m. številna V Llubljanl, v soboto, Z3. oktobra 1915. XLVIII. (elo. »Slovenski Narod8 velja v Ljubljani na dom dostavljen: celo k to naprej .... K 24'— pol leta „ • • • • . 12*— četrt leta „ • • • • • 6*— ca mesec „ • • • • • 2*— v upravništvu prejeman: celo leto naprej • , • • K 22-— pol leta „ • . • . . 11-— četrt leta „ • • . . . 5*50 na mesec . . • • • « 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Enallova nlica št. 5 (v pritličju levo,) telefon it 34. Izhaja vsak dan zvečer izvzemš! nedelje te praznike. Jnserati veljajo: peterostcpna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati Ud, to je administrativne stvari. —— Posamezna številka velia 20 vinarjev. ——— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. •Slovenski Narod za Avstro-Ogrsko: celo leto skupaj naprej • K 25*— pol leta „ „ • . . 13 — četrt leta m „ • • « 6-50 na mesec - „ • . . 2-30 velja po pošti: za Nemčijo? celo leto naprej - • . K 30*-*, za Ameriko in vse druge dežele z s celo leto naprej • • « ♦ X 35.-~ Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka*; Upravnžštvo (spodaj, dvorišče levo), Enallova nllca it 5, ielefen iL35- • V PO 50URNI ARTILJERIJSKI PRIPRAVI se je pričel v Četrtek SPLOŠNI JURIŠ NA NAŠO PRImorsko fronto. — na krnu, pri TOLMINU IN DOBERDOBU se vršijo srditi BOJ!. — naše Čete so vse dosedanje ITALIJANSKE NASKOKE KRVAVO ODBILE. Dunaj, 22. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo: Italijansko bojišče. Kakor smo pričakovali, se !e priče! včeraj dopoldne po več nego SGurni artiljerijski pripravi splošni juriš glavnih sil italijanske armade na našo pozicijo v Primorju, tretji v petmesečni vojni dobi. Na Krnu, na postojankah tolminskega mostišča in zlasti na doberdobski planoti se vršijo ljuti boji. Na krnsko oporišče naperjeni napadi polka št. 110 mobilne milice so se zlomili z izredno težkimi izgubami. Drugi napad v tem prostoru se je izjalovil v ognja naših hrabrih braniteljev po kratkem času. Predpolje pozicij ie pokrito z italijanskimi trupli. V tolminskem mostišču so se obrnili sovražni napadi v glavnem proti Mrzlemu vrhu in tužnim delom naše obrambne fronte. Vsi napadi so bili krvavo zavrnjeni. Na posameznih mestih, kjer je vdrl sovražnik pri prvem jurišu v našo najsprednejšo črto, so ga Protinapadi vrgli zopet nazaj. Tudi tu so izgube Italijanov jako velike. Na hribu Sv. Mihaela so vdrle močne sovražne sile popoldan v naša kritja. S sledečim protinapadom so bile po-vsodi vržene nazaj. Prejšnje pozicije so zopet v naši posesti. Po več napadih se ie posrečilo Italijanom vdreti tudi v južnem sosedniem odseku v naše strelske jarke. Nihče izmed njih se ni vrnil. Južuozapadna rronta visoke planote je bila istotako pozorišče krvavega borenja. V boju je prišlo večkrat do spopada na nož na pest. Izgube sovražnika so tu posebno težke. V ravno pretekli noči so trajali boji na doberdobski visoki planoti dalje z nezmanjšano močjo. Na Koroškem so bili napadi na rIochweissensteinu (Monte Paralba), v okolici Plockna in v Jezerski dolini zavrnjeni. Na tirolski fronti prej ko slej ljuti topovski boji. V Dolomitih so se razbili novi italijanski napadi ob naših trdnih pozicijah. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. li 6 f e r, fml. TRETJA BITKA OB SOČI. Tretja bitka ob Soči je v polnem teku. Po Joffrejevem receptu so pripravljali Italijani pehotni napad s 50urnim ognjem iz več tisoč topov. Dne 21. so se pričeli pehotni juriši. Napadalci so prispeli na več odsekih do razstreljenih jarkov. Po načrtu pripravljeni protinapadi so vrgli sovražnika zopet iz jarkov. Italijani so imeli že prvi dan bitke nenavadno visoke izgube. Na nekaterih točkah so bili celi oddelki v b I i ž i n s k e m boju dobesedno uničeni. Tretja bitka ob Soči presega v silovitosti in prelivanju krvi obe prejšnji, cela italijanska armada juriša. V prvi črti stoječe zbore oja-čujejo zadaj postavljene močne rezerve, ki naj izpolnjujejo široke vrzeli. Boj, kakor se vidi, radi tega še ni dosegel svojega viška. Ker pa se je posrečilo, odbiti prvi ljuti naval, in sicer z izgubami za sovražnika, ki bodo daleč presegale njegove izgube v drugi bitki, cenjene na 60.000 mož, ako pojde tako dalje še nekaj dni, ni za nas nikakega povoda, da bi dvomili nad vstrajnostjo naše fronte in končnim rezultatom tretje veiike bitke ob Soči. Uničen italijanski zbor. Iz Inomosta poročajo 21. oktobra: Povodom poslednjega italijanskega napada ob Soči je bil popolnoma uničen beneški zbor; od 4000 mož jih ni ostalo niti 400. Polkovnik je odstavljen in pride pred vojno sodišče. Zbor, ki je uničen, so tvorili beneški financieri. Zbor je štel 20 stot-nij. Italijani so jih izvežbali za obmejno službo. Med njimi so bili jako dobri smučarji. Italijani streljajo na italijanske begunce. Dunaf, 21. oktobra. Iz vojno-poročevalskega stana: Kako Ijubez-njivo ravnajo Italijani s svojimi brati, katere je treba odrešiti, dokazuje dejstvo, da so streljali s topovi na prebivalce kraja Rcnchi, severno-zapadno od Borga, ki so bežali pred sovražno evakuacijo. Italijanski Masko. Base!, 22. oktdbra. Nevtralni listi kooštattrjefo ob bližnjem poteku petega italijanskega vojnega meseca, da Italijani tudi v petem mesecu niso dospeli nikjer čez svoje pozicije, na katere so se postavili začetkom vojne. Tucii v Italiji se priznava brez olenšavania skoro v vseh ljudskih slojih izjalovjjenje italijanske vojne proti Avstriji. ITALIJANSKI P4RN2K POTOPLJEN. BeroUn, 22. oktobra. Posebni poročevalec \Volfiovega urada poroča iz Aten* Neki avstrijski podmorski čoln je potopil neki italijanski parnik. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 22. oktobra. Iz vojnopo-ročevalskega stana: Poročilo italijanskega generalnega štr^ba. Dne 19. oktobra se je nadaljevala naša ofenziva v Trcniino s sijajnim uspehom. V Ju-dikarijah smo vzeli Orna Pallone, se-vero-vzhodno Condina, izredno močno pozicijo, ki obvladuje izhod doline Daone in Ledoi in je bila ojačena z dvema vrstama strelskih jarkov, izmed katerih so nekateri vsekani v skale. Tu smo vjeli 80 mož, med njimi 4 oficirje. Ostanek avstrijske posadke je iskal svojo rešitev v begu. V Laga-rinski dolini smo zavzeli v spopolnje-nje akciie z dne 18. oktobra višine severno in severo-vzhodno Crosana, ki so bile tudi utrjene s številnimi močnimi okopi. Nato je poskusil sovražnik od Sv. Bernarda na hribu Piaena pregnati nas iz pozicij, katere smo zasedli, z ljutim artiljerijskim ognjem, ni pa mogel doseči nikakega uspeha. Tudi v gorenji dolini Cordevole se je včeraj napad nadaljeval. Tu smo za- sedli Sief na pobočjih Col di Lana. V odseku Falzarego so dosegli naši al-pinci mali Lcgaceio. V dolini Felle je napadel sovražnik dne 18. in 19. oktobra večkrat naše pomaknjene pozicije, bil pa je vedno vržen nazaj. V gore-j nji in srednji Soški dolini in na Kraški planoti traja artiljerijski dvoboj in ga časih prekinejo male pehotne akcije. Včeraj je podvzelo lastno zračno J brodovje zopet napad na sovražno le-! tališče pri Ajševici. Vržene so bile ! številne bombe z vidnim izvrstnim j uspehom. Obstreljevala je letala močna sovražna artiljerija, vrnila pa so se nepoškodovana. Značilno italijansko uradno poročilo. Duna«, 21. oktobra. Iz vojnopo-ročevalskega stana: Italijansko vojno poročilo z dne 17. oktobra je značilno za način, kako zna Cadorna celo najmanjše dogodke pretvoriti v boje velikega štiia. Kakor poroča italijanski komunike, gre za trdovraten boj za kraj Pregasina na zapadnem obrežju Gardskega jezera, ki se je pričel dne 13. oktobra. O 14. Cadorna molči. Dne 14. okt bra je imel, po Cadorno-vem poročilu, zopet pričeti napad za posledice zavzetje Pregasina. V resnici pa tu ni šlo za kraj Pregasino, katerega sploh nismo zasedli, marveč za napad na naše oporišče, severno kraja na Nodicu ležeče s posadko pol kompanije črnovojnikov. Ta, dne 13. oktobra ob 2. popoldne od enega alpinskega bataljona izvedeni napad je bil krvavo odbit. V bližnjem predpolju smo našteli 100 sovražnih trupel. Neki vjetnik je izpovedal, da je njegova stotnija skoro popolnoma uničena. Od takrat dalje sovražnik napade ni ponovil, marveč se je zadovoljil z zasedenjem kraja Pregasine, katerega nismo branili. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Aretirali so po sklepu vojnega sodišča podpolkovnika Monsachija 74. pehotnega polka in majorja Fa-chenda, ker sta iz rezervne blagajne poneverila svoto 138.000 lir. Italijanski parlament bo sklican najbrže drugi mesec. Nekateri listi zahtevajo, da mora biti sklican še ta mesec ter da naj zboruje samo en dan, »Messaggero« pa pravi, da bo zbornica sklicana med 23. novembrom in 15. decembrom in da bo zborovala do Božiča. Preko Curiha poročajo, da na Sardiniji aretirajo dan na dan vse polno ljudi, ki niso zadovoljni z nadaljevanjem vojne. Policija v Florenci je aretirala po palogu vojnega sodišča v Benetkah grofico Marijo Vojnović iz Dubrovnika, ker je osumljena vohunstva. Rennell Rodd, gospod v Italiji. »Berliner Tageblattu« se poroča iz Rima: Izključni gospodar položaja v Italiji je angleški poslanik Rennell Rodd, ki popolnoma obvladuje Sonnina in Salandro. Sonnino živi samotarsko življenje in ne pusti k sebi nobenega človeka razven Salandro in Rennell Rodda. O kralju ni več govora; čuje se samo, da ga lomijo krči v glavnem stanu. Na njegovem mestu vlada Rennell Rodd. Za Rennell Roddom pa je na italijanskem dvoru najvplivnejša oseba mis Brown, odgojiteljica kraljevskih otrok. Temu se marsikedo v Italiji čudi, kakor tudi dejstvu, d& italijanska kraljica Helena krepko podpira angleško agentinjo. Zavezniki ne vpoštevajo posebnih interesov Italije. »Giornale d' Italia« čuti potrebo, zavarovati se proti temu, da zavezniki Italije, kakor tudi Grčija se nič ne ozirajo na posebne interese Italije in odkazujejo Epir, Dojran, bolgarsko obal do Enosa, egejske otoke in celo Cipernski otok Grčiji v škodo pogrebnega ravnotežja v sredozemskem morju, katero bi morala vzdrževati Italija. — Neki italijanski trgovec iz Patrasa piše, da se grški eksportni trgovci bojijo konflikta Grčije s četverozvezo in porabljajo sedanjo perijodo diplomatičnih pogajanj, da spravijo proč vse blago iz strahu pred morebitno blokado. Popolna svoboda govora v italijanskem parlamentu. Salandra je izjavil napram uredniku lista »Tribuna«, da bo vlada pustila v parlamentu, ki bo v kratkem sklican, popolno svobodo govora; sicer ve, da je pričakovati napadov, ali se jih ne boji in prebivalstvo jih bo znalo ceniti po vrednosti. Glede cenzure je rekel, da je ni mogoče odstraniti in tudi ne odvzeti jej ostrosti, dasi priznava njene napake in inkongruence, ki so pa neizogibne. Italijansko posojilo v Ameriki. Italija dobi v Novem Jorku, kakor se od tam brzojavlja, s posredovanjem banke »Lee Higgnison« po- UST Odustaltera skrivnost. Angleški spisal J. k. L e y s. (Dalje.) »Torej vidiš, stric, da ni nič hudega. Kar govori! Prav nič ti ne bo žal.«Tako je Dane silil strica, a pred-no se je Mathew Fane še do dobra odkašijal, se je O* Neil spomnil, da zna biti nad Hughom Thesigerjem razglašena obsodba, še predno bo Maihew Fane vse povedal, kar mu je znano. Vedel je, kake težave je premagati, če se hoče že izrečeno sodbo ovreči in zato je želel, da bi prišel Mathew Fane še pred koncem obravnave pred porotno sodišče. Ne da bi izgubljal dosti besedi, je O' Neil pograbil Mathewa Faneja, ga soravil kar mogoče hitro po stopnicah in na voz in ukazal izvoščeku, naj goni konje kar le more. Ko je O' Neil vstopil v porotno dvorano, je najprej zagledal Hugha Thesigerja, ki je sicer bled, a miren sedel na obtožni klopi, dočim je sodnik lord Cherrv ravno razlagal porotnikom, kaj govori za krivdo ob- toženca. Ne meneč se za sodne običaje in predpise je O' Neil kar pri vratih zaklical: »Mylord! Gospod sodnik! Obtoženec je nedolžen! Thesiger ni imel oporoke nikdar v rokah in tudi Feliksa ni zastrupil. Jaz to lahko dokažem!« O' Neil je to zavpil v skrajni razburjenosti, ne da bi prav vedel, kaj govori. Po njegovih besedah je zavladala v dvorani grobna tišina. Vsi navzoči so se strme ozrli na vrata, kdo si je dovolil, motiti na tak način sodno obravnavo. Tudi lord-sodnik se je ozrl in na njegovem obrazu se je videlo, kako je presenečen. »Gospod O' Neil,« *je rekel sicer strogo, a vendar nekako zadovoljno, »tako se ne smete tukaj vesti.« »Vem, gospod sodnik. Prosim odpuščanja, da sem se spozabil. Zapeljala me je želja, da bi sodba ne bila prej razglašena, dokler ni zaslišan mož, ki sem ga kar seboj pripeljal, mož, ki bo nekaj priznal, kar bi Vas, gospod sodnik, in tudi porotnike prepričalo o popolni nedolžnosti obtoženega Hugha Thesigerja.« »Hugh Thesiger je svojo krivdo sam priznal,« je opomnil lord-sodnik. »Da! Ali le vsled velike zmote, v katero so ga pripravile nesrečne okoliščine. Ce mi dovolite nekaj minut . . .« »Prekinil bom obravnavo za deset minut,« je dejal sodnik in je vstal s svojega sedeža ter z O' Nei-lorn odšel iz sobe. Minilo je deset minut, potem pol ure, potem še dobro uro, a sodnika še ni bilo v dvorano. Lord Cherrv se je hotel prej natančno podučiti o celi stvari, ki mu jo je O* Neil povedal, predno se je odločil glede nadaljnjega postopanja. Končno se je vrnil sodnik in naznanil, da bo zaslišal dve novi priči. Mathe\v Fane in Danijel O* Leary sta bila temeljito izprašana in Fane je odkritosrčno priznal svojo krivdo. Rekel je, da je že od smrti Rikarda Boldcna ves čas iztikal za oporoko, da bi se je polastil in jo prodal Fre-ceriku Boldonu. Prišedši usodepolni dan v Feliksovo sobo, je videl, da je imel njegov gospodar pred seboj na rrrizi tružico, v kateri je hranil najvažnejše papirje, ki jih ni hotel pustiti v pisarni. Feliks mu je naročil, naj mu da pripravljeno juho. Fane je takrat zagledal steklenico s kokainom in v tistem hipu ga je spre-letela misel, da spravi s tem zdravilom svojega gospodarja v nezavest in se polasti oporoke. Feliks ni zapazil, da je Fane vlil v juho velik del zdravila. Mirno je juho zaužil in kmalu potem izgubil zavest. Fane je vzel oporoko in odšel, v svoji razburjenosti pa je pozabil zapreti zunanja vrata. Kar je Fane povedal, se je zdelo vsem ne samo verodostojno, nego povsem prepričevalno. Lord - sodnik pa je uvaževal tudi možnost, da so Thesigerjevi prijatelji morda Mathe-wa Fane?a podkupili, naj samega sebe obtoži, ker more dobiti le neznatno kazen, zato je ukazal poklicati pred sodišče slugo Duerota, obenem pa je odredil, da je Šel preiskovalni sodnik zaslišat bolnega Frede-rika Boldona. Duerot se je povabila na sodišče močno ustrašil, a ni se ga mogel ubraniti in je brez ugovora sledil policijskemu agentu na sodišče, kjer je bil takoj zaslišan. Duerot ni tajil, da pozna Mathewa Faneja in je tudi povedal, da je Fane njegovega gospodarja Frederika Boldona večkrat obiskal. Na sodnikova vprašanja je po kratkem obotavljanju tudi priznal, da mu je Frederik Boldon naročil, naj spravi skrivaj neke papirje v pisalno mizo lady Boldonove. Duerot je pa tudi hitro dostavil, da ni niti najmanj slutil, da je to protipostav-no, kar je storil po ukazu svojega gospodarja. »Tako, tako,« je menil sodnik razmišljeno. »Ali je bil predal pisalne mize zaklenjen?« »Ne!« Komaj je bil Duerot izrekel to besedico, se je spomnil, da je bilo že pred porotniki dognana resnica, da je bil namreč predal zaklenjen. Pre-bledel je in hitro dostavil: »A morda je bil predal zaklenjen.« »Kdo Vam je dal ključ?« je strogo vprašal sodnik. Duerot je drhtel strahu po vsem životu; odpiral je ustnice, a ni mogel nič razločnega povedati. »Ce nečete odgovoriti, pa pustite,« je dejal sodnik. »Morda sto storili kaznivo dejanje, a po angleškem pravu niste dolžni, samega sebe obremeniti. Za danes ste opravili.« Duerot jo je tako hitro popihal iz sodne dvorane, kakor bi se bal, da ga še na potu primejo in tako ga je bilo strah vsakega daljnjega zaslišanja, da je še tisti večer zapustil London. Fane je bil odpeljan v preiskovalni zapor. Bodi že zdaj povedano, da je bil čez nekaj tednov obsojen le na tri mesece ječe, ker je sodišče smatralo, da je le po nesreči dal odvetniku Feliksu preveč kokaina, češ, hotel ga je samo onesvestiti in ni gaj mislil zastrupiti. (Dalje prih.) sojilo 25 milijonov dolarjev za eno ieto po 6 procentov. Novi italijanski davki. Dne 20. je izšel nov davčni dekret, ki odrejuje obremenitve za vojno službo nesposobnih, davek na zabave, povišanje davkov na kolke In poštnih in brzojavnih pristojbin. Ti novi davki bodo dali skupno okoli 50 milijonov lir na leto. Luzzatti pravi v »Corrieru, da se je vlada odločila, da bo krila obresti za tekoče vojne stroške iz liovih davkov. Vojni troski znašajo dnevno 17 do 18 milijonov, po odbitku rednih etatnih izdatkov najmanj 14 milijonov. 