Tedenske oovicet Duhovnlška vest. Dne 1. septembra je bil na župnijo Sv. Urhan pri Ptuju slovesno umeščen vlč. g. Jožef Panič, župnik jiri Sv. Antonu na Pohorju. Vojni kurat č. ^. Eng[e!bert Klasrnc nevarno ran- jec. V sredo. dne 12 septembra je na laški fronti zadel kamen vojnega kurata o. En-zelberta Kiasinc lako nesrečco. da mu je ranil kost in pretrosel možgane. Poročnik Verbič ga je vlekel tri čeirt ure daleč in ga lako rešil pred izkrvavenjem. Izgubil je precej krvi. Ranjenec leži sedaj v re^ervni bol- niSnici v Beljaku. Želimo skorajgnjega okrevanja!  Spreraembe v frančiškanski provinoiji sv. Kri- ža. J.jnbljana: P. Benvenut \Vmkler za kaplana; P. Augelik Tominec, doktor in profesor bogoslovja; bogoslovci kleriki IV. leto: P. Gotlrid Ploj, P. Met. Valjavec. Novomesto: P. Atanazij Avser, gvardjan in vodja ljudske šole; P. Konštantiti Luser, vikar; P Alfonz Furlan, rubricist. Kamnik: P. Ferdinand Zajec, organist. Pazin: P. Hugo Bren, doktor bogoslovja; P. Benedikt Krakar. Brežice: P. Kl. Grampovfian, vikar. Maribor: P. Jeronim Knoblehar, kaplan; P. Bernardl AmbrožiČ, kaplan in katehet. Bogoslovci tretjeletnijki v Mariboru: P. Bruno Schiffrer, Fr. Emanuel Jarc. Sv. Trojica: P. Fulgencij Trafela. Vič: P. Julij Sušnik, ka,plan. Brezje: P. Mariofel Holefiek, prezident; P. Severin Fabiani. Novaštifta pri Ribnici: P. Amb^rož Remic, prezident. Drugi neiraenovani ostanejo kakor So bili. Bolgarska kraljica Eleonora umrla. Po daljšem bolehanjti je v Sofiji dne 12. septembra umrla bolgarska kraljica Eleonora. Kraljica Eleonora. roj<v na princesinja Reuss je bila stara 57 let. Bila je izredno dobrosrčr.a in blaga gospa, prava mati revežem. Otroke prve Ferdinandove soproge je izredno ljub la. Njen zakon je ostal brez otrok. Kral ica Eleonora je ves čas vojske kot usmiljenka stregla ranjencem po bolnišnicah. Bolgarski narod je kraljioo Eleotioro radi njene Ijudomilosti izredno Ijubil. Vojvoda Hoheoberški. Cesar je odredil, da sme na.starejši sin blagopokojnega prestolonasjednika Franca Ferdinanda, knez Maksimilijan Hohenberg odslej nositi naslov vojvoda Hohenberški s predikatorn >visokost«. Po smrti odlikovan slovenskl poročnjlk. Cesar je padelil nedavno padlemu slovenskemu porofiniku Konradu Kolšek, doma iz Polzele, vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojnim okraskom in meči. Cesarjevo dobro srce za vsled vojske hudo prizadete. Naš cesar ie izdal lastnoročno pisnio, v katerem določa, da se sledeče vojaške osebe v bodoče ne smejo več uporabl.jati za vojaško službo na froiiti: Edini sin obitelji, ki je vsled vojske že izgubila dva ali več sinov, nadalje oče. kateri ima skrbeti za šest ali ve6 liepreskrbljenih otrok. — V to svrho morajo vložiti svojci, oziroma, kjer so doma le sami nedoletni otroci, občine, kratko prošnjo na politiftno oblast. V tej prošnji, kateri je ]>riložiti obiteljsko izvestje, je navesti ime, za katerega se prosi ter natančni naslov vojaškega krdela. |>ri katerem dotični služi. Dekllški shod. Na rožnivensko nedeljo dne 7. oktobra je na Svetih Gorah (župnija Sv. Peter pod Rv. Gorami) cerkveni dekliški shod za šentpetersko župnijo in sosedne župnije kozjanske in brežiške dekanije. Cerkvena slovesnost se zaCenja ob 10 uri dopoldne. Pridigo ima prof. dr. Josip Hohnjec. Namen phoda ,je: ponovitev obljube zvestobe Mariji, Kraljici mladine, in mirovna pobožnost k Mariji, Kraljici miru. Povabljene so filanice Marijinih družb, dekliških zvez in sploh dekleta iz obeh dekanij. Občni zbor društva Dijaška kuhinja v Maribo* ru bo prihodnji pondeljek dne 24. t. m. v Naroc&iem domu v Citalnični dvorani ob pol 8. uri zvečer z običajnim vsporedom. Tem potom se vabijo vsi udje iia obCni zbor. Kdo je wveleizdajalec"? S fronte nam pišejo: Vsi Slovenci, ki se nahajamo v strelskih jnrkih, smo ¦ j r i s t a § i od tujcev svobodne. [ odl Habsburžani stoječe j u g 0 s 1 o v a n s k e d r ž a v e. Z,ato s studom zavračamo o6itaiij.a ,,Štajer5eva", da smo veleizdajalci. O tem, kdo