Vestnik za učiteljski naraščaj. TURNEJA PEVSKEGA ZBORA DRŽ. UCITELJIŠČ PO BOSNI, HERCEGO- VINI IN DALMACIJI. OD 29. JUNIJA DO 15. JULIJA 1923 . Dubrovnik. 9. julija. Polnoč je odbila v samostanski cerkvi »Male brače« in ravnokar se je poslovil od mene Padre Sokol, naš angelj varuh v Dubiovniku. Pisal sem iz Ljubljane, naj nam aranžira koncert. naj se pobriga za nas. Poleg narodne ženske zadruge. Pčelic, Nacijonalistične mladine in učiteljstva je bil on duša vsega našega tukajšnjega bivanja. Birez njega bili bi kot Iadja brez krmila na viharnem niorju. Padre Sokol, kakor ga zove staro in mlado v Dubrovniku, prolesor teologije, velenadarjen muzik, človek - srce, sprejel je naš .pevski zbor in mene pod svojo toplo kuto in bil nam svetovalec, pomočnik, branitelj, tovariš, oče. Čez kolosalno Poocvo no!je pripeljal je vlak v petekzvečer v Gruž. Na postaji učiteljstvo, narodna društva, Orjuna, Sokol itd. Prisrčen sprejem. iskrene besede. Mladina. izmučena od dolge, vroče vožnie se ie nastanila v novi zgradbi penzijona »Wregg«, ljubeznjive in domače, slovenske štajerske rodbine, ki je ves čas po roditeljski skrbela za našo deco. A ta je gledala samo morje, morje! Naše, Jadransko morie! Nastaniii so se naši otroci kot grofje in spali, spali. Blagajnik naš je plačal za osebo: stan, zaiutrek. obiJno kosilo in obilno večerio na dan 35 Din, kar je v Gružu, pa tudi v Ljubljani lapalija. Sploh je Ljubljana najdražje hiesto. V Mostaru je goveje meso prima po 9—10 Din kilogiram, v Sarajevu in Dubrovniku ne mnogo dražji. Vse zija, ko pripovedujemo da je pri nas meso po 25—30 Din. Kdo bi verjel?! Jaz sem prišel iz Sarajeva šele v soboto zjutraj, ker sem moral rešiti prvi naš disciplinarni slučaj. Šlo je vse po sreči. Komaj sem se umil. že me čaka Padre Sokol, ki me do sedaj ni izpustil iz svojih dobrih rok. Stanko Premrl mu je pisal, naj mi.stori vse to, kar bi storil njemu. In tako sem postal gost samostana »Male brače« v Dubrovniku. kar je bilo že radi tega dobro, da sem lahko brez polurne hoje iz Gruža uredil na »licu mesta« vse kar je bilo treba za dva koncerta. In kdor je kdaj aranžiral koncerte. ve, da to ni malo. Nakopal sem si v Hidžah. težko indispozicijo črev in še sedaj me poganja ponoči in podnevi v skrivne kote tihega samostana. To vam je samostan, poln arhitektoničnih, romanskih krasot. častitljivih starin, izvrstnih obedov, težkega črnega vina za bolne goste. Kako iskreno se je brigal zame kuhar Fra Egidij Frgačič, povpraševal po mojem zdravju gvardiiane O. Josip Matovič, -skrbel zame frater Ambrozio. doma iz Loke pri Mengšu! V vrtu klanstra pa oranže, citrone, granatna jabolka, fige, mirta, agava. kaktus. To so naši otroci gledali. ko smo prvikrat korakali v soboto zjutraj iz Gruža v Dubrovnik. V sredi poti, na najvišji točki sinje. brezkrajko, kakor stekio mirno miorje. Ahanje in ohanje, nemo začudenje. Krasen je Dubrovnik, najlepša točka naše da matinske riviiere. To zidovje. priča slavne dubrovačke republike, ponos Gunduliča in za niegovim ozadjem silni (Srdj) ter večno zeleni otok Lokrum. Odkorakali smo v spremstvu učiteljev in nacijonalne mladine mestno obzidje. podružnica F. S. nam je pomagala pri koncertih. pri posetu Lokruna, a vse je vodil Padre Sokol. Celo pri mestni občini izposloval nam je odbitek kopališke takse v obliki ravnotako velike podpore. Prvi koncert smo absolvirali v dvorani Sokolarne. Tja poleti vsled vročine ne gire živa