0 SorBko-srodSfanskem zasedenem ozemlju, Naš P. na soški fronti je pove-3đal, da proti laški pehoti imajo močnega zaveznika v močvirni dolini, ki se nahaja med našimi in med laškimi strelskimi jarki in ki je precej podobna ljubljanskemu Barju. To je >agro monfalconese«, tržiška ravan, po kateri so napeljane vodne naprave za namakanje zemlje. To je edino veliko delo obsežnega gospodarskega pomena, ki je bilo napravljeno doslej v deželi, pa v italijanskem, oziroma furlanskem delu. Ravan je iuha, neizmerna škoda je pomenila kmetijstvu, namakanje pa je velikanske koristi. Pokojni goriško-gra-'diščanski deželni glavar dr. Pajer ima glavne zasluge za to veliko agrarno delo. Sploh sta se obe italijanski stranki, kakor sta se imenovali v Gorici, v Furlaniji sta hoteli biti obe furlanski, res z največjo ynemo brigali za gospodarski pro-cvit furlanske ravnine. Liberalna laška stranka se je ozirala bolj na dobre gospodarje »grofe« (conti), in druge vplivnejše osebe, ljudska stranka pa je trdila, da dela za ljudstvo. To je bilo šele par let pravzaprav, kajti poprej je bila vsemogočna italijanska liberalna stranka, ki je iz Gorice obvladavala Furlani-jo. Že imenovani deželni glavar dr. Pajer (po katerem pa, mimogrede povedano,; se je pretakala neitalijan-ska kri, mati je bila Tolminka in oče tudi ni bil Italijan), je obljubljal Furlanom na nepozabnem volilnem shodu v Zagraju — paradiž. Star je bil, čestitljiv, s tipično italijansko kratko brado, ohromel na nogah, pripeljali so ga bili v Zagraj in postavili za mizo in tam je v lepih in izbranih besedah obljubljal Furlanom paradiž, ako ostanejo stranki zvesti. Furlani sicer niso ostali stranki zvesti in Pajer je že odšel v paradiž, desi ne ravno furlanski, paradiž pa so jim gradili potem ljudski poslanci z regulacijo rek, hudournikov, z najrazličnejšo gospodarsko pripotnčjo, z osuševanjem močvirja, kjerkoli ga je kaj, zasnovana so bila velika regulacijska in osuševalna dela. Furlani-ja se je res imela spremeniti v deželico, ki bi bila lahko vzorec vsem drugim. In to deželico se je hotelo odstopiti pohlepnosti Italijanov ... Da se vrnemo k našemu P., ki gleda dol na močvirno dolino. One vodne naprave, tako lepo izpeljane, se prav lahko porabi' v to, da se napravi močvirje. In močvirna dolina našim braniteljem izborno služi. Govorili smo o Gradežu, spregovorimo Še o Barbani, krasen otoček je to, mičen, kot nekak vabljiv zaklad tiči med lagunami. Tam je romarska pot in vsepolno pobožnih romarjev, Furlanov in Slovencev iz dežele, iz Trsta, iz Istre je hodilo sem prosit pomoči Mater Božjo. Majhen otoček, kakor nekaka igrača. Cerkev je tam, resni obrazi patriarhov v reliefih gledajo na poset-nika, zavetišče za romarja, dobra gostilna, par dreves, mala stranska kapela in neka ribiška koča. To je vse. Vodnjak je tudi in voda iz njega se peni, kakor bi se točilo šampanjca. Glede ratlinstva se lahko napravi cele študije, školjk vseh vrst v izobilju, nikdo, kdor pride tu okoli, ne zamudi prilike, da bi si ne ogledal to krasoto. V ozadju gozd s pinija-mi, tam pri Belinji pa je stalo nekoč gledališče in tempelj Belena. Sloveči lovi na race, kljunače... Zabave tudi tukaj okoli dovolj. Posebnost v tem koncu dolenje Furlanije so ribiške koče s svojimi prebivalci. Iz trsja je postavljena povsem primitivno v obliko stožca, samo na vrhu malo potegnjenega, okno tudi gleda ven, na sredi je ognjišče, pri kraju postelj, ki spominja na posteljo v barakah beguncev, vse tako, kakor bi prišel človek tja kot v kako bivališče narodov, katere nazivljamo še divje. Naši divji ribiči, ponižni, dobri so, okoli sebe vidijo velikanski promet, koliko sveta je Šlo mimo njih v Gradež, oni so ostali v svoji primitivnosti, oni so še povsem naravno ljudstvo. V šolo ne hodijo, kako pa naj vozi vsak dan otroke v čolnu svojega malega otočka v šolo? Tak sijaj v Gradežu, zastopniki izobraženega sveta, malo proč praljudje ... Zapadna Makedonija naše Čete so zajurišale višino SLATINA TER SE BLIŽAJO SRBSKIM POZICIJAM NA kos-MAJU. Dunaj, 22. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo: Jugovzhodno b o JI $ C e. Ofenziva zaveznikov v Srbiji ie tudi včeraj povsodi napredovala. Avstro-ogrske čete armade, kateri poveljuje general von Kovess, so zajurišale, prodirajoč proti kosmajski poziciji, južno Ralje dvigajočo se višino Slatino. Na obeh straneh spodnje Mora-(ve prodirajoče nemške bojne sile so pridobile prostora severno Palanke In Petrovca. Vranje, Kumanovo In Veles v Vardarski dolini se nahajajo v rokah Bolgarov. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fml. * • PRODIRANJE * GALLVVITZOVE ARMADE. — BOLGARI SO ZASEDLI KUMANOVO IN VELES TER VRGLI SOVRAŽNIKE JUŽNO STRUMNICE ČEZ VARDAR NAZAJ. Berlin, 22. oktobra. (Kor. uradO iVVolffov urad poroča: Veliki glavni stan 22. oktobra: Balkansko bojišče. Od armadne skupine gfm. von Mackensena je dospela armada gen. von Kovessa v splošnem do črte od Arajeva do brda Slatina. Armada gen. von Gallwltza je prodrla do Selevca, Savanovca in Trnovca ter do severno Ranovca. Armada gen. Bojadževa prodira severno Knjaževca naprej. Od ostalih delov armade poročila še niso prispela. Drugi deli bolgarske vojske so zasedli Kumanovo. Veles je osvojen. Južno Strumlce je vržen sovražnik čez Vardar. Vrhovno armadno vodstvo. • e POLOŽAJ NA SRBSKEM BOJIŠČU. Nadaljujoč svoje energične napade, ie zajurjšala armada °^eiiexala v Marši rokah. von Kovessa srbsko pozicijo na Slatini, višini južno Urrrčarov. Desno Kovessovo krilo se bliža važni srbski postojanki na hribu Kosmaj, ki se dviga južno Velikega Sopota. Kosmaj je 624 m visok in zaraščen z gostim gozdom, v katerem se gotovo nahajajo trdne srbske obrambne pozicije. Utrjene so tudi višine desno in levo Kosmaja. Osvojitev te točke bo važna že radi tega, ker krije Kosmaj dohode na Arangjelovac ob železnici, ki veže Valjevo z glavno srbsko progo. Ob Kolubari prodirajoči naši oddelki so dospeli do Arajeva, južno včeraj omenjenega Stepojevca. Tudi Gallwitzova armada krepko napreduje. Zavzela je Savanovac in Turnovac, vasi, ki ležita kakih 8 kilometrov severno Velike Plane, kjer se križa železnica iz Smedereva z ono na Belgrad. Vzhodno Morave se bližajo nemške čete Petrovcu, dospele so že do Rašanca in Ranovca, od koder je še 8 do 11 km do Petrovca. Bolgarska armada, ki je prekoračila Timok med Knjaževcem in Zaječarom se bori z močnim srbskim odporom. Makedonska bolgarska armada pa se že nahaja v posesti cele zapadne Makedonije, je pri Velesu zasedla vardarsko dolino in ogroža glavno mesto Makedonije Skoplje. Bolgarom se je tudi posrečilo vreči na Strumico prodirajoče Francoze in Srbe nazaj in kakor pravi bolgarsko poročilo, so bili Francozi in Angleži vrženi celo čez Vardar. 1 Angleži bombardirajo Dedeagač. V kakšnem namenu, še ni raz-videti. Izključeno ni, da nameravajo zavezniki res izkrcati nekaj svojih Čet tudi ob bolgarski egejski obali. »Temps« se tolaži, da je srbsko umikanje le strategično. Pariški »Temps« označuje umikanje srbske fronte kot strategično. Srbi so opustili svoj odpor na črti Belgrad - Požarevac, ker so jih ob Timoku z močno artiljerijo napadajoči Bolgari ogrožali v hrbtu. Premoč bolgarskih čet je prisilila Srbe na umik. Pohod francosko - angleških čet na Gjevgjeli je late tZ&r ven, ker Grška najbrž ne bo dala transportnih sredstev na razpolago. »Kriza ne more dolgo trajati.« London, 21. oktobra. (Kor. nr.) Vojaški sotrudnik »Times« piše o položaju v Srbiji: Ker Grška in Romunska ne sodelujeta, ni jasno, ali morejo priti francoske in angleške v Solunu izkrcane čete Srbom pravočasno na pomoč. Srbska armada se nahaja pred največjo nevarnostjo, ki jo more ogrožati. Dokler srbska glavna armada ni poražena, položaj še ni obupen, pač pa je seveda skrajno resen. Srbi se branijo pod izredno neugodnimi pogoji. Kriza pa ne more več dolgo trajati. General Sarrail ima v dolini Strumice malo izgledov. Najboljše, kar bi mogle francosko-angleške čete v slučaju, da ne bodo ojačene, storiti, je, da zadržijo Bolgare pri Štipu in Strumici. Predpogoj bi bil, da se zbere cela francosko-angleška sila pri Gjevjelih ter se pripravi na težaven boj v goratem ozemlju. O tem pa imamo žal le malo poročil. Pred veliko bitko v Makedoniji. Pariški listi javljajo iz Aten: Zdi se, da se pripravlja v Makedoniji velika bitka. Ob makedonski, obali križarijo neprestano močna brodov-ja torpednih rušilcev, ki iščejo sovražne podmorske čolne. V Solunu vlada nad vse živahno življenje, kamor je prispelo na tisoče beguncev iz Belgrada, Niša in Skoplja. V pristanišču se v enomer izkrcavajo francoske in angleške čete; častniki srbskega generalnega Štaba konferi-rajo vsak dan s francoskim vrhovnim poveljnikom generalom Sarrai-lom. O gibanju izkrcanih čet se varuje najstrožja tajnost. Splošno pa prevladuje mnenje, da je v najkrajšem času pričakovati velikih dogodkov. 