je veleizdajalec, imamo pafi mi,  ki v strelskih jarkih vsak dan gledanro s m r t i z a o e s a r j a i n d o m o v i n o v o 6 i, več pravice govoriti, nego ,,8tajer8ev" urednik, ki, kakor smo brali, oproščen vojaščine sedi doma v Ptuju. To je res lepo, mi na fronti bi naj bili veleizdajalci, oproščenci v Ptuju pa — patriotje. Izjavljamo, da so tudi vs i nekdanji š t a j e r č i j a n c i, k1 s o v s t r e 1 s k i h j a r k i h, n a š e g a m n e n j a o s v o b r> d n i j u g o s 1 o1 v a n s k i državi, drugi v etapah in doma pa nimaio pravice govoriti o veleizdajstvu in i>atriotizmu. Bog 2ivi juposlovansko državo in našfi poslance! Ah. rai ubogl «veleizc]ajalci"! Sedaj smo ,,veleizdajalci"! Tako pravijo nemškutarji in ti vedno govorijo Cisto, zlato resnico. Saj še ni dolgo, da so samega jresvitlega cesarja nalagali. ciu jih je med nami na stotisofie, čeprav nas je vseh skupaj samo pet stotisoi>ev. To bi bilo rač žolosti o, ako hi bilo raed nami na stotisofte šnopsarjev, glavnih pristašev preslavne nemškutarije. Tod;; nii snio veleizdajalci i;i šnopsarji so sedaj vzor-rioinoljubi. Mi smo veleizdajalci, ker smo zvesti pristaši naSe presvetle vladarske hiše. Oni pa so domoljubi, ki ob vsaki priliki čez mero sla.vijo pruskp, Hohftucolarie in Viljein i. Mi smo veleizdajalci, ker si hočemo j od habsburškim žezlom in ob habsburški mojjarhiji ustanoviti lastno, nendvisno, od vsake uentškutarije svobodno jngoslovaiisko državo. Oni pa so domoljubi, ki hočejo razkosati Ce.ško, da bi nemški del" |.»rej iu lažje !>ripa'lel Prusiji, ki hočeio prodati DaimacHo Ogrom ii> odcej)iti G-alicijo od ostale Avstrije. Mi smo veleizdaialoi, ker hočemo mdČRO. odi vsakega tn!ega vplivn, tudi od pmskega, ncodA'isno veliko lial~sbur-  ško monarliijo, a nemškutarji so veliki rodol.in^i, ker; hočcjo. da postane naša država privesek Prusije, da je vojaško, politično in gospodarsko od nje popolnoma odvisna. Mi snio zares strašni ..veleizdajalci", a naši nemškutarji so vzorni .,domoljubiu, katerih nas, naSega cesarja in našo monarhijo Bog varuj! Ne maraino te! Slovenski vojak iz neke mari1'orske vojašnice nam piše: Pretekli tedeis smo dobili iz Ptuja celn kopo za nadaljevanje vojske hujs¦cajočega ,,&tajerca.'- Tudi v druge vojašnice se ga je poslalo večje število in mogoče celo na fronto. Platali so ga ljudje, ki imajo od vojske ogromne dobičke in ki imajo interes na tem, da se vojska nadaljuje po vsenemškem vzorcu. ,,Šta.jerc" rohni proti jugoslovanski državi, imenuje nas Slovence, ki smo v tej vojski največ krvaveli, veleizdajalce, psuje naše \rle poslance, ki se poteigujejo za našo svobodo in tiarodne pravice. Mi dobro vemo, odkod izvira ta-le hujskarija. ..Štajercu'" in njegovim gospodarjem je začela voda teoi v grlo. Ti Ijudje dbbro vedo, da bo takoj, ko se ustanovi jugoslovanska država, konec njih gospodstva nad Slovenci. ,,Stajerc" ve, da se bliža konec nemškutarije, ou čuti, da bo po konfiani vojski Slovenec sam svoj gospodar na lastni zemlji, zategadelj še želi in hoče, da bi se vojska nadaljevalia. Takega Išikarijota ne miaramo! Naša reč gre naprej! Iz Aflenea na Gornjem Stajerskem nam pi&e slovenski vojak: Iskreno se Vam zahvaljujemo za ,,Slov. Gospodarja" in ,.Stražo." Tako imamo sedaj skoro vse slovenske dnevniKe in tednike tukaj na razpolago. 0 uspehu ne morete dvomiti. Vedno bolj in bolj pridobivajo naše narodne želje širšili tal in globljeje zasajajo korenine v srca naših ljudi. Bilo je tukaj par mlačnih. a takoj so postali gprki. Ze jim je solnčni žarek raztopil mrenico in zdlaj gledajo lufi. Še enkrat Vam topla zalivala za liste! Z dušo In telesom za našimi poslanci. Z bojigča se nam piše: Ceravno nekako obsojeni k molčanju, vendar si ne moremo kaj, da se ne bi z vsem srcem pridružili izjavi naših dičnih jugoslovauskih zastopnikov z dne 30. maja t. 1. Naj ne mislijo naši nasprotniki, da je sad našega molčanja naša nezavednost! Premnogo smo se naufiili po prvih dnevih avgusta 1914. Ostauemo trdno