posebno paziti, da se izvozi zares samo pšenična moka brez ozira na kvaliteto. Tudi ni potrebno, da se moka izvozi v ono zemljo, ki je iz nje uvožena pšenica. Carinarnica, ki izvrši uvozno carinsko odpremo pšenice, mora za vsako mlinsko podjetje voditi, poseben register, ki mora v njem zabeležiti: a) na konto »uvoz« redno številko pošiljke, številko in datum deklaracije, imenovanje in netto-težo blaga (v kilogramih), eventuelno preračunano in osigurano carino ter rok za povratek (izvoz); b) na konto »izvoz« (povratek) redno številko pošiljke, številko in datum deklaracije, imenovanje in netlo-težo blaga (v kilogramih), eventuelno vplačano izvozno carino na višek in datum eventualnega povračila dokumentov za osiguranje carine. Poročila drugih carinarnic o izvršenem izvozu moke (3. alineja 5. točke tega predpisa) se zadrže kot priloge dotičnega konta. Najpozneje prvega dne po preteku roka, ki je predviden v točki 4. tega predpisa, izvrši carinarnica, ki so pri njej izvršene uvozne carinske ekspedicije pšenice, obračun, in sicer na temelju triplikata uvoznih in izvoznih carinskih deklaracij, ki jih mora predložiti stranka in ki se zadržijo kot priloga Obračuna. Dovršen obračun podpiše tudi stranka. Če se pri obračunu ne izkaže nikaka razlika med uvoženo množino pšenice in izvoženim ekvivalentom moke, t. j. da ni izvožena večja kot pa določena množina moke (do vštevši 75%), se stranki povrne eventuelno deponirana ali bsigurana carina. Podjetje, ki bi se ne prijavilo v določenem roku carinarnici v svrho obračuna, mora carinarnica s posebnim odlokom pozvati, da se v roku 8 dni od dneva obvestitve prijavi z vsemi potrebnimi dokumenti zaradi obračuna. Po preteku tega roka izgubi mlinsko podjetje pravico okoriščati se z določbami tega predpisa glede carine zrostega izvoza. — 6. Ministrstvo financ (generalna direkcija carin) lahko vsak čas odtegne dovoljenje, ki ga je v smislu 2. točke tega Predpisa izdalo, če bi se mlinsko podjetje ne ravnalo natančno po teh določbah ali pa sicer bilo kaznovano za tihotapstvo po carinskem zakonu. Ministrstvo financ (generalna direkcija carin) lahko odredi, ali in kaka kontrola se naj izvršuje pri mletju pšenice, naj si bo pri samem mletju, naj si bo glede knjigovodstva, ki se na ta ople-menjevalni promet nanaša. Mlinska Podjetja morajo v svrho izvršitve kontrole dopustiti carinskim organom pristop v vse prostore, ki se v njih blago vskladišča in predeluje. — 7. Pšenica se more v oplemenjevalnem prometu v smislu gornjih določb uvoziti najdalje do 1. marca t. 1., moka pa se more izvoziti najdalje do 1. jutija t. 1.; s tem dnem preneha veljavnost tega predpisa. — 8. S to ugodnostjo oplemenje-
valnega prometa se ne morejo okoriščati ona mlinska podjetja, ki so uvozila pšenico pred objavo odloka ministrskega sveta o oplemenjevalnem prometu pšenice od 12. t. m. v »Službenih Novinah«. — 9. Podrobna pojasnila glede uporabe in tolmačenja gornjih določb bo izdala po potrebi generalna direkcija carin. — Ti predpisi so objavljeni v »Službenih Novinah« z dne 18. januarja.
Narodno gospodarske zadeve.
Industrija.
Produkcija premoga v Poljski je znašala v 1922. tetu 34,795.614 ton, t. j. 8543 % predvojne produkcije.
Proizvodnja slauKorja v Madžarski znaša proti pričakovanju 7200 vagonov. Madžarska vlada je dovolila izvoz 3000 vagonov, in sicer šele spomladi, ko bo domača potreba krita.
Obrt.
Prikrojevalni tečaj za črevljarje v Ljubljani priredi Urad za pospeševanje obrti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani na srednji tehniški od četrtka, 25. t. m. ob >s5. popoldne in bo trajal vse delovne dni ob večernih urah. Ker je za ta tečaj še nekaj prostih mest, vabi Urad za pospeševanje obrti, da se interesenti takoj prijavijo v pisarni na Dunajski cesti št. 23, da izpolnijo tozadevni prijave.
Denarstvo.
