46
Jk                                Božja solza.
UiTf0 Je ^°L P° sP^nem  potopu  zagledal na /.emJji grozno razdejanje,
(MllOiitrriila se je v njegovem očesu solza neskonenega usmiljenja tcr padla
%spf$ na zernljo rned visoko k nebu kipeče vrhove ledenih gora.  Solza božje
^T   milosti je raztopila z ledom napolnjeno dolino, ter jo izpremenila v divno
jezero, v katerem se je blestelo  sinje nebo — oko božje.    Ledniki, sogajoči
do jezera, jeli so se topiti, voda je naraščala in si iskala odtoka proti nižini.
Izpod ledu pa so se prikazale gole peeine.   In sredi jezera, kamor je padJa
solza božja,   zalesketal se je  v solnenem svitu   prekrasen  biser jezera   —
zelen otok.
Ko se je voda odtekJa, vzbudili*so dobrodelni solneni žarki bujno in veseJo življenje po skalovji. Prikazali so se po pečinah drobni lišaji, mah in praprot a na podnožji gora tudi druge rastline in rastliniee. Tudi mlado drevje je začelo poganjati ob podnožji gora, kakor bi hotelo okititi samotno solzico božjo. Po skalah in peeinab. pa sta se grela v gorkih solncnih žarkih kuščarica in strupeni gad. V senci pod drevjem se je plazil močerad in slepec a mej zelenimi vejami dreves je regljala žabica božja. V jezeru so švigale bistre ribice, a po njegovem zrcalu se je vozil snegobeli labiid in drnge ptice plavariee. Po planinah okolo jezera so se pasle črede divjih koz in skokonogih srn, a visoko nad njimi se je vozil v zraku kraljevi oroJ v velikih krogih. Na otoku samem pa so vzrastle tri širokovejnate lipe. Tisoeletja so minula, dre-vesa so razpadla ia zopet v novih pomladila zeleni otok.
Ko pride čJovek na jezerski breg iu vidi prekrasen prizor, postavi si na obrežji pod peeine šator ter pase ondu poklevno čredo ovac po senčnatih logih. Divni kraj se mu priljubi, iz šatora postane koča v znamenje, da se je tu človek stalno naseliJ. Mogoeno drevo mu je prva ladija, v katerej se vozi tjii na jezerski osredek, na prekrasni zeleni otok, pod tri širokovejnate lipe. Tukaj človek neskončno bitje božje, tukaj tolaži njegov srd z vsakovrstnimi žrtvami. Srečni in nesrečni, bogati in siromašni se shajaio sredi jezera na zelenem otoku; prvi hvalo prepcvajoe, drugi milosti božje proseč. In vsak, kdor koli se vozi tja pod lipe na zeleni otok, vrača se zadovoljen zopct domov; kajti solza božje milosti oživlja tndi človeška srca. Tn kadar pride mrzla ziina ter pokrije hribe, gozdo in peeine z belo odejo, nmakne se človek v gorke koče na svoje domače ognjišče, ter gleda skozi okno pri solnčnem svitu na čarobno jezero, na čegar zadnjem konci se leskcta orjaska gora v solnenem sjaji preko nizkih vrhov. Videti je, kakor bi se hoteli stari ledniki povrniti s svojim groznim mrazom. Ali temu ni tako. Solnce vzhaja, vzdigajoč se na nebeškem oboku ter topi ]p,d po jezeru in saeg po visokih gorah. Po kopnera se prikazujejo snegobeli zvontki, oznanujoč vesslo vzporalad. Za njimi se polagoma vzbudi vsa narava; brstje po drevji začae poganjati in lipe na zelenem otoku začno zopet zeleneti. In človek poklada na žrtveuik, katerega si je postavil pod zelene lipe. prve darove, ki mu jih je dal mili Bog. Hvalo poje Triglavu v svojej zmoti, menec, da mu on pošilja toploto in mraz, dobro in zlo iz svojega visokega prestola. Iz hvaležnosti, da se je povrnila zopet lepša doba, v katerej se je znebilo jezero ledii, dal je človek jezerskemu od-
47
toku ime Bogin. In zakaj bi ne zaslužil otočič tega imena? Saj izvira iz jezera, kamor je padla božja solzica.
Tisočletja se vže lesketa divno jezero v podnožji visokih snežnikov. Stara božanstva so zginila in so komaj še po imenu znana. Potomci so pozabili na ime bistrega potoka in zaznamorali kraj ob potoku ,,na mlinili", a pofcok sam je ostal brez imena. Stoletja vže goni potočie mlinska kolesa ter hiti nizdolu v soscdno dolino, katera je vzprejela njegovo staro ime nBogin". Olovek pa je v svojej zmoti iz „&" napravil ,,h", in tako je nastala iz ,,Bo-ginske doline" ,,Bohinjska dolina", po katerej buči Bohinjska Sava, izvirajoča iz Bobinjskega jezera na podnožji visokih vrhov mogočnega Triglava.
Tudi ptujei so radi dohajali v ta kraj in raznesli vest o divnem jezeru in njegovej okoliei po širokem svetu. Zavist in hrepenenje po ptujem imetji sta privedla sovražuike v deželo in tako tudi v srečni planinski raj. Da bi jezerei laglje branili svojo imovino, postavili so na strmo pečino nad jezerom utrjeu grad, a na nasprotnem hribu, od koder se vidi daleč na okoli, razpo-stavljali so straže. Se danes se imenuje vas pod pečino ob jezeru z gradom vred kratko wGrad:< in nasprotni hrib ,,Straža."
Kadar pripodi vihar nevihto in odmera grom po gorah in pečinah ter se sneg in toea vsipljeta po gorovji, da s človekom vred trepeče v svetera strahu vsa narava, prebledeva vsa okolica, takrat prebledeva ž njo tudi solza božja — divno jezero. In človek se obrača kakor nekdaj tja na jezerski osredek, kjer stoji hram božji in se dviga presveti križ v višave.
Tisočletja vže pili in razjeda Bohinjska Sava skalovje pod Stražo in Babjem zobom; preko jezera od zelenega otoka sem pa nam doni nasproti zvon hre-penenja, zvon človeških želja. Visoko nad rajskim Bledom pa se vozi kraljevi orel v mogoenih zračnih krogih.                                                        Jos Lavrič.