1 Bolgarski boji v Srbiji. Budimpešta, 21. oktobra. Poročevalec lista »A Vilag« iz Sofije poroča: Topqvi bolgarske težke artiljerije padajo že na ulice v Pirotu, katerega prve vtrdbe Krupac in Prišjan sta padli po dvadnevnem odporu. Pri Krupcu so imeli Srbi težke izgube. Boleari so vplenili znatne množine vojnega materijala. Najbolj krvav boj je pri Valandovem. Bolgarska težka artiljerija tam posebno deluje. Posamezne predstraže so dospele do Vardarja in so poškodovale most med Mitrovico in Bor-danci. Velika bitka pri Velesu? Reuter poroča iz Aten: Pri Velesu se je razvila velika bitka, katere se udeležuje že tudi turška kava-lerija. Pri Kumanovem so se borile tudi že francoske in angleške čete. Skoplje pred padcem. »Az Est« poroča: Avstrijski vojaški ataše pri bolgarski armadi, polkovnik Leksa, pravi: Boji med Bolgari in Srbi so izredno ljuti in krvavi. V srbskih jarkih se bore tudi žene, otroci in starčki. Manj hud je odpor prebivalstva v Makedoniji. Tam bo vojna kmalu končana. V malo dneh bo Skoplje v bolgarskih rokah. Evakuacija Niša. Angleži bombardirajo Dedeagač. Sofija, 21. aktobra. (Kor. urad.) Agence Telegraphique Bulgare javlja: Angleško brodovje je danes obstreljevalo Dedeagač, ne da bi bilo povzročilo bistveno škodo. Sodelovanje Italije na Balkanu. Kodanj, 20. oktobra. Iz Pariza javljajo: V ruskem glavnem stanu sodijo, da bo sodelovanje Italije v vojni na Balkanu omejeno na pomoč pri blokiranju bolgarskega obrežja. Obsojeni agrarci na Bolgarskem. Sofija, 21. oktobra. Agence Tele-graphique Bulgare: Vojno sodišče je obsodilo voditelja agrarcev Stambo-linskega zaradi antimilitaristične propagande na dosmrtno ječo. Zaradi istega dejanja sta bila obtožena tudi še dva druga poslanca. Vojno sodišče je enega obsodilo na dve leti ječe, drugi je bil oproščen. Madžarov kot veleizdajnik v preiskavi. Iz Sofije poročajo: Bolgarske oblasti so aretirale iz Petrograda se vrnivšega bivšega tamkajšnjega bolgarskega poslanika Madžarova in vojno sodišče je uvedlo proti njemu preiskavo radi veleizdaje. Carjev manifest v Bolgariji konfisciran. Kakor poročajo iz Bukarešte, so poskusili ruski agenti spraviti velike množine carjevega manifesta v Bolgarijo, da bi ga tamkajšnji ru-sofili delili med ljudstvo. Bolgarske oblasti pa so za to namero še pravočasno izvedele in ruski paketi z manifestom so bili'v Varni konfiscirani. ENTENTA IN BALKAN. Pariz, 21. oktobra. »Journal des Dčbats« piše: Ce ententa ne zadrži Avstro - Ogrske in Nemčije na potu v Carigrad, izgubi tudi vsako upanje spraviti na svojo stran Grško in Romunsko. Grška pač ententi ne bo mogla dosti škodovati, a romunska vlada bo najbrž prisiljena, se obrniti proti Rusiji in se polastiti Besarabi-je, ki bo tedaj edini njej dosegljivi plen. Vse sili entento, da napne v orijentu največje moči. Angleži ponujajo Grkom otok Kiper. Londonski Reuter poroča iz di-plomatičnega vira, da je Anglija pripravljena odstopiti Grški svoj otok Kiper (Ciper), ako Grška pomaga Srbiji. Nadaljne obljube Grški. Poleg Kipra, ki ga obljublja Grški Anglija, hoče ententa garantirati grški vladi še naslednje kompenzacije: Severni Epir, del sedanje srbske Makedonije z Bitoljem, Gjevgje-lijem in Doiranom, celo bolgarsko egejsko (trakijsko) obalo ter maloazijska vilajeta Aidin in Bruso. Ministrski svet v Atenah. Iz Aten poročajo: Ministrski svet se je posvetoval o eventualno- sti, da prodrejo Bolgari na grško ozemlje. Sklenil je, da se proti temu takoj upre. Pogajanja v Atenah in Bukarešti. »Secolo« javlja o pogajanjih en-tente v Atenah in Bukarešti: Formula za Grško se glasi: Izpolniti pogodbo s Srbijo ali pa demobilizirati. Kaj drugega Grška ne more storiti, ker ji grozijo topovi četverozveze. Grška dosedaj še omahuje ter se izgovarja, da je vojaško preslaba. Toda to bi se dalo spremeniti. Pogajanja z Romunijo se še vršijo. Bratianu je sicer dosedanje predloge entente odklonil, toda na tak način, da so na-daljna pogajanja mogoča. Pritisk entente na Romunijo. Iz Bukarešte poročajo: Romunski poslanik v Petrogradu Diamandi je prispel v Bukarešto, kjer je imel z ministrskim predsednikom dolgo posvetovanje. Zatrjuje se, da je Rusija zahtevala, da naj Romunija odpusti vse internirane ruske vojake, ki so zbežali v bojih ob avstrijsko-rusko-romunski meji na romunska tla. Romunija to zahtevo odklanja. >;Dimineata« javlja: Vladni krogi odločno zanikajo, da bi bila Grška predlagala Romuniji, naj dovoli prehod ruskih čet. Res so zastopniki četverozveze ponovno stavili podobne zahteve, toda romunska vlada jih je odločno zavrnila. Priprave v Romuniji. »National Ztg.« poroča: Ruski listi javljajo, da koncentrira Romunija od Galaca do Jassvja mnogobrojne čete. Veliko število romunskih čet stoji tudi v donavskem kotu nasproti Negotinu. Tudi na ogrski meji se nahajajo močni romunski oddelki. Iz Bazileja poročajo: Odločitev v Romuniji ne more dolgo izostati. Podučeni krogi sodijo, da se bo Romunija najpozneje v dveh do treh tednih odločila za intervencijo. Diplomacija entente pritiska na romunsko vlado ter ji obljublja zlate gradove, ako pripusti prehod ruskih čet skozi Dobrudžo. Sprememba v romunskem kabinetu? »Universul« poroča, da je znani nevtralist Peter Carp po svoji avdi-jenci pri kralju povedal, da se bodo v romunskem kabinetu skoraj izvršile spremembe. Informacije bolgarske vlade o položaju. Iz Sofije poročajo: Neki vodilni bolgarski politik izjavlja: Odnošaji med Bolgarijo, Romunijo in Grško so povsem zadovoljivi. Od obeh strani se ni bati nikake nevarnosti. Četve-rozveza pa je skrajno deprimirana. Prebivalstvo ententnih držav je sito vojne, znamenja kažejo, da bodo v teh državah skoraj izbruhnili notranji nemiri. Ako bi se četverozve-za res odločila, poslati velike armade na Balkan, bi s tem le dosegla Še eden neuspeh. Tudi proti našim bojnim silam na Litavskem je izvršil sovražnik več napadov, ki so deloma dospeli do samih naših pozicij, pa so bili vsi popolnoma odbiti. Namestnik načelnika generalnega štaba p!. H 6 f e r. fml. m ' m V ZMAGOVITEM PROTINAPADU PRI ČARTORIJSKU SO VJELE ZAVEZNIŠKE ČETE NAD 3600 RUSOV. Berlin, 22. oktobra. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan 22. oktobra: Vzhodno bojišče. Armadna skupina generala feld-maršala von flindenburga. Močni ruski napadi na naše pozicije v ožinah med jezeri pri Sado-vu (južno Kozjanov) so bili odbiti. Armadna skupina generala feldmar-šala princa Leopolda Bavarskega. Rusi so napadli na široki fronti severovzhodno vzhodno in jugovzhodno Baranovičev. BiH so odbiti. Vzhodno Baranovičev smo vjell pri uspešnem protinapadu 8 častnikov m 1140 mož. Armadna skupina generala von L i n s i n g e n a. Naš obkoljevalno izvršen protl-sunek zapadno Čartorijska je bil uspešen. Rusi so zopet vrženi nazaj, zasledovanje je pričelo. V bojih zadnjih nam je prišlo tam v roke 19 častnikov in čez 3600 mož; vplenili smo 1 top ter 8 strojnih pušk. Včeraj smo izgubili, kako/: smo portali ne- Iz Sofije poročajo: Srbske oblasti zapuščajo Niš in tudi srbski listi se že selijo. Avstrijske in nemške vojne vjetnike, ki se nahajajo v Nišu, prepeljejo v Mitrovico, od tam pa najbrž na Črno goro. Bolgari pred Negotinom. Iz Sofije poročajo: Bolgarske čete stoje v polkrogu pred Negotinom, ki gori na vseh koncih. Srbi se borijo obupno, da se izognejo katastrofi, ki jim grozi v obširnih nego-tinskih močvirjih. Strumica ni zasedena. Pariz, 20. oktobra. Iz Soluna poroča Agence Havas: Strumica ni zasedena, ker so francoske čete dobile povelje,da ne prekoračijo srbske meje. Celo bolgarsko obal ob egejskem morju so civilne oblasti izpraznile prebivalstva. Zagotovljeno je varstvo železniške proge od Skoplja. Srbska vlada v Kraljevem. Bukarešta, 22. oktobra. (Kor. urad.) L* Independance Roumaine poroča: Srbska vlada se je preselila v Kraljevo, ker pot v Bitolj ni več prosta. (Kraljevo je malo mestece ob reki Ibaz, jugozapadno Kragujevca ob železnici Kragujevac - Čačak-Užice.) Umik srbskih čet na grško ozemlje. Iz Aten poročajo: Ententa razpravlja z grško vlado o eventualnosti, da bi se morale srbske čete umakniti na grško ozemlje. Ententa zahteva, da naj Grška to dopusti, ne da bi jih hotela razorožiti. Srbske civilne begunce je obljubila Grška prijazno sprejeti, pač pa jih ne more hraniti. Za,to naj skrbi Srbija sama. Vojna z Rusijo RUSKI NAVALI PRI NOVEM ALE-KSINJCU. — PO PRVOTNIH USPEHIH PRI ČARTORIJSKU SO DOŽIVELI RUSI OB STIRU VSLED SIJAJNEGA PROTINAPADA OBČUTEN PORAZ. Dunaj, 22. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo: Rusko bojišče. V vzhodni Galiciji vlada mir. Pri Novem Aleksinjcu so Rusi svoje napade nadaljevali. Pod pritiskom nadmoćnih sil smo vzeli našo fronto v širini 5 km za 1000 korakov nazaj. Vsi sunki, ki jih je izvršil sovražnik proti tej novi poziciji, so se v ognju naših baterij ravno tako razbili, kakor napadi na našo fronto vzhodno Zalošč. Boji ob Stiru so postali ljutejši. Rusi so uporabljajoč močne sile v zadnjih dneh zapadno Čartorijska zabili klin v fronto nemških in avstro - ogrskih čet. Dobili pa smo rezerve na pomoč in smo prešli včeraj k protinapadu. Pri Okonsku smo pri-jeli sovražnika s treh strani ter ga porazili. Njegovi poskusi tem svojim v opasnosti se nahajajočim oddelkom olajšati položaj z napadi severozahodno Čartorijska in proti Kolkom so se ob odporu nemških Čet ponesrečili. Južno Kolkov se boreče sile generala grofa Herbersteina so ko-nečno same presenetljivo navalile Iz svojih jarkov ter so pognale sovražnika v beg ugrablvšl 2 častnika in 600 mož. V celem smo vjell pri še ne končanih bojih ob Korminu In Stiru 15 ruskih častnikov in 3600 mož, ter vplenili 1 top in 8 strojnih pušk« F4 244, Štev. „slovenski NaKUU*, dne 23. oktobra «115. 