Ponarejeni stodinarski bankovci. V
Osijeku se je dognalo, da se nahajajo v prometu ponarejeni stari srbski bankovci po 100 Din. Falzifikate se lahko spozna po tem, ker v okroglem čistem
polju ni vodenega odiiska.
Narodna banka ne zahteva tretjine
deviz. Iz Beograda poročajo: Narodna banka v Beogradu je obvestila pooblaščene banke, da od 23. januarja do nadaljnjega ne bo odkupovala one tretjine deviz, ki so jo izvozniki dolžni odstopati po borznem tečaju. Podoba je, da se bo Narodna banka vzdržala nakupovanja tako dolgo, dokler ne pride dinar na svojo prejšnjo višino.
Davki.
Rok za vložitev dohodninskih napovedi in naznanil o izplačanih službenih prejemkih. Davčni zavezanci se opozarjajo, da finančna delegacija še ni objavila roka za vložitev omenjenih napovedi in naznil za leto 1923., am-j pak da izide o tem razglas, ki bo določal rok do konca februarja t. L, šele te dni v Uradnem listu. Rok za vložitev torej ne poteče, kakor prejšnja teta, že koncem januarja, ampak šele koncem februarja 1923.
Družba „IL!RIJA“, Ljubljana
Kralja Petra trg 8.	Telefon	št.	220.
Nakup gozdov. Prodaja vsakovrstnega lesa.
Razno.
Popravek. V štev. 10. našega lista z dne 25. januarja 1923 smo prezrli neljubo napako pri uvodnem članku »Povišanje carine«, ker se je ista zvišala od 7% na 9% in ne od 6% na 8%, kar naj blagovolijo vzeti p. n. čitatelji na znanje.
Francoski kapital na Poljskem. Francoski kapital, ki je invetsiran v galiških naftinih virih, znaša 717 milijonov francoskih frankov in konlrahira polovico petrolejskih virov. V tekstilni poljski industriji je 75 % francoskega kapitala; velik del kapitala poljskih lesnih, premogovnih, železarskih, prevoznih in denarnih podjetij je tudi v rokah francoskih industrialcev in finančnikov.
Znižanje železniških farifov v Avstriji. Ministrski svet se je bavil na izredni seji z novo ureditvijo tarifov na avstrijskih železnicah, ki naj stopijo v veljavo s 15. februarjem. Vožnja na osobnih vlakih se bo primerno znižala, v 1. razredu bo veljala trojno ceno III. razreda. Tovorni tarifi se bodo nanovo uredili sredi februarja, s 15. februarjem pa se znižajo tarife za premog za 10%, za koks pa za 20 %.
5!!5!!SIi51{3!l23l5II5!j51(5ii5]l5!!5!l51i5!®]l5I[5Ij5li5![S[5il51(5
g	B
V korist podpornemu društvu slepih!	g
Papirna industrija in knjigoveznica	|
g	A.	Janežič, Ljubljana, Florjanska ulica 14.	g
B	v	5j
g	Izdelava in zaloga vseh vrst šolskih zvezkov,	|j
g raznih map, trgovskih knjig, blokov itd. g
IS	V	korist	podpornemu	društvu	slepih!	§3
g	I
aiSit21iSiiSil£!i£tiSli2Il2i!23i2il2f!2il2i!21i2ii2l!2ll2ll21l21l21t2
r
kanski pisalni strni smianissti!
mmmM aparat, razmnolDie strojno in ro{no pisavo potom ne-izrabliivs »nipIM
Priporočamo:
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7 Najboljši šivalni stroji v vseh opremah Gritzncr, Kaiser, Adler za rodbinsko in obrtno rabo, istotam igle, olje ter vse posamezne dele za vse sisteme.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
The Rex Co. Ljubljana, Gradišče 10.
Moderno vrejena popravilnica vseh pisal, strojev.
EN-GROS!
EN-GROS!
Galanterija, drobno in norimberško blago, nogavice, trakovi, vezenine ter bombaži.
GASPARI &FANINGER
MARIBOR, Aleksandrova cesta 48.
EN-GROS1	E	N	*	G	R	O	Sl
Mavec-gips
Portland- in roman-cement, apno, opeko, umetni škrilj, strešno in izolacijsko lepenko, watprof, karbolinej, drvoce-ment, razne žeblje
nudi po najnižji ceni
Kosta Novakovič in dr.
veletrgovina s stavbenim materijaiom
LJUBLJANA,
Miklošičeva cesta štev. 13.