sklenjeni za našimi poslanci in sicer z dušo in telesom. V imenu mnogili: M. Omladič, pionir. Zahvala Jugoslovanskemu klnbu iz Przem.vsla. Slovenski vojaki, ki so dodeljeni trenskemu oddelku v Przemyslu, nam pišejo: Ne moreta se drugače potolažiti, da na napade nemškutarskin listov, ki nas tako nesramno obrekujejo, povem svoje skromao mnenje. Vsa čast gre gospodu predsedniku Jugoslovanskega kluba, ki se trudi s pomočjo udanih mu zaveznikov za združenje vsega jugoslovanskega ozemlja v en tabor pod starodavno slavno habsburškc cesarsko hišo. Hvala mu, da dela na to, da ne bodo Nemci na naših tleh, še manj pa nemčurji, z nami pometali, kakor bi bilo njim ljubo. Je že res s rajni čas, da se otmemo tega nemškutarskega suženjstva. Upajmo na skorajšnjo boljšo dobo. Le tako naprej! V slogi je moč! Zmaga mora biti na naši strani! — Kok iz Vranskega in Franc Novak iz Mihalovcev. Nemška nesramnost. \" ,,Montaeszeitungi" poro6a dopisnik iz Maribora. da se kmetje na Slovenskem Štajerskem izražajo: ,.M i n e 6 u t i m o n i 5 o d v o j s k e!" To je seveda nesramno obrekovanje, ki ima namen, nahujskati oblasti proti našim kmetom, da bi se na Slov. Stajerju Se strožje rekviriralo. Nesramna pa je taka pisava tudi zaraditega, ker je grdo zasmehovanje slovenskoštajerskih kmetov, pri katerih ni hiše, icjer bi ne imeli že vsaj po enega mrtveca vsled vojske in kjer so vsi pri vojakih, razen starci in otroci. Med slovenskimi kmeti ne ovete oprošfienje ta.ko kakor v Mariboru. Ptuju. Celju in idrugod, kjer prebivajo Nemoi. Zares nujno je potrfibno, da se ločimo od ljudi. ki nas ne marajo in se zdnižimo vsi v monarhiji živefii Jugoslovani. Kdo jje doma? ,,Slovenski Narod" piše: Vse begunske zadeve imajo skoro izključno Nemci v rokah. Mnogo ,jih je oproščenili vojašftine. "ker so tako postali ..unentbehrlich" (nenadomestljhii). Neštetamaših begnncev pa postopa po svetu, ker ne morejo najti posla in zaslužka. Ali bi ne bilo bolj pravično, da bi begunske posle opravljali begunci sami? Sposobnih mo^i je med niimi dovolj! Takih ,,unentbehrlich" Nemoev je bilo veliko tudi po vaeh internatih; tam so ,,vodili" in .,gospodarili." Radoveden seto bil, ali jim predpišejo ljrimeren denar od ,,vojnih dobičkov"? Marsikdo je postal bogataš, pa ,,unentbehrlich" je ioma ^dlnikal". dofiim so drugi krvaveli za domovino. Je paft umevno, zakaj se nekateri ljudje med nami z vsemi štirimi branijo združenja Jugoslovanov, kjer bi tem nenaflomestljivim ljudem potovo ne cvetela pšenica. General hvall slovensko pesem. XPPn^ar F. Rajner nam piše z bojiš&a: Naša baterija obstpja veftinoma iz samih Slovencev, potem pa veste, da pri nas ne manjka petja. Nekoč gmo tudi propevali slovensko. Slišal nas je naš gastnik in nam je rekel , 3a ne smemo peti, Nemcern pa je bilo petje dovoljeno. Ne dolgo po tem dogodku pa smo bili pohvaljeni Slovenci od samega generala. General. kl nas je tu priSel nadzorovat, je rekel: ,,V »ajhujšem sovražnem ognju sem slišal prepevati slovenskp peami in Bovmžuik tam, kjer so Rlovenoi [»repevali, ni iirodrl." D.d tistega fiasa nam je dovoljeno prepevati kar ho!5emo. Misiira, 9a bomn irneli Slovenci po vojski bolj- še stališče. Svobodno se hočemo razvijati. samisvoji Uočemo biti na svoji lastni zemiji. Slovenski vojaki smo ninogo. mnogo žrtvovali za Avstrijo i» si' menda zaslužimo svobodo in mir pred naSimi narodnimi na-sprotuiki. Poprej pa §e hočemo premagati kletega Italijana. Ob 11. ofenzivi smo bili Slovenci zop«t pohvaljeni od višjega poveljstva. ^Brez slovenščine ne moi-emo shaiati." Pošten Nomec iz lipniškega okraja je hotel spravati svojega loletnega sinčka kot učenca k nekemu mariborskemu nemškemu trgovcu. Trgovec bi ga bil rad sprejel, a ko je zvedel, da deček ne zna ne besedice slovenski, ga je odlklonil, 6eš: ,,Brez slovenščine ne moremo shajati. Naši odjemalci so večinoma Sloveuci." To je izjavil trgovec, ki je hud nemški naciotfalec, torej zagrizeii nasprotnik vsega, kar diši po slovensko. — Enako bi