3. Stran kaj naših topov, vsled tega ker so ruski oddelki predrli sosedne čete ter se pojaviii za hrbtom naše artiljerijske črte. Izgubili smo 6 topov. Vrhovno armadno vodstvo. Riga - Vilna. Petrograd, 22. oktobra. »Novoe Vremja« poroča, da je pri Rigi pričakovati hude boje, ker so nemške operacije pri Vilni končane. Ruski vojni poročevalci javljajo, da so Nemci združili svoje pri Dvinsku stoječe sile z onimi pri Vilni tako, da je postala fronta ravna. Berolin, 22. oktobra. »Magde-burgisehe Zeitung« javlja: Boj za Rigo je prišel v odločilni stadij, ker so nemške čete tudi na vzhodu mesta prišle do reke Dvinsk in bo Riga kmalu s kopnega obkoljena. RUSKO URADNO POROČILO. 19. oktobra. Okrog Rige je skoro na celi fronti hud boj. Od Mitave navzdol reke Aa se je posrečilo Nemcem zasesti vas Kis. Severo-zapadno Mitave se ob železnici nadaljuje boj. Artiljerijski ogenj postaja vse močnejši severno železnice Mitava. Nemcem, se je posrečilo pridobiti nekaj ozemlja proti severu. Na nekaterih mestih je postal artiljerijski ogenj skrajno ljut. Na fronti od Demenskega jezera do Drisvi-jatskega jezera ni nobene premem-be. Včeraj ob srednjem Stiru doseženi uspeh so naše čete dobro izkoristile. V boju severno Rafalovke pri pristavi Zaladin smo napravili mnogo vjetnikov in zavojevali strojne puške. Mesto Čartorijsk je bilo z nenadnim napadom vzeto. S sunkom na nasprotnikovo flanko se nam je posrečilo, vjeti nad 700 vojakov gre-nadirskega polka prestolonaslednik št. 1 z 28 oficirji in zapovednikom 3. bataljona. Zaplenili smo 9 topov in metalcev min. V jezi, nastali vsled vporabe eksplozivnih izstrelkov od strani Nemcev, je bilo velikansko število Nemcev imenovanega polka z bajoneti ubitih. Zasledovalni boj se nadaljuje. Vsled novega ljutega napada pri Novosjolki ob Stiru, navzdol cb reki pri Čartorijsku, so Nemci in Avstrijci bežali. Naše čete so zavzele vasi Budka in Bzdka (10 kilometrov zapadno Čartorijska) z jurišem, napravili mnogo vjetnikov in zavojevali strojne puške, katerih Število še ni dognano. Po izpovedi včeraj pri Novosjolku narejenih vjetnikov se je dognalo, da so med njimi dve celi stotniji nemškega infanterij-skega polka št. 41 z njih voditelji. Krvavi boj pri vasi Komarov na levem bregu Stira nad Novosjolkom (5 km) in vasjo Boguslavko, severo-zapadno Derazna (12 km) se je končal za nas dobro. Posamičnosti se bodo še dognale. Spretno vodstvo naših čet in vsled tega dosežene uspehe označuje sledeče: Čete, ki so včeraj vjele 50 oficirjev in 1900 mož ter 6 strojnih pušk in mnogo orožja in municije, so izgubile samo enega oficirja in 50 vojakov. 20. o k t o b r a. Na cesti Alaj, 21 km severovzhodno Mitave, traja boj Še. V gozdu vzhodno ceste je bil boj na več mestih. Naši Ilja Mu-romec letalci so vrgli včeraj na kolodvor v Friedrichstadtu na poslopja in vozove več tucatov bomb. Blizu Dvinska ob cesti Dvinsk-Novo Aleksandrov so Nemci izvršili napad, ki smo ga odbili proti Medun-skemu jezeru. Severno Boginskega jezera so Nemci napadli pri Muranji-ški. Pognali smo jih z našim ognjem nazaj. Na levem bregu Stira so naše čete nadaljevale zasledovanje sovražnika, ki se je umikal v neredu in se razgubil po gozdih. Po boju smo zasedli predutrdbo severno vasi Muslice, 18 km severno Rafalovke. Pri vasi Sibječice ob Stiru, 3 km severno Rafalovke, smo odbili napad nasprotnika, napravili vnovič vjetnike in zavojevali strojne puške. Dopolnilno se poroča, da je med navedenimi vjetimi oficirji prvega gardnega polka razen bataljonskega zapovednika tudi njegov adiutant in sedem stotnijskih zapovednikov. Med zavojevanimi topovi je ena sklenjena baterija po 4 havbic povsem dobra in z mnogimi Izstrelki. Ruska armada. Krakov, 22. kotobra. »Nova Reforma« javlja iz Petrograda: V najvišjih vojaških krogih se pripravljajo važne premembe. Pravijo, da bo car, ki se noče izpostaviti težavam zimske vojne, izročil najvišje poveljstvo armade generalu Kuropatkinu. Važna zapovedništva naj dobe iz japonske vojne znani generali Linje-vič, Oripenberg, Harkijevič in Ora-novskij. enzlire mm zapate POLOŽAJ NA ZAPADNEM BOJIŠČU. Berlin, 22. oktobra. (Kor. urad.) WoIffov urad poroča: Veliki glavni stan 22. oktobra: Zapadno bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. * VELIKA OFENZIVA NA ZAPADU USTAVLJENA. London, 21. oktobra. »Times« piše: Velika ofenziva na zapadu je definitivno ustavljena. Njene žrtve so opravičene z olajšavo, ki jo je prinesla Rusom. Ni verjetno, da bi se ofenziva na zapadu še letos obnovila. Situvacija je težavna, pa ne opravičuje malodušnosti. ANGLEŠKO URADNO POROČILO. London, 20. oktobra. Feldmar-šal French poroča: Sovražnik je napravil včeraj opoldne napad na našo fronto med Steinbriickenom in Hull-uchom. Po Ijutem obstreljevanju naših strelskih jarkov je sovražna in-fanterija čez planjavo poskusila napad, pa je bila od ognja naše artiljerije, infanterije in strojnih pušk zadržava. Sledilo je potem več napadov z bombami pri Hohenzollern-nasipu in pri utrjenem jarku 8. Vsi so bili odbiti. Sovražnik je imel velike izgube. Angleške izgube. London, 21. oktobra. Včerajšnji izkaz izgub navaja 104 oficirje in 3533 mož. Angleški rekrutje. Amsterdam, 21. oktobra. »Cou-rant« javlja iz Londona, da so bili danes pozvani neoženjeni moški iz Citv na vojaško službo. PrisHiti se jih sme k vstopu v armado šele 14 dni po prejemu tega poziva. Boj na morju. Hag, 22. oktobra. »Depeche de Toulonse« javlja, da so nemški in avstrijski podmorski čolni v zadnjih štirinajstih dneh potopili angleških, francoskih in italijanskih parnikov v brutto-obsegu 85.000 ton. Več kakor 30 parnikov se pogreša. London, 21. oktobra. Na pismeno vprašanje nekega člana parlamenta je državni podtajnik Mac Na-mia. pojasnit da je bilo dosjei po- topljenih 1S3 angleških trgovskih ladij in do 14. t. m. 175 ribiških ladij. Angleška mornarica. London, 21. oktobra. V poslanici na mornariško ligo pravi prvi lord admiraiitete. Balfour: Nemčija hoče svoje svetovno gospodstvo uveljaviti proti gospodstvu angleške mornarice na morju, ki je od časa kraljice Elizabete do danes najizdatnejše varstvo Anglije. Angleška mornarica ima neomejeno gospodstvo na morju. Močnejši smo, kakor kdaj poprej in vojni smo neprimerno bolje kos, kakor kdaj poprej. Strategična načela, po katerih se ravna naše postopanje na morju, so se izkazala kot pravilna. Velika mornarica, bo končno odločila zgodovino vojujočih se držav in pomagala naši pravični stvari do zmage. Pod zanesljivim varstvom mornarice se da vsaka zmota popraviti in vsaka napaka odpraviti. _ Berolinski list »Tligliche Rundschau« je priobčil izpod peresa profesorja Flamma članek, v katerem pojasnjuje, da je Anglija v sedanji svetovni vojni neprimerno manj trpela, kakor druge države. Dasi traja vojna že 14 mesecev, ni Angleška bistveno še nič zadeta. Izgubila je na mrtvih, ranjenih in vjetih pač kakih 400.000 ljudi, a več kot polovica teh niso bele kože, niso Angleži, nego pripadniki drugih plemen. Izguba teh ljudi ni izgubila za angleški narod sam. Francija in Rusija sta vse drugače trpeli: prva je izgubila na mrtvih, ranjenih in vjetih kaka dva milijona ljudi, Rusija pa celo štiri milijone. Vpoštevati je pa tudi dobičke, ki jih je napravila Angleška med sedanjo vojno. Tako se je polastila kolonij, ki merijo skupaj dva in pol milijona kvadratnih kilometrov in so torej petkrat tako velike, kakor cela Nemčija. Draginja je sicer nastala tudi na Angleškem, vendar ne občutna, tem manj. ker nese trgovina sedaj veliko več, kakor pred vojno. Angleška je namreč potegnila nase vse kupčije, kar si jih je po svetu bila Nemčija pridobila z dolgoletnim trudom in skrbi že zdaj za to, da ji ostanejo te kupčije tudi po vojni. Poleg tega je Angleška še med vojno povečala svojo mornarico. Izgubila je sicer tekom vojne že več .ladij« a ! jih je nadomestila in povrh zgradila še nove. Zdaj je njeno gospodstvo na morju tako razširjeno in njena moč tolika, da večja skoro sploh ne more biti. Spričo take mornarice ni mogoče misliti, da bi prišla kaka nemška armada na Angleško. Zep-pelini sicer provzročajo na Angleškem dosti škode in vzbujajo mnogo strahu, ali tudi z njimi ni Anglije zavoje vati. Zadeti se da Angleško samo v Egiptu, na samem Angleškem pa ne. V angleške pristane pride vsak teden ali se odpelje 1500 do 2000 ladij, ki obsegajo več kakor 300 ton. To