Prevzame se tudi izpeljava xylo-lithnih tlakov.
z večletno prakso v velikih tovarnah za usnje išče mesta v Jugoslaviji. Vešč je izdelovanja vseh vrst usnja po modernih sistemih in je zmožen slovenščine in nemščine. Prevzame tudi vodstvo osnovanja novih tovarn za usnje. Ponudbe na upravništvo pod znamko „U s n j e“. ~ni=m=m=!M=m=n
EIIIEIIIEmEIIIEIMEIt
Ivan Kravos
Trgovina:
MARIBOR, Aleksandrova c. 13.
Delavnica:
MARIBOR, Koroška cesta 17.
Telefon inter. 207.
Konjske opreme in potrebščine za konje, kovčeki in različni torbarski izdelki, gonilni vezalni jermeni, .gamaše i. t. d.
SIliSIIISIIIEIIIEIIIEIII
Priporočamo: galanterijo, nogavice, potrebščine za čevljarje, sedlarje, krojače in šivilije, gumbe, sukanec, vezenine, svilo, tehtnice decimalne in balančne najceneje pri
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
=m=m=m=m=m~ii
m jot
trg.-ind. d. d.
Ljubljana
Simon Gregorčičeva ulica
se priporoča za tisk vsakovrstnih tiskovin: časopisov, knjig, brošur, trgovskih in uradnih tiskovin, cenikov, posetnic, kuvert itd.
11=it 1=111 = ||| = lit = 111 =
AVTO
bend n, pnevmatika, olje, mast, vsa popravila in vožnja. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi Jugo-Avto, d. z o. z. v Ljubljani.
.jtlimiiiiiiimiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiii.
Gradbeno podjetje	|
(	ing. Dukič in drug	I
|	Mm. Uirita in tim. a	(
|	se priporoča za vsa v to	|
| stroko spadajola dela. |
E	J
illiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilr
trjuoc VT Srti I N Ti E
'IPTUJ'
1151151 fSU5!lS!l51 [5115115115112
Velika zaloga pohištva lastnega izdelka!
Vsakovrstnih spalnic, jedilnic, sob za gospode, salonskih garnitur, kakor kompletnih garnitur za pisarne, Vam nudi po najnižji ceni
Produktivna zadruga mizarskih mojstrov r.z.zo.z,
Solidno blago! MaribOr, telefon 341. Cene zmerne! 2ll^^l£llSHSt^l21iai211S31Slia^lSliS»21l2ilSi|SI(S3i£ii2i
Veletrgovina
A. Šarabon
v Ljubljani
priporoča
špecerijsko blago
raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo.
Lastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom.
Ceniki na razpolago.
za takojšnjo ali poznejšo dobavo posamezne vagone kakor tudi cele partije. Prevzem in plačilo pri nakladni postaji. Ponudbe na ,Carbofag‘ d. d. Zagreb I, pošt. predal 74.
Tomaževa žlindra, kalijeva sol, kajnit, koks za kovače ter livarne, bencin in amerikanski petrolej vedno v zalogi.
n s im, mn.
K	Raznovrstne
šolske zvezke i
za srednje, obrtne in osnovne šole, kompendije, jS-dnevnlke in beležnice, raznovrsten papir in vse Šolske in pisar, potrebščine dobavlja najceneje
TISKARNA „SAVA“, KRANJ.
Pozor! Za trgovce posebno ugodne cene!
mmm
n—
Maraskino Morpurgo
Čašica tega delikatnega likerja je nepopisen užitek!
Priporočamo: Cognac Dalmatia MedLcippl in druge izbrane likerje, žganja, ekstrakte in sirupe.
Prva odlikovana dalmatinska parna destilacija V- MORPURGO, SPLIT.
ZastORnik: ADOLF KORDIN, Ljubljana, Beethovnova ul. 9.
..........	—r	p,
= Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani ^
- Ustanovljena 1.1900 Delniška glavnica in rezervni zakladi cca K 150,000.000*— Ustanovljena i. 1900 *!
s	Čekovni	račun št. 10.509. — Brzojavni naslov: Banka, Ljubljana. — Telefon št. 261 iu 413.	H
U Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. «=«=» Obrestuje vloge najugodneje. =>*=* Prodaja srečke razredne loterije, jj
19	Podružnice: Brežice, Celje, Gorica, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.	s:
3	Sl
iiisins:iiisiiis:iii=:iii=iiisiiisiifs5iiisiiissiiis|ii=iiisiii=iii=sill=lii=iiisliis5iiislllslllslllslllsllisliislil—lilsin
ja m iSitiinr.Tiiarf inttdKMBuan
Lastnik: »Merkur« trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Glavni urednik Robert Blenk. — Odgovorni urednik: Franjo Zebal. — Tisk tiskarne »Merkur« trgovsko-indusirijske d. d.