s,e godilo tudi predstojnikom raznih uradbv, ako bi ljudje povsod zahtevaili sloven.skega uradovauja. Po riaših c. kr. uradih se ne bi šopirila tujščina, tujci-uradniki bi morali iti, odkoder so prišli in v naših krajih bi slovenski sinmj dobili kruha. Rojaki, spametujte se! Pišite in govorite povsod slovenski! Zanimlvo je, da plačujejo po 2 in 3 K za eno slovensko uro, da se uče nemški otroci nažega jezika. \rse je prav, a naj ne vzamejo slovenskim otrokom materinščine s tem, da jih vabijo v eelo nemške šole. Cuvajte niladmo! Za razne tovarne in velike obrti se lovijo na cleželi šoli odrastli otroci kot delavci, oziroma obrtniški učenci. Obljubuje se jim, da se bodo izučili kake obrti, dobijo prosto hrano, staiiovanje, obleko in še nekaj plače. Žal. da se je že ninogo staršev sjiozabilo in so dali svoje otroke v take ..tovarne za ponujšanje otrok." Prijatelj našega lista nas jirosi, da naj odločno svarimo slovenske starše in varuhe otrok pred agenti. ki spravljajo o(roke v take tovarne. Otrok, ki pride v veliko skup- 110 delavnico ali tovarno, je izgubljen. Pogubi se telesno in duševno. Hrana je slaba in nezadostna, nadzorstvo skrajiio pomanjkljivo in tako se otrok pogubi že v rani mladosti, in se vzgoji za kaznilnico. 06. gg. duhovnike in učitelje prosimo. da opozorijo ljudstvo na to nevarnost. Šestki*at odlikovan Slovenec. Mladenič Franc Žužman, doma iz Vranskega, se ,je v triletni vojni dobi izredno proslavil. Cesar mu je naklonil sledefta odlikovanja: 1. Orlovski red (najvišji red za moštvo); 2. zlato hrabrostno kolajno; 3. veliko srebrno; 4. malo srebrno; 5. bronasto hrabrostno kolajno in (i. velik častni znak nemškega cesarja.. Vsa ta odlikovanja mu nesejo mesečno lepo svoto 132 K. Odlikovanea pa si je ta odlikovanja tudi zaslužil. Bojeval se je na vseh boji&čih z izred^o hrabrcstlo in vstrajnostjo. Žužman ie za»ro-Jon sin slovenske mateie Stajerski deželni glavar Edmund) grof Attems je obhajal v pondeljek, dne 17. septembra. 701etnico svojega rojstva. Grof Attems je že 24 let naš dežel- 11i glavar. Zadnji 6as je predsednik 'štajerske c. kr. Kmetijske dmžbe. Na Slov. Štajerju so graščine: Brežice, Podčetrtek in Slov. Bistrica njegova last. Letnika 1867 In 1868 za vojaško službo v zaledju. Vojno ministrstvo je določilo, da se smejo v bodoce uporabljati vojaki, rojeni v letih 1867 in 1868, samo za vojaško službo v zaledju, ne pa tudi za vojaško službo na fronti. Vojaške oprostitve. Nedavno so listi priobčili vest. da bodo raoške osebe v starosti do 37. leta, 1<i so bile iz raznih razlogov kot v zasebnem' poklicu neobhodno potrebne oproščene od vojaške službe, oproščene še nadalje samo tedaj, ako bodo pri vojaiškem zdravniškem ])reiskovanju spoznane zv vojaško službo na fronti za nesposobne. Ta vest ne odgovarja resnici- arapa,k bodo še tudi v bodofie oproščene rnoške osebe do označene starosti odl vojaške službe, ako so iz raznih razlogov v svojem zasebnem poklicu neobhodno potrebne. Le v posebuih slučajih se lio izjemoma oziralo na dejstvo, ako so bile dotifine osebe pri vojaškem zdravniškem preisko^anju spoznane za sposobne za \-ojaško službo na fronti. Iz Jernzalema. Krajijski ..Domnljub" porofia, da je dne 20. .julija, previden s sv. zakramenti za umirajoCe, izdihnil svojo blago dušo po kratki vročinski bolezni in menda tudi plju6nici brat Egidij Kovafiič iz Ijubljanske redovne provincije. Doma je bil iz Ljutomera, star 48 let. Pokojni jo bil zaveden Slovenec. Vr tem misijonu ni bil še prav štiri leta, v zavodu sv. Antona v Rimu pa 12 let. Pn prihodu v Seruzalem je bil jtar let pri samostanski oerkvi sv. Oflrešenika. potem ria pri Božjem Grobu cerkovnik. Pokojni je imel re«no voljo dalje fiasa tukaj ostati. ali Bogu je dopadlo drugafee. Naj mu bo lahka Sion^ta zemlja! Mi pa se ga spomin,|amo v molitvi. Sicer pa upamo, da že uživa slavo nebeško med izvoljenimi. — V samostanH Sv. Odrešonifta v JeruzalGmu b'ivajofii brat Tomaž PerovSek iz ljnblianskfi provinoije , dne 26. julija 