priča, kako cvete angleška trgovina, ki jo varuje angleška mornarica. Valuta je pač nekaj padla, a to se zgodi v vsaki državi, kadar je zapletena v vojno. Kapitan Persius piše v »Berli-ner Ta^ebiattu«, da je Angleška nadomestila vse izgube, ki so zadele njeno mornarico tekom sedanje vojne ter zgradila vrh tega še nove ladje. Angleška vlada verjame Še vedno, da je zanjo odločilna moč na morju. Angleška javnost pa tega ne-če več verjeti, ker vidi, da angleška mornarica ne more uničiti nemške mornarice, kakor je angleška vlada obetala, ker vidi, da vzlic angleškemu gospodstvu na morju ni bilo mogoče Nemčijo izstradati: ker vidi, da angl~?ka mornarica ni v stanu premaeati Dardanele. da bi Rusija prišla do sarje in bi bil Egipt — zavarovan. Kapitan Persius končuje svoja izvajanja s tem, da je bolgarski kralj v svojem manifestu napovedal, da bo svetovne vojne kmalu konec, a če se to uresniči, bo angleška mornarica nehala biti merodajen faktor. ■ Bo! za Carigrad. Ponesrečena akena ob Dardanelah. Carigrad, 21. oktobra. Glede vesti, da zapuščajo Angleži in Francozi Gallipoli, javlja poročevalec c. kr. brzojavnega koresoondenčnega urada, da sta dve francoski diviziji, prva in druga, torej skoro vsi Francozi, in deseta angleška divizija že zapustile svoia taborišča na Oallipoiiju. Čete spadajoče k tema dvema francoskima divizijama, so bi'e opažene med si!ami, izkrcanimi v Solunu. Kakor se govori, so od išli Francozi razdrli svoje žične obrale. Doslej tu ni znano, če so zanustre polotok večje angleške enote. Vrhovni pove!j-"k dsrdanelsksh čet od?>ok'ican. London, 21. oktobra. (Kor. ur.) »Evenfrrg Standard« javlja: General John Hanr'Iton. poveljnik na Gali-poliju, je bil odpoklican, ker uspehi njegovega vojevanja nikakor ne odgovarjajo velikim izgubam. Svojim staršem v Ljub-lan o je risal iz ruskega vjetništva Vinko Hiti naslednje pismo: R j a z a n, 27. (14.) septembra 1915. Dragi! Dan je dnevu podoben. Dolgočasni so, pusti, megleni, deževni, pravi jesenski dnevi, ki se vlečejo kakor vlažne ljubljanske megle od Krima. Vendar se stekajo hitro ti dnevi v tedne, tedni v mesece in čas beži, da sam ne vem, kako je pretekla polovica leta, odkar sem v vjetništvu. Spomlad je bila, ko sem se vozii v ruskem sanitarnem vlaku v notranjost Rusije proti Moskvi in ptice so se vračale iz južnih, tooiejšlh pokrajin v svojo domovino. Sneg je še ležal po senčnih krajih in kopnel. Vsa priroda se je oživljala, le v mojem srcu je postajala zima, zima, hujša ko najhujša ruska zima. Ptice so se bližale domu, bližale svojemu rodnemu kraju, a jaz?... Vsako minuto, da, vsako sekundo sem se bolj oddaljeval od svoje domovine, vsako sekundo sem bil dalje od Vas in od svojih znancev, dalje od svojih prijateljev ... A sedaj je jesen. Listje na drevju rumeni in odpada in ptice se zbirajo, da polete zopet na jug. Srce se mi krči in trga v prsih in želim si peroti. da bi poletel z njimi, da bi uiekel zimi, ki tu pač ni premila. A kaj, ko ni mogoče, kar si želi srce! Izročam jim pozdrave na Vas, izročam jim pozdrave na znance in prijatelje. Hotel bi jim izročiti tudi to pismo, da bi z njim poletele k Vam, a one se le zbirajo in nas zapuščajo, ne meneč se za našo bol, ne meneč se za naše gorje, ne meneč se za izročene jim pozdrave. Odletele bodo in se vrnile spomladi. A kdaj pride za nas ta pomlad, kdaj se bo možno nam vrniti domov, koliko časa, kako dolgo bo še trajala ta zima za nas? Morda pričakamo ptice, da se vrnejo, morda ne? Dan poteka za dnevom, teden za tednom, mesec za mescem, a pomladi ni, tako za-žeijena pomlad ne pride. A kadar. pride, tedaj poletim k Vam in zopet nam zacveto cvetke, ki jih prikličejo topli žarki pomladnega solnca na dan, in nad katerimi se bo razvedrilo naše temno oko in naša turobna duša. Ah, da bi že prišla ta pomlad! Težko jo čakam. A zopet me skrbi, kako bode doma, je-li najdem še vse žive; a bojim se, da ne najdem tega ali onega pri življenju, da najdeni tega ali onega pohabljenega, poijubljenega od vojne, kajti da bi šla mimo vseh teh, ne da bi jim dala svoj žareči krvavi poljub, tega si ne morem misliti. Veselje pa bo tem večje, tem polnejše, ako se bomo mogli kdaj zopet sniti vsi zdravi in veseli, da smo srečno prebili to gorje, to svetovno krvavo gorje, ki bo malokateremu prizaneslo. A do tega trenotka bodite pozdravljeni in pozdravite še druge, katerim vsem ne more pisati v dalnji tujini živeči Vinko Hiti. Dobri gospodarji, podpisujejo vojno posojilo. Nemški listi so priobčili te dni statistisko subskribentov na tretje nemško vojno posojilo. Ta statistika ni zanimiva le radi dejstva, da je bil uspeh tako sijajen, temveč mnogo bolj še radi tega, ker je iz nje razvidno, da so se vojnega posojila udeležili najširši narodni sloji. Vsega skupaj je podpisalo na Nemškem vojno posojilo nad 3 in pol milijona strank. Med temi subskri-benti jih je ogromna večina in sicer 3,410.000 takih, ki so podpisali manj kot 10.000 mark. To se pravi z drugimi besdami: podpisovanja se je udeležil na Nemškem tkzv. mali kapital v naravnost občudovanja vrednem številu! 686.289 strank je podpisalo le do 200 mark, 812.011 strank je podpisalo zneske od 300 do 500 mark, 881.923 strank zneske od 600 do 1000 mark. Na milijone štejejo torej oni »mali ljudje«, ki so svoje skromne prihranke zamenjali za za-dolžnice vojnega posojila. Ali mar zgol iz patrijotične požrtvovalnosti, zgol domovini na oltar? Gotovo je tudi nemško prebivalstvo ravno tako kakor avstrijsko, prošinjeno patrijotične požrtvovalnosti. Toda od malega posestnika, obrtnika, trgovca nikdo ne bi zahteval, da da armadi svoje sinove, trpi doma marsikatero pomanjkanje, nazadnje pa še daruje domovini svojih par pri-štedenih grošev, ki si jih je določil morda za poboljšek na stara leta. Nemec je marveč dober računar in »mali ljudje« so podpisali na Nemškem vojno posojilo, ker so vedeli, da na ta način svoje pfenige mnogo varnejše in boljše naložijo. Podobno računajo sedaj tudi naši široki krogi, in zato postaja podpisovanje III. vojnega posojila vedno popularnejše in se subskripcije udeležuje v odlični meri tudi kmet, obrtnik na deželi. Račun, ki si ga napravi dober gospodar o koristnosti subskripcije za vojno posojilo, ni bas težak. Ako hočemo podpisati 100 kron vojnega posojila, nam je potreba plačati le 93 K 60 v, oziroma, ker dajejo banke še primerno bonifikacijo, le 93 kron 10 vinarjev. Ako vložim 93 K 10 v v poštno hranilnico, mi naraste kapitalček (kakor mi izračuna vsak učenec meščanske šole) v 15 letih na 145 K 04 vinarje. V drugih hranilnicah bom dobil nekaj več, v normalnih razmerah najbrž 168 K 63 v. Ako pa kupim za 93 K 10 v vojnega posojila, dobim za ta denar zadolžnico, ki se glasi na 100 kron in ki se mi bo po preteku 15 let točno izplačala. Vojno posojilo se obrestuje po 51/2c/° v polletnih obrokih. To se pravi vsakega pol leta mi izplača država za 100 K podpisanega vojnega posojila 2 K 75 v obresti katere vložim kot dober gospodar v hranilnico po najmanj 4%. Obrestne tabele kažejo, da nastane iz ene vsakega pol leta vložene krone po preteku 15 let 40 K 56*81 v. Obresti vojnega posojila — vsakega pol leta 2 K 75 v — narastejo torej po 15 letih na 111 K 56 v. Poleg tega dobim od države po 15 letih izplačano zadolžnico 100 kron. Svota 93 K 10 v, ki sem jo vplačal, da podpišem 100 K vojnega posojila, je torej narasla na 211 K 56 v in znaša za 66 K 52 v več, kakor če bi jo bil naložil v poštni hranilnici, in za 42 K 93 v več, kakor v kaki drugi hranilnici. Ta razlika je pri 1000 K že prav velika, vsaj znaša 665 K 20 v, oziroma 429 K 30 v! Iz tega priprostega računa pa spoznamo, zakaj razne akcijske družbe in razna podjetja (kakor se sicer ne odlikujejo s preveliko patrijotično požrtvovalnostjo, temveč gledajo povsodi le na svoj dobiček), podpisujejo tako ogromne svote vojnega posojila! Tokrat tudi mali kapital ne bo hotel zaostajati za računarji, ki sedijo v velikomestnih komptoarjih. Festi iz primorskih dežel. Okoli Gorice divjajo boji, tretja bitka ob Soči se vrši. Kakor pri prvi in drugi, prav tako pri tretji je prebivalstvo mirno in prenaša hladne krvi odmeve z bojišč in pozdrave, ki jih pošilja sovražnik v mesto. Razpoloženje prebivalstva je najboljše, pogum mu ni pošel in mu ne poide nikoli. Junaško se vede prebivalstvo, in kljubuje vsakemu viharju in ostane na svojem mestu. Prebivalstva je sedaj v Gorici okoli 12.000. Iz Kobarida je došlo pismo, ki naznanja, da so Italijani aretirali neko celo družino Uršičevo in neko krčmarico izven kraja. Beguncev v Gmundu iz Istre je sedaj okoli 13.000, Slovencev je okoli 3000, vsak dan pa dohajajo še novi transporti. V hrvatsko šolo je vpisanih nad 1000 otrok, sedaj sta tam dva hrvatska učitelja. V