duša. A zgodil se je čudež. Našega prija.elja agitacija od meščana do meščana je napolnila dvorano do vrha. Želi smo triumfe. Nemci. čestitke. pokloni. Vse je radostno, navdušeno. Oj ti Slovenci! Pa so bili res junaki ti vaši mladi pevci. V nedeljo pa smo imeli koncert pred kavarno »Dubravka«, »Na Pilama«. Hotel ga nam je prekrižari »Nebeški Gromovnik«, a večer nam je dal le svež in krasen. Ves širni prostor, vsa ta stoglava publika ploska naši pesmi in se je raduje. A današnji dan je samo naš. Ogledali smo si Lokrum, ta, sedaj. žal, na pol zanemarjeni biser dalmatinskega otočja, poln prekrasnih partij, divnih razgledov, nebeških vrtov. V dvorcu se nahaja državni sanatorij za bolne otroke cele kraljevine. Cela velika kopa jih je tam. ki jih goji in živi država. Pod okriljem usmiljenih sestra se razvijajo krepko in na njihovega »Slovenca, Srba in Hrvata« zapeli smo jim v kapeli nekoliko pesrrii. Premislite, bil je tam pred nedavnim ča- som tudi edini slovenski otrok iz Maribora! In kako bi jih lahko bilo'20 in več! Naši pevci se kopljejo v morju, midva s Padre Sokolom pa sediva na hladni verandi, pijeva čaj z mlekom in kujeva načrte za bodoee leto. Ravnokar se ie poslovil od mene. Celica je mirna, prepodila sva vse zloglasne komarje in bela. nepretrda samostanska postelja vabi. Treba ie vstati ob 5. uri, kajti »Petka« odjadra iz Gruža že ob 7. uri. Na Hvaru, 10. julija zvečer. To je bila nebeška vožnja. Kapitan »Petke«, parobroda Dubrovačke paroplovitbe, nam je izročil ladijo, kakor svoj dom. Razprostrli smo se na kirovu. kakor na domačem travniku. Gruž je mineval, še se je videl robec Padre Soikola, še roke pozdravljajočih nas Gružanov in Dubrovničanov. pesem naša je šla po marju in izginil je za nami, zapuščajoč samo neizbrisen spomin, stoletni. ponosni Dubrovnik. Na Korčuli godba, narodna društva, učiteljstvo. pevci, pozdravi. vino, pecivo, skratka; polurni praznik, ki ga v sanjah nismo pričakovali. Zapisali smo si Korčulane v srce in bodo nam vesel. jasen spomin. Zamogli smo jim dati za njihovo gostoljubnost le našo pesem, krepke, rodoljuibne besede in topel objem. Isti sprejem v Veliluki. Kako so ti ljudje dobri! In kako drugače gleda sedaj naša mladina, naš bodoči učiteljski naraščaj na naše dalmatinske brate! Duše so se razmahnile, srca se odprla. oai se zbistrile. Sedai sodimo in ijubimo sami! Na Hvaru nas še v temni noči pozdravlja narod. govori rojak g. Potočnik. a mi smo trudni, oči se zapirajo, glave klonijo k snu. Rekli so, da dospemo v Split že zvečer, a višji. poimorsko-štrajkovni razlogi drže nas do jutra na Hvaru. Med tem nas pa na Splitski obali čaka narod, čakajo iz glumskega kongresa vračajoči se operni pevci-Slovenci. Pa prijadra Salona, ki je pozneje odplula iz Dubrovnika, kot mi, a jo vodi vojna mornarica. in zaori »Vasovalec«, pa »Živeli Slovenci«, »živel Adamič«, a glas »Adamiča nema, dodje sa Petkom« iz krova Salone popari vso obal. In vendar sem brzojavil iz Dubrovnika, da piridemo s »Petko«! Toda negotove pomorske plovbene razmere v tem času štrajka so zmešale vse načrte, vse račune. vse pojme. Mi pa tačas sedimo na Hvaru. Split, 13. julija. V Dubrovniški agenciji Jadranske plovitbe so mi rekli, da 13. t. m., to je danes odpluje Salona iz Splita v Bakar. Na to zatrdiUo šele sem se s svojim zborom podal v Split. Od tu smo se hoteli odpeljati danes zjutraj z železnico v Šibenik. prirediti tam koncert in zvečer počakati