1917. Gospodarske novioe. Sadie za doinačo potrebo. Iz Slovenskih goric se nam porofia, da nek sadni nakupovalec širi sei-esnično vest. da se sme za vsako oseho shraniti doma samo 50 kg svežega sa;dja in napraviti za eno osebo le 100 litrov sadjevca. Vse to je izmišIjeno! Vsak si sme shraniti sadja za zimo kolikor ga RoSe; igtotako si sme tudi napraviti sadjevca v pOljubni mnoiiauKdor sam nima sadja, si ga sme nakupiti v domači^ ali sosednji občini. Prodati pa smešj kateremukoli nakupoviihtu, ki inia nakupovalno izkaznico. Nikjer ni rečeno, da bi moral prodati sadje samo euemu in istemu tngovcu ali nakupovalcu Vino ni zaseženo. Ker so glede vinske trgovine razširjena napačna nuienja, naznanjamo, da viuski mošt, vino, sa^jevec in žganje ni zaseženo in se lahko prosto prodaja. Za po&iljanje tega blaga po železnici tudi ni treba nikakega uradnega dovoljenja. 100 kg jkroiupirja za osebo. Po poročilih iz. Dunaja namerava vlada uporabo krompirja urediti na novo tako, da se bo v prvi vrsti zasigurala tista množina krompirja, katero bo potrebovala vsaka oseba za prehrano in sicer bo določeno, da bo prišlo na osebo in leto 100 kg krompirja, ne pa samo 60— 70 kg, kakor je bilo prvotno namenjeno. Vlada zahteva 20 milijonov metersldb. stotov kroinpiria. Urad za ljudsko prehrano zahteva, da se mora v Avstriji čiraprej spraviti za sploSno ljudsko potrebo 20 milijonov meterskih stotov aJi 200.000 vagonov krompirja. Kakor hitro se bo dobilo to množino krompirja, bo promet s krompirjem popolnoma prost. Za vsako posamezno deželo se bo določilo, koliko mora oddati krompirja. Deželna vlada Ijo oddajo zopet razdelila na okraje, okrajna glavarstva pa na občine. Kdor bo do 30. novcmbra oddal zahtevani krompir, bo dobil pri vsakem metersiiteni stotu 5 K več, t. j. za prebrani krompir 22 K, za neprebrani 20 K. Kdor pa se bo zavezal, da bt» zahtevani krompir po 1. decembru dobro shranil v svoji kleti ali v kaki drugi shrambi, bo dobil še posebej za meterski stot 2 K nagrade. Okrajnim političnim oblastim je naročeno, da morajo šfiititi manjše posestnike in morajo k oddaji pritegniti predvsem lastnike velikih posestev (graščin itd.). — V imenu našega kmetskega ljuds^va zahtevamo, da se oddaja krompirja pravično razdeli. Predvsem se naj oblast ozira na hribovite kraje, kjer je bila letos tako huda suša, da po nekod niso dobili skoro nič več krompirja, kot so ga spomladi liasadili. Na vsak način pa se naj pusti Ijudem vsaj toliko krampirja, da ga bodo imeli doaoIj za svojo družino, za živino in za seme. Nadzorovanje krompirjeve letine. Mariborski okraj ima posebno ,,skrbnega" lcrompirskega nadzornika v osebi penzioniranega davcnega (!) uradnika in velikega nasprotnika Slovencev, nekega g. Kahlerja. Ta mož hodi sedaj od občine do občine in od njive do njive ter meri s posebnim merilom krompirjevo letino. Mož ima sicer pravico, nadzorovati krom])irjevo letino, vendar pa naše ljudi že naprej opozarjamo, da so pozorni, kadar to gospod obišče kako občino. \' neko občino rnariborske okolice se je prejšn.ji teden pripeljal g. krompirjev nadzornik s podkomisijonarjem in oproščenim (!) trgovcem Zieglerjem v elegantni kočiji gledat in tnerit krompir. Ta mož je vzel centimeterako merilo iz žepa in je za6el meriti. Najprvo je meril 1 meter na široko, a ker je prišlo na meter samo dve vrsti krompirja, je vzel 2 metra, da je spravil v ta prostor 5 vrst krompirja. Konec raetra je padel vedno tik za vrsto, tako da se krainih brazd ni merilo. Na ostali kos ogona z ena ko širino bi prišla ena ali celo dve vrsti krompirja  manj, pač pa prazne brazde. Na ta način bi se do gnala ugodnejša krompirjeva letina; posestnik pa bi imel na ostalem mnogo manj krompirja. Doma6i župan je ugovarjal in zahteval, naj se vzame srednja mera in naj se tudi brazde merijo. Ce bi se bil g. župan ne zavzel za posestnike. bi se bilo na zaznamovanem in zmerjenem kosu zemlje dobilo trotjino krompirja več kot ga je v resnici zrastlo na takeni povprefinem