Gmundu so sedaj trije slovenski duhovniki. Istrski begunci na Moravskem. »Grenzbote des nord\vestlichen Mahrens« poroča obširno o istrskih beguncih na Moravskem. Pravi, da bo treba namestiti jih v toplejših bivališčih in jih vzeti iz visoko ležečih gorskih občin. Treba je poskrbeti tudi za šolski pouk otrok. Skoro izključno so Hrvatje, malo ie Italijanov med njimi. Opisuje, kako potniki ob Adriji hvalijo gostoljubje tega dobrega naroda, pri katerem je morala jako visoko in se dobi občine, v katerih skozi desetletja ni bil nihče kaznovan. Stroge odredbe proti pasji steklini na Primorskem je izdalo tržaško namestništvo. Ker se je bati, da se pokaže pasja steklina, se morajo vsi psi prikleniti na verige in imeti take nagobčnike, da ne morejo nikogar ugrizniti; pse, ki so brez gospodarja, bodo kratkomalo postrelili. Disciplinarna obsodba. V Zadru se je vršila na prizivnem sodišču disciplinarna razprava proti g. Luki markiju Boni, c. kr. notarju v Dubrovniku, obtoženemu radi političnega delovanja. Branil ga je dr. Ziliot-to. Bona je obsojen na 200 K globe. Dnevne vesti. — Ministrska posvetovanja v Budimpešti. Dne 21. in 22. t. m. so bila v Budimpešti dolga posvetovanja, katerih so se kot zastopniki avstrijske vlade udeležili ministrski predsednik grof Stiirgkh ter ministri baron Heinold, baron Engel in dr. Zenker, kot zastopniki vgrske vlade pa ministrski predsednik grof Tisza in ministri Teleszkv, Sandot in Ghil-lanv. Razpravljalo se je o aproviza-cijskih vprašanjih. Upajmo, da bodo imela ta posvetovanja več uspeha, kakor so jih imela podobna posvetovanja v minoli zimi. — Odlikovani slovenski častniki. Srebrni signum laudis je dobil nadporočnik 10. dragonskega polka Ivo A1 j a n č i č. Signum laudis so dobili: rez. poročnik 37. topničarske-ga polka Karol O k r e t i č, rez. asi-stenčni zdravnik dr. Fran Brata-n i č 4. kavalerijske divizije in rez. nadporočnik Ivan F i r b a s. Zlati zaslužni križec s krono na traku hra-brostne svetinje je dobil vojaški ofi-cijal Jos. Sajgeršmid. Vojaški zaslužni križec z vojno dekoracijo je dobil stotnik 12. domobranskega polka Emil B r i ž n i k. Zlati zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil domobranski računski akce-sist pri 65. pešpolku Jos. B r a d ač. Srebrni signum laudis je dobil rez. nadporočnik infanterijskega bataljona V/22 Marko B a j u k. Signum laudis sta dobila rez. poročnik 22. pešpolka Franc D e v e t a k in rez. poročnik 84. pešpolka Ivan P e r k o. Zlati zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil rez. vojaški živinozdravnik 9. topničarskega polka A. Kovač. Zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil nemški armadi dodeljeni čr-novoiniški oficijal Adolf Urbančič. Red železne krone 3. razreda z vojno dekoracijo je dobil rez. poročnik 31. pešoolka Franc Jane. Vojaški zaslužni križec z vojno dekoracijo je dobil stotnik 32. pešpolka Rikard J e r n e j č i č. Srebrni signum laudis ie dlobil višji zdravnik 7. lovskega bataljona dr. Friderik Gajšek. Signum laudis je dobil poročnik 5. utanskega polka Henrik Pečnik. Vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo je dobil nadporočnik 7. pešpolka Vinko Potočnik. —Odlikovani slovenski vojaki. Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: računski podčastnik 1. razreda pri 47. pešpolku Albin Bezjak, straž-mojster 6. trenske divizije Ivan M a -jem i k, rač. pdd'častnik 1. razreda pri 27. pešpolku Viktor Dolenc in ognjičar 37. topničarskega polka Josip Oblak. Srebrni zaslužni križe« {a traku hrabrostne svetinje Je do-fl sanitetni vojak poljske bolnice 9/3 Ivan Kavčič. Zlato hrabrostno svetinjo je dobil Četovodja 17. pešpolka Vinko H a b j a n. Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: lovci 8. bataljona Friderik Petučnik, Ivan Ramoš in Josip Blatnik, dragonec poizvedovalnega eskadro-na J. Z u p i Č, topničarji 37. topničarskega polka Štefan I van kovic, Karol K o 1 a r i č in Štefan P i n t a r i č. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda so dobili: infante-rist 27. pešpolka Pavel K u k o v e c, enoletni prostovoljec - narednik me-dicinec Anton G o r i č a r ter infan-terist 47. pešpolka Pavel Potočnik. — „Rdeči križ". Odlikovanja. Za uspešno delovanje pri „Rdečem križu" so bili odlikovani s srebrno kolajno naslednji gospodje in gospe: Arko Anton, Arko Mila, Barbo Roza, grofica, Baillou Josipina, baronica: Bele Julija, Brettl Helena, Bock Renata, Detela Angela, Eberl Alojzija, EIsner Ema, Galatia Roza, Gatsch Karolina. Janežič Marija, Jarc Marija, Kosler Josip, Kramaršič Marija, Kump Marijana, Malas Elsbeth pl., Mathian Ivan, Pavlin Marija, Riederer Elza, Sajovic Marija, Semann Lota, Senekovič Olga, Staudacher Gusti, Souvan Leona, Steinmetz Greta, Scha-schel Marija, Schifferer Helena, Schoppl Heribert, vitez; Triller Berta, Wallis Štefanija, Wettach Marija, Zamida Berta, Zupane Marija, vsi iz Ljubljane; Bertsche Olga, Chauci Marija, Ekl Gizela, pl. Garzarolli Ivana, dr. Heller Kamilo, Ipawetz Ludmila, Kalčič Ludvik, Kos Avgusta, pl. Mazanec Marija, Opetz Klara, Rogena Matilda, Stane Ana, Schegul Leopoldina, Toporiš Ema, Vavpotič Polikarp, Žitek Jako-bina, vsi iz Novega mesta; Bohm Olga, Heine Viljem, Rothl Marija, vsi iz Kočevja; Koprivec Tomaž, Kozjak Amalija, Potiorek Ema, Roglič Ana, dr. Zarnik Tomo, vsi iz Litije, oziroma Zagorja; dr. Žnidaršič Alojzij, Žnidaršič Melanija iz Ilirske Bistrice; Homann Luiza, Rosinec Marija, Schobl Tekla, Vuk Sabina, vsi iz Radeč pri Zidanem mostu; Križaj Olga, Pavlic Agnes, Sever Marija, vsi iz Št.Petra; dr. Tičar Josip iz Kranjske gore; Vovk Anton, Vovk Julija z Bleda. — Cesar in vojni pomožni urad. (Vojni pomožni urad je začel izdajati zbirko pod naslovom »Unsere Heer-fiihrer«. Ta zbirka obsega portrete vojskovodij Avstro - Ogrske in njenih zaveznic. Vse te risbe je izdelal risar Oskar Briicks, ki je imel kot stotnik v vojnem tiskovnem stanu jpriliko, izvršiti svoja dela po naravi. Zbirka je proračunjena na pet serij. Prvi zvezek je pravkar izšel in je bil en izvod takoj izročen Nj. Veličanstvu. Na to je dobil vojni tiskovni urad jako laskavo zahvalno pismo iz cesarske pisarne. Tudi prestolonaslednik nadvojvoda Karol Franc Jožef, feldmaršal nadvojvoda Friderik, generalni polkovnik nadvojvoda Evgen, nadvojvodinje Žita, Marija Valerija in Blanka so se za izročitev prvega sešitka rečenega dela zahvalili s Driznalnimi pismi. - Pri ljubljanski kreditni banki so med drugimi subskribirali vojno posojilo sledeče stranke: Mestna hranilnica, Kamnik 35.000 K; Cesarja Franca Jožefa I. zaklad za uboge, Trbovlje 20.000 K; Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 20.000 K; Posojilnica v Črnomlju 20.000 K; Ivan Samec, veletržec, Ljubljana 10.000 kran; Danilo Pire, lekarnar, Idrija 10.000 K; Josip Zidar, trgovec, Ljubljana 10.000 K; dr. Alojzij Franko, Gorica 10.000 K; Joh. Wakonigg, trgovec, Šmartno pri Litiji 3000 K; 'Avg. Jenko, trgovec, Ljubljana 2000 kron; Viktor vitez Andrioli, c. kr. v. davčni upr. Kamnik 2000 K; Hranilnica in posojilnica, Železniki 2000 K; Štefan Arko, posestnik, Dane 2000 kron; Jos. Pros, ravnatelj c. kr. tob. tovarne, Ljubljana 2000 K; Ivan Staudacher, Ljubljana 1000 K; Alojzij Pegan, c. kr. motar, Idrija 1000 kron; Jak. Avšič, podravnatelj banke »Slavije,«, Ljubljana 1600 K; Adolf Anton Mlekuž, Bovec 1500 K; Anton Hafner, Železniki 1000 K; dr. M. Rus, c. kr. polkovni zdravnik, tu 1000 K. — Z bojnega polja je rodoljubna a fitttela naelndinlo donia- irico: Z največjim veseljem sem prejel danes Vašo cenjeno dopisnico. Jaz sem hvala Bogu še živ in zdrav. Sedaj se nahajam tu gori v skrajni južni Tirolski v prvi bojni črti z mojim topom, popolnoma oddaljen od drmgih topov. ____. .