Salone. ki se tu ustavi za pol uire. Ako bi pa Salone ne bilo, preostala bi nam pot iz Šibenika preko Knina po Steinbeisovi železnici do Prijedora, Sunje, Zagreba itd., ali preko Knina peš čez 50 km do Gračaca in od tam z železnico na Ogu_ n. Dve progi katere bi bržkone strašno drago plačali z zdravjem. časom in v katerih sredini bi bržeas ostali brez denarja, kajti šla nam je že trda. Prekoračili smo dobo našega potovanja vsled negotpvih plovitbenih razmer že za tri do štiri dni in izdatke smo že iz Dubrovnika pokrivali z dohodki koncertov. Ce bi nam ti ničesar ne nesli, ne vem kako bi se prejedli do doma. Prijadrali smo ob 6. zj. 11. julija v Split. Niti roke ni na obali. M bi se nam dvignila v pozdrav. Kdo je mogel vedeti, da pridemo navse zgodaj ? Čakali so nas ponoči. Vlekli smo se s svojo prtljago kako_ ameriški izseljenci v mesto. Pozdravljen, starina Dioklecijan! Ubrali smo jo na vrt gledališke restavracije. čitali med potom na hišnih oglih, da priredimo danes koncert in srce se nam je olajšalo.. Zdi se, da je »Guslar« vse uredil. Samo nikogar ni, ki bi nas sprejel. Na vrtu gledališke restavracije je razpoloži!a m-adina svoie trudne kosti. iaz pa in naš blagajnik začela sva begati za ljudmi po mestu. Zgodaj je, vse še spi. A med tem je prinesla sreča tajnika pevskega dr. »Guslar«. g- Marjanoviča in še nekaj drugih prijateljev in stvar se je takoj zasukala. Fantje so polegli prostore v zavetišču F. S., dekleta pa so dobile ležišča, . piripravljena že za Sokolski zlet, v osnovni šoli na Plinovi ulicf. Vse v redu. Po kratkem oddihu • si je mladina pod vodstvom članov F. S., Orjune in gospodov slovenske kolonije ogledala častitljivo mesto, se šla kopat, mi drugi pa smo uredili vse potrebno za koncert, obiskali ljubeznjive rodol.iube ee. dr. Lavša, Smolčiča, župana dr. Tartaglio, pokr. namestnika dr. Metličiča itd. Povsodi pa nas je potrla vest. da Salona »bržkone« ne pri- de več, kajti prikaz vojnega ministrstva zahteva izkrcanje vojne mornarice iz privatnih oarobrodov. Pripoiminjam, da se ]e to po našem prihodu v Bakar tud. zgodilo, in smo se mi takorekoč ujeli za rep. Kaj sedaj? Po iskrenem prizadevanju ravnatelja zadr. gosp. banke gosp. Smolčiča bi za najhujši slučaj dobili »Anuncijato«, motojedrnjačo, ki bi nas naložena s kamenjem. prepeljala pod vodstvom kapitana g. Kozulica do Sušaka in to brezplačno. A_ to je ladjica, čez katero pljuskne vsak večji valček, ki se ustavi v slučaju slabega Vremena po več dni za vsakim oglom, ki ima za ležišče samo' kamenje. Kako se prehraniti, ako bi nas slabo vreme zadržalo pet, deset dni? Sreča naša je hotela, da je šel ta kelih trpljenja mimo nas. Včeraj smo imeli na vrtu gled. restavracije svoj drugi koncert. Na mojo prošnjo ie radevolje sodeloval pri koncertu g. J- Rijavec, beogradski operni pevec na katerega eredo Spilitčani kot muhe na med, ter znameniti kvartet Jugosl. solistov, gg. Rijavec, Turinski. Ertel in Tucakovič. Privabili so toliko ljudi, da nam je zmanjkalo vstopnic in prostora. Moralni in materijalni uspeh nad vse pričakovanje. Bili smo iz vode. Vrh tega se je potrdila vest, da pride »Salona« gotovo. Kdo nam sedaj kaj more? Slovenska kolonija z gg. Troha, Finžgar. dr. Eržen dr Kosii. Sostos'av Peruzzi itd. itd. je rajala z nami. se veselila, nas gostila. nas spremljala. Bili so to visoki, prazniški dnevi. Čas odhoda je t.u. Salona čaka. Vse se gnete na krov. Pozdravljeni vi »Guslarji«, do svidenja bratje SJovenci in Hrvati. Naprej! Bakar, 14. julija opoldne. Krasna noč ie za nami. Za nami ]e stotisočlučni Šibenik, oni Šibenik, ki smo ga zaman snubili, ki se je našega obiska, našega koncerta otresel, za nami rana našega telesa. Zadar, za nami vsi ti sivi otoki, yse brezmejno, miljon zvezd odsevajoče morje. Bakar, poslednja bridka postaja Križevega pota. Konstatirali smo tik pred izkrcanjem en slučaj miorske bolezni v naših še vedno čilih in veselih vrstah. Treba tudi morju plačati davek. Gdč. F. je plačala za vse nas. Hvala ji! V Bakru strašna vročina, prah do kolen, šmarjetni semenj. visoki greben, ki ga treba prelezti do postaje. Krčmarica Slovenka nas je prepodila kot nadležneže iz svojega »Gradskega vrta«. Zatekli smo se v kavarno »Jadran«. kjer smo pooi'} belo kavb in hajd v sroro! Šlli sitio, kot romarji - berači po ostrem kamenju, silnem prahu, žgoči vročini. Ta pot je bil kot črna senca na našem solnčnem potovanju. Fantje so s silnim naporom pripeljali, prežgani od solnca, sivi od prahu, Brtljago na postajo. Dali so nara udoben voz in brzovlak nas i^-jadrno potegnil proti Karlovcu. Plase! Še zadnj! pogled na morje! Ljubljana, 16. julija. Doma! Ali verujte, da jih je včeraj zjutraj na postaji bilo več kot polovica, ki bi šli radi še dalje, dalje? Vse je zdravo veselo. samo resnejši so, izkušenejšl, umnejši- Znajo spati celo na eni nogi, ako treba; znajo biti žejni, gladni, prestanejo z lahkoto solnce in dež, vročino in mraz, a peti ne znajo več. Izpeli so se dodobra. Vse svoje pesmi so pustili v Bosni. Hercegovini in na Jadranskem rnoiriu. Prav je, naj tam ostanejo; saj to je bilo edino, kar smo mogli dati svojim bratom tam doli. V Karlovcu nam je postregla širom hrvatskega Primorja znana gostilničarka ga. Matokovič, na oostaji nas ie nefcoliko opljuval. oblajal in ozmerjal »Hrvatski Sokp«. slišali smo republikansko himno, Radičevske poveličevalne pesmi, a gledali srno raje čez Gorjance proti beli Ljubljani. Čim bližje Ljubljane, tem veselejši je moj zbor. Ne morem se načuditi teni mladim, krepkim. junaškim ljudem. Ako se bodo držali vse življenje tako. trdno in samozavestno, dobil bo naš narod učitelje, na katere bo lahko ponosen. G. dr. Šerko je imel presneto malo posla; daia' ie za zabavo iniekciie. a njegove vesele, iskreno zabavne besede bile so najboljše bodrilo za nas vse. G. Lasbacher je prišel s prazno torbo domov. Ne. ni res! Bilo je še toliko v nji, da smo mu pri današnjem poslovilnem sestanku v zahvalo za njegov presneto odgovoren in težak posel podarili v znak hvaležnosti s srebrom okovano listnico. Tudi dragi naš prijatelj in vedno veseli, skromni tovariš g. Dekleva je prišel na sestanek. Pomagal mi je zvesto vso pot. Fantje so mi izgubili klavirski part skladbe »Dobro jutro« in g. Dekleva nas je v Splitu na sJe- po srečo spremljal na pamet. G. Arnšek, vedno ažurni in korekten; se je peljal že včeraj domov in dame - spremljevalke, energične in skrbne, tudi. Vsi vedo. da smo jim za njihovo prijateljsko pomoč iskrenp hvaležn.. Poslovilni sestanek su posetili tudi zastopniki Slov. Matice in Lj. Zvona, znajoč ceniti naše slovensko glasbeno pijonirsko delo. Razšli smo se veselih oči in lahkih src. Vseskozi smo držali visoko čast naših zavodov, čast Slovencev. Zdi se mi, da nisem ošaben, ako trdim. da sem našerau bodočemu učiteljskemu naraščaju z ooisano turneio storil veliko in dobro delo. Emil Adatnič;