kosu njive. Opozarjamo naše župane, da v takilt slučajih branijo koristi svojih občanov. Nadzornik naj napravi posknsno kopanje krompirja cez celi ogou in ne samo za nekaj (najboljših) vrst brez krajnih brazd. Najboljše pa bi bilo seveda, ako glavarstvo nastavi za nadzornika domafiega človeka, ki se tudi kaj pazume na knietijstvo, sedaj pa vedno le mešCana in mošftane. Ti naj delajo \' Mariboru red! Uradnlkl proti župaiiom. Množijo se pritožbe, aa nradniki, ki iraajo opravka v zadevah rafli podpor 'Iružinam vpoklicanili, trflijo: Župan je kriv, da ne dtobite podpore. Nu mariborskeiu okrajiiem glavarstvu se je dogodilo že več takih slučajev, da je kak uradnik stranko, ki je prišla prosit podpore, zavrnil, češ: Zupan je slabo poročal, župaira primite i. t. d. Stranke pridejo nato nad župajia, po občini se govori, da je župan proti ljudstvu in s tem se seje nezaupanje proti županom. Cudimo se, kako morejo uradniki priti do takih trditev, ko je vendar jasno, da župani dosedaj niso iraeli gleflfe podpor nič "odlofievati. Poročila, ali je stranka vredna in potrebna podpore, je pošiljaia počlporni komisiji žand a r m e r i j a, a ne obfi. nrnd. Gg. uradniki to dobro vedo, zakaj torej dajejo strankain napaSne, poiiolnoma krive odgovore? Ali se to ne pravi sejati med Ijudstvo nezaupnoat do županov, 1* so danes že itak z delom silno preobloženi in se jih razburja z ninogiini nepotrebnimi pt)sli. — Prosimo, da se nam porofia o slTiftajili, da uradniki na,stopajo ]>roti županom. Posaraezni gospodarski llstl, s katertmi hofie nblast dognati, koliko bi naj kdo oddal žita, so za okraj Št. Lenart v Slov. gor. poslani posameznim občinaiD v osemdnevni vpogled. Za ostale okraje raariborskega glavarstva še ti listi niso gotovi. VsaK ?občan naj pri občini po^leda, ali so posamezni gospodarski listi pravilno sestuvljeni, ali ne, in »aj vloži, ee je.treba, ugovor. Ce ti je n. pr. uradni popisovaleo vp.isal truvnik za njivo, ali je vpisal posamezne vrstti žit:i voe kot ga je v resnici. se sme vsakuo pritožiti. Pozuojše pritožbe bodo malo pomagale. Naj sc toi^ej vsakdo potrudi k občinskemu uradu in na.i zaJile.va vpogled v njegov posamezni gospodarski Kst.; . Promet s semenskim žltom med posestniki v posampznih obfiinah je prost. Treba je le poslati uradlno potrdilo od župana, da si je ta in ta nakupij\, oziroma zamenjal semensko žito, na okrajno glavarstvo. Ce torej hoče kdo pri sosedu kupiti ali zamenjati n. pr. semensko pšenico, naj pošlje občinsld urari kratko poročilo na okrajno glavarstvo, ki takoj poSlje iiotrebno dovnljenje. Mletie žlta! Dovoljeno je sedaj na meseo za osebo 10 kg žita. Za zmletje je določeno samo le 20 dni. Ce je n. pr. mlinska izkaznica od okrajnega žitnega nadzornika izdana dne 1. oktobra, mora biti žito zamleta. četudi je določena množina žita za dva meseca, najpozneje do dne 21. oktobra; ako pa mlinar do tega časa žita ne more zamleti. mora dobiti lastnik žita novo mlinsko izkaznico. — To je zopet odredba., da joj! Splošno znano je, da vsled pomanjkanja vode mlinarji tekom 20 dni ne morejo zamleti vsega žita. Ali naj ljudstvo zaradi tega trpi, ker se tako zdi potrebno gotovim žitnim komisionarjem in oKiajiiim glavarjem? Zahtevamo, da oesarska nante¦shrja določi, da ima prva mlinska karta veljavc iako dollgo, dokler ni žito zamleto! Sladkor za vknliavanje. Prebranjevalneinu u¦ra,du c kr. okrajnega glavarstva v Mariboru se je za kmetske občine še nakazala mala množina vkuhalnega sladkorja. Prošnje za nakazilo vkuhalnega siadkorja je do najkasneje dno 25. t. m. vložiti pri pristojnem občinskem uradu. Poplsovaiije ovc. Cesarska namestnija je te dni odredila popisovanje ovc. Namen popisovanj>a je, da se izve, koliko ovc bi se lahko v slučaju potrebe določilo za splošno ljudsko prehrano, kar je seveda sedaj popolnoma odvišno, a dragoceno delo, ker bo vsled pomanjkanja krme itak dovolj mesa, na razpolago. Grof Olary bi si naj kmalu izbral druge svetovalce! Seno In slama. — Vtfjaška