____ S smrtjo sva se že večkrat srečala. Pogledala me je prav blizu, a me pustila doslej še v miru. Tu se nahajamo tako visoko, da lahko na luno kapo obesim. Pri topu imam same slovenske fante, pa jo časih — tudi če smo lačni ali žejni — »zažingamo«, da je veselje. Kaj takega še niso slišale tirolske planine. Italijan me obišče večkrat s kakimi granatami, pa mu jih vedno vrnem. — Tone V a h t a r. — Vojna in otroško varstvo. Poleti 1914 je ljubijansko društvo za otroško varstvo vzelo v najem hišo štev. 29 v Bohoričevi ulici, da potrebam primerno razširi svoje začasno zavetišče za zapuščeno deco. Zgodilo se je to še pred izbruhom vojne; takrat ni društvo niti od daleč moglo misliti, kako živo v pravi čas je ukrenilo ta korak. Vojna je premnogemu detetu kar nenadoma vzela rednika; tedaj je zapuščenega ne-bogljenca sprejelo društveno zavetišče v svoje usmiljeno naročje za toliko časa, da se mu je drugod našlo varno gnezdeče. Zavetišče ima prostora za 60 otrok in toliko v istini šteje svojih malih gostačev. Od sedanjih jih nima nič manj nego 46 svoje očete v vojni; 12 izmed njih dobiva državni preživninski prispevek, ki znaša povprečno po 39 vinarjev na dan — kdo si upa dandanes s tem denarjem preživljati otroka? — za 19 glavic pa ni dobiti ne bora plačila od nikoder. Zdravi in veseli so vsi, tek pa imajo takšen, kakor da živimo sredi miru, v onih davnih blaženih časih, ko je bila mast še po 1 K 40 v in krompir po 6 vinarjev kilogram. — Zima trka na duri, zaloga živil je pičla, kuriva pa sploh ni. Zato se vodsvo zavetišča obrača do vseh usmiljenih src, zlasti tudi po deželi, ki jo je oblagodaril Bog z obilno letino, naj poskočijo na pomoč potrebni deci vsak po svoji priliki ali s pridelki: krompirjem, korenjem, zeljem, repo in dr., ali s špecerijskim blagom ali obleko, osobito pa z drvi in premogom. Darila sprejema voditeljica zavetišča sestra Marija Tomec v Ljubljani, Bohoričeva ulica št. 29. — Darila. Gospa Olga Rudesch v Ribnici je mesto venca na krsto umrlega poročnika Hermana Rude-scha darovala Rdečemu križu 15 K. V iste namene je daroval »Neimenovan« mesto venca za umrle gospe Cecilije Mahr in Bizjak 50 K. — Darila Rdečemu križu. Mesto venca na krsto umrlemu poročniku Hermanu Rudeschu je daroval dež. vladni svetnik Oton Detela za okrep-čevalno postajo Rdečemu križu 20 kron. Gospa pl. Mattonovich je darovala mesto venca za umrlo gdč. Olgo pl. Zhuber 10 K. — Politično delovanje dež. poslanca. Poštni oficijal Anton Frančič v Zadru je bil poslan na dopust s čakalnimi prejemki in to zaradi svojega političnega delovanja. V svoji pritožbi na ministrstvo je poudarjal, da drž. uradnikov zaradi njihovega političnega delovanja v državnem zboru ali v deželnem zboru ni dovoljeno klicati na odgovor. Ministrstvo je pritožbo odbilo. Frančič se je pritožil na upravno sodišče, poudarjajoč v pritožbi, da se ga ne sme kaznovati za njegovo delo kot deželni poslanec. Upravno sodišče pa je pritožbo odbilo, češ, da je bil pritožnik iz službenih ozirov poslan na dopust, a da centralnim oblastim samim pri-stoja razsojati, kaj so službeni oziri. — Nabiranje volne in kavčuka v vojne namene se je danes pričelo s tem, da je pri tej akciji zaposleno di-jaštvo pričelo raznašati po hišah opozorilo za stranke. Darovani predmeti se bodo pobirali sredi prihodnjega tedna. Kdor pozna naše občinstvo, je uverjen, da se bo drage volje odzvalo vabilu in da bo po svojih najboljših močeh vršilo tudi pri tej priliki svojo državljansko dolžnost. — Navijanje cen. Piše se nam: Do letos je bil jabolčni ali hrušev mošt po 12, 14 ali kvečjemu po 16 vin. liter, danes pa zahtevajo produ-centje kar trikrat toliko t. j. 48 vin. Res se je vse podražilo in producent mošta mora tudi vsako stvar dražje plačati kot prejšnja leta, a vse se pa tudi ni podražilo kar za 200 odstotkov, kakor je on podražil svoj „tol-kovec". Saj se niti pravo vino ni podražilo za 200 odstotkov. Pa tudi treba pomisliti, koliko dela ima vinogradnik, predno pride do trgatve. Treba je trte gnojiti, okopavati, rezati, privezavauV, po narkrat škropiti z žvep- lom in sedaj silno drago galico, treba je pleti in bogsigavedi kaj vse mora vinogradnik storiti, predno dobi od svojih trt vino, koliko ogromno vsoto ga stanejo sedaj silno drage delavske moči. Pri vsem tem pa mu uničijo še toča ali druge vremenske nezgode vse nasade. Kako delo pa ima producent mošta? Jabolka ali hruške otrese, jih »izpreša« in delo je končano. Torej ima še tu več kot četrtino manj dela, kot ga ima vinogradnik ob branju grozdja in »prešanju". In če pomislimo, da je bilo letos toliko sadja, da se je delal naravnost gnoj iz njega, da, celo otroci so se ga naveličali pobirati, toliko ga je bilo, in vendar ta nesramna draginja. Tu bi pač morale poseči vmes merodajne oblasti; vsakega producenta sadjevca, ki zahteva več kot 100 odstotkov podraženja v primeri s prejšnjimi leti, torej kdor več zahteva kakor kvečjemu 32 vin. za liter, bi se moralo kaznovati. Treba je torej varovati tudi nas konzumente, ne pa samo producente, ki nas po krivici odirajo in polnijo svoje žepe, — Meso in mast. Cena mesa in masti je v Ljubljani zopet poskočila. Koliko je pa še ljudi, ki zmagujejo take cene? — Ustreljen po preku sodu. »Laibacher Zeitung« poroča: Ivan Kromar, kovač iz Radohe, okraj Novo mesto, je bil ustreljen po prekem sodu radi zločina motenja javnega miru po § 65. a. drž. zak. — Iz ljudskošolske službe. Nad-učitelj Ivan Blagajne v Dolah je odšel v črnovojniško službo, nado-mestuje ga učiteljica Matilda Blagajne - Gorišek. Pavla M o -h a r je nameščena kot suplentinja v ljudski šoli pri Devici Mariji v Polju. Kot suplentinja je nameščena na ljudski šoli v Žirek Matilda We-ber, bivša učiteljica na »Šolskem domu« v Gorici. — Poduk na nižjih razredih ljubljanske c. kr. realke se prične v ponedeljek. — Važno za starše ali njih namestnike. Vse one šoloobvezne — torej v dobi od 6 do 14 let stoječe — otroke, ki ne hodijo v nobeno šolo, bodisi ker imajo zasebni pouk doma, bodisi ker ne morejo hoditi v šolo zaradi različnih telesnih hib ozir. duševne nesposobnosti, morajo starši ali njih namestniki v treh dneh ob navadnih uradnih urah zglasiti v mestnem popisovalnem uradu v pritličju Galetove hiše na desno. — Ali ste že priglasili otroke na mestnem magistratu? Na mestnem magistratu se v tržnem uradu zgla-šajo otroci do 4. leta. Zanje se namerava izdati posebne izkaznice za zdrob in druga živila. Zglaševalni rok poteče v dveh dneh. — Naznanilo. Vodstvo zadruge ljubljanskih premogarjev je prevzel zaradi odhoda g. Uherja k vojakom g. Simon K u n č i č , Sv. Petra cesta štev. 45. — Kolinska tovarna za kavne primesi. Občni zbor omenjenega podjetja je določil 8% dividendo za leto 1914/15, katera se izplačuje pri blagajni filijalke v Ljubljani proti kuponom za leto 1914/15. Iz Preserja nam prihajajo pritožbe, da je v tamkajšnji občini za aprovizacijo skrajno slabo poskrbljeno. Ljudje, zlasti pa ubožnejši sloji, nimajo ne moke ne kruha, ter hodijo v sosedne občine, ki pa jim seveda ne morejo biti na razpolago.Po-sebno manjka tudi koruze ozir. koruzne moke. Vsem tem nedostatkom je pač krivo županstvo, ki ne zna ali pa noče storiti svoje dolžnosti. Sploh vlada v preserski občini nered, katerega naj bi deželni odbor korenito odpravil, Tatvina v Krnicah. Posestnici Ani Kenda v Krnicah, občina Spodnja Idrija, je bilo ukradeno pred par dnevi iz podstrešne sobe 48 K denarja v gotovini, iz zaklenjene žitnice 8 kg prašičjega mesa, 6 kg slanine, okoli 60 kg pšenice in koruze. Orožniki so aretirali neko bajtarico, pri kateri se je našlo ukradeno blago. Sodček piva je ukradel neznani uzmoviČ na kolodvoru v Bohinjski Bistrici. Drugi sod je bil navrtan in je uzmovič iztočil iz njega nekaj litrov vina. Vlom. V prodajalno Josipine Bavčarjeve v Šturijah je vlomil neznan tat in odnesel 4 kg sira, 40 komadov mila, več kilogramov čokolade, eno uro s srebrno verižico in 500 cigaret. Nesreča s puško. Posestnika Franca Simončiča v Sevnici sinova sta se igrala dne 5. avgusta z očetovo puško, o kateri nista vedela, da je nabita. !21etni Ivan SimonČič je v šali nameril na dekle in fzprožil — tlekle je bilo zadelo v srce fn Je na mestu umrlo. Zdaj Je obsodilo sodišče v Celju očeta na 14 dni zapora. Iz Šoštan?a. V Južnem delu našega okraja se je vršila ta teden trgatev. Trtna uš je uničila tudi tukajšnje vipAgrade ostala le večinoma le iz*-. abeia, ki je letos dobro obrodila in mošt obeta izvrstno ter zdravo lahko vino. V Št. Ilju in okolici je bilo tudi izvanredno mnogo sadja; vse kmečke kleti so polne sadjevca. Sadja se je tudi po starih cenah zelo mnogo prodalo. Iz Maribora. Okrajno glavarstvo je razglasilo, da je klanje in prodaja krav mesarjem prepovedano. Hrvatsko vseučilišče je štelo v poletnem semestru 1914/15 le 522 slušateljev in sicer 97 teologov, 281 juristov, 86 filozofov, 29 gozdnih tehnikov, 5 geometrov in 24 farmacevtov. 371 slušateljev je bilo iz Hrvatske - Slavonije, 3 iz Reke, 25 iz Ogrske, 62 iz Dalmacije in Primorske, 48 iz Bosne, 10 iz Bolgarije, 1 iz Srbije in 2 iz ostalega inozemstva. Ulični napisi na Reki. Svoj čas je občinski svet na Reki prekrstil celo vrsto ulic in trgov ter jim dal imena italijanskih pisateljev, znanstvenikov in umetnikov. Nekaterim teh imen se je že sedaj pripisoval izzivajoč značaj. V zadnji seji občinskega sveta je bil sprejet predlog, da se v prihodnji seji razpravlja o premembi teh imen. Trgi in ulice naj dobe spet stara imenovanja. Med meščani nabirajo podpise za prošnjo za tako premembo. »Krivoprisežnik« v kino »Ideal«. Po posrečenem poskusu »Dolskega župnika« v filmu vprizoriti, se je upala dunajska tvrdka umetniških filmov »Krivoprisežnika«, in je, kar se