rekvizlcija. Kmetijska zadruga v Račah nam poroča: Zastopnik vojaške uprave je ukazal vojaško pobiranje sena in slarae od 1. oktobra naprej. Vsakemu komisijonarju b'odo poslalioddelek vojakov s svojim vojaškim poveljstvofn. Posestniki, ki nimajo pri današnjem stanju živine nič krme odvefi (ako raSunajo 10 kg sena na veliko in 5 kg na malo živino na dan), ali pa celo premalo, bodo morali vsaj eno petino svojih zalog sena oddati. Kdor se izkaže, da je že kaj oddal, se mu to odračuni. Pravijo, da se bo za seno, ki ga bo vojaški oddelek s silo odvzel, potem 10% manj plačalo. Nismo pa mogli natančno izvedeti, ali velja to zavse občine brez izjeme. ali pa samo za tiste. ki niso oddale svojih predpisanih množin sena. — Da se torej preprefii nasilna rekvizicija sena in slame potom vojaštva. svetuje oblast, naj pbčine vsaj del predpisanih množin senn in slame oddajo še pred 1. oktobrom. Občina ima pravico. da prepove zasebni izvoz ¦sena iz občine, oziroma. da za odda.jo zaseže seno . ki so ga n. pr. meščani zapeljali iz kmetskih občin v mesto. Cene za les. Zveza avstrijskih lesnih veletrgovcev na Dunaju je skienila sledeče lesne cene, ki so veljavne za kubični meter do prekliea: Hlodi mehki neotesani 42—60 K, trdi 55—112 K, mehke deske 90—120 K, oglati ali Otesani mehki hlodi 80—122 K, trdp deske 120—212 K. Za ostale vrste lesa ni bilo dolo8enih nobenih ceri, ker je bilo popraševanje  po blagu zelo živahno, blaiga ]>a zelo malo. — Ker ,je popraševanje po deskah in po hrastovem lesu tudi v Nem8i,ji zelo veliko, toda blaga še pa roanj kakor v Avstriji. je Zveza nemških veletrgovcev sklenila z avstrijskimi lesnimi veletrgovci pogodho. da bc Nem6ija dobivala iz Avstrije meseftno ve? sto vagonov desk in hrastovega lesa. Hmelj. Na hmeljskem trgn v Zatcu ni bilo ne pq starcm in tudi ne po letošnjpm tujem hmeliu nobenega |;opraševanja. torej tudi ni bilo določenih nobenih cen. V Zatec je že prišlo nekaj sto bal štajerskega hmelja, ki je glede kakovosti srednjedobro blago. Vsled slabih hmeljskih cen in vsled tega. ker je že zafielo mofino primanjkovati žice, se rs»Piina že sedaj, da bo v priliodnjem letn vnoviS opuščenilf 40— 50% hmeljskih nasadov. EnodnevnJ tečai za porabo sadja in sicer za napravljanje sadjevca, sušenie, vkuhavanje itd., se l)ode vršil na deželni kmetijski Šoli v St. .Turiju ob južni žel. dne 25. t. m. Udeležiti se ga more le kdor sb prej prijavi. Haza« novice, Zgodnja in huda zlma? Svedski profesor dr. "Wensmand trdi, da bomo imeli letos v Srednji Evropi zgodnjo in zelo hudo zimo. Dr. Wensmand pjfcvi, da bodo v Nemfliji, jugovzhodni Rusi]i, severni Av^riji in severovzhodni Franciji že koncem meseca oktobra veliki sneženi meteži. Sredi meseca novembra bo po njegovem mnen.ju tako oster mraz, kakor druga leta meseca januarja. Bomo videli, ali se bo prerokovanje švedskega profesorja obistinilo aii ne. Dopisi. Mai-ibor. V Ore&ju pri Ptuju s<i dne 17. t. m. nažli priplavljeno mrtvo truplo utoj>ljenega loleir.ega Kiharda IJlaga, sina tukajšnjega trgovca. Tnsploprepeljejo v Maribor. Raše. Romarski shod v Rušali dne D. st>i)tenibra.se je ob'nesel nad vse veličastno. Neštete.množice pol>ožnili vernikov so prihitele od vseh strani v staroslavno ruško Marijino svetišfie. Kakih 2000 romarjev ,je darovalo sv. obhajilo za svojega ljubljenega vladarja Karla 1. Taki so jugosJovanski ..voh;izdajalci"! Sv. Jurij ob Pesnici. iSredi meseca avgusta ,jo unirla tu Jožela Klajnpler, žena malega posestnika na Vrbovcih. Veselila se je že s svojimi otroki vrod, kakn )»o ob Mihelovem obhajala zlato poroko, pa jo ni dočakala. N. v m. p,! — Vojni invalid Fr. Heruian na Gornji Pesnici, ki je ob vrnitvi z vojske našel doraačo liišo vsled smrti 5isto prazno, se je poročil s pridno mladenko Katarino Pongrac. Daj Bog srečo! Svatje na njuni gostiji so za pogorelce v Bunfianih na Murskem polju zložili 23 K. Sv. Jurij v Slov. g.or. Dne 8. t. m. je po mučni bolezni v 65. letu svojega življenja mirno v Gospodu zaspala blaga žena, dobra mati, vneta tretjerednica in goroča čagtilka sv. zakramentov, najlepši zgled krščanskili mater, Marija Straus. Prevelika žalost za tremi sinovi-vojaki, kojili eden je že invalid, jo je položila ravno na dan njenega godu na mrtvaški oder. Svojo pettedensko bolezen jo prenašala s eudovito udanostjo v voljo božjo. Spavaj sladko. ljubka sestrica v Gaspodu! Sv. Trojica v Slov. gor. Velika nesreca je zadela v soboto. dne 15. septembra, v občo spoštovano obitelj Mlinerifi. Poslali so Mimiko v Radigono. V Cogetincih so se konji malo splašili in začeli bežati. Sirota je v strahu skočila z voza in z glavo priletela na kamen. Bila je na mestu mrtva. Ne dolgo poprej se je peljala vsa vesela od doma. Kako žalostna je pa bila njena vrnitev! Ubogi starši so jo kli(^ali. a vse zastonj; njena blaga duša se je že bila preselila v božjo naro8.je. Umrla je bila vzor dekletom. Ona ni mirovala nikdar, Delo ji je bilo najveoje veselje. Bila je vesele narave. Kjer je bila Mimika, tam se je slišalo petje in nedolžni smeh. Vestno jf pa tudi spolnovala Cetrto božjo zanoved. Vsemogočni jo bo gotovo tudi sprejel v svoje naročjo. To naj 1)0 glnboKo potrtim stai"šem v tolažbo, da bo rajna za aje prosila i.>ri ljubem Bogu. da lažie pozabijo to nesrečo. Sv. Benedikt v Slov. gor. Na Sčavnici je ane 14. t. m. umrla po dolgi, s krščansko potrpežljivostjo prenašani bolezni dobra gospodinja in mati Jožeia Kraner, p. d. Kocbek. Je tudi žrtev te nesreftne vojske. Mož njen, Franc Kraner, cerkveni Bčljučar benediški in vrl naš slovenski pristaš, je bil vpoklican k vojakom, zato je morala žena, kakor toliko naših slovenskih žen, biti mnogokrat gospodinja in gospodar obenem. Ob neki taki priliki se je močno prehladila in dobila jetiko, kateri je sedaj podlegla. Zapušča 4 nedorasle otroke. Iz iste hiše smo letos ponesli k vefinemu počitku tudi Kranerjevo mater, tako, da sta o6e in sin isto leto postala vdovca, in iz isto hiše letos si dve blagi, kr&čanski gospodinji in rr>ateri šle v večnost po zasluženo yjlačilo. Bog njima <1a.j večni mir in pokoj, žalostne ostale pa tolaži z upanjem veselega svidenja nad zvezdami! Središče. Slovensko katoliško izobražev&lno društvo v Središču ima v nedeljo, dne 23. t. m., popoldne po večernicah, v društveni sobi izredni ob5ni zbor. Na dnevnem redu je: Spremeraba praivil. Radi važnega predmeta se pričakuje polnoštevilna udeležba. Sv. Marko niže Ptuja. V Btajerčijanske kroge na iiašem jjolju je udarilo kakor bbmba, ko so izvedeli, da je ,,Štajerčev" urednik od vojaščine oproš6en zaradi tega. da študira in iiasvetuje, kako se naj mesfn Ptuj [)reskrbi z živili. Sedaj vedo tudli štajerfiijanci. kdn je oče in svetovalec vseli gospodarskih odredb, ki prihajajo iz Ptuja zaradi Ptuja. Tako tudi Štajerči.iansko ljudstvo po deželi spoznava polagoma. rekel bi. korakoma svoje prijatelje! Naša misel, da se osvobodimo tujega gospodstva, napreduje! Celje. Zaradi nalezljive bolezni griže, ki razsaja v našem mestu, je iiričetek pouka na tvikajšnjili mestnili Ijudskih šolah kakor tndi na dpkiiški mPščanski šoli preložen na 1. oktiiber 1917. Gora Oljka. Preteklo nedeljo dne 16. t. m. je bila Gora Oljka prifia veličastne prisege slovens^ega štajerskega l.judstva k njegovemu verskemu in narodnemu programu. Na tisoče ljudbtva je privrelo od vseh krajev do Dravograda, SoKave, Zidanega Mosta in Šmarja. Marijine družbje in Dokliške zveze so prihitel« s svo.jimi zastavarui. V cerkvi je propovedoval v vznesenin besedah prof. dr. ^Slavič o verski vzgo.ji mladine, zunaj cerkve je nb govoru dr. KornSca tisoftera množioa manifestirala za naše narodne vzore. Vransko-Novaštifta. Da podpremo p-o svoje « molitvami in pFošn.jami sv. Očeta in presvitlega cesarja pri njuripm neumopjiem gpiza.'(tevanju za mir , ooromamo dne 23.. septembra 1917 popoldne mhmo Bo5ne v Novoštifto. kjer bo dne 24. septembra ,.kot na sopraznik Marije Device, Rešitelj^oe v5etnikov, zjhtraj |)rošnje sv. opravilo za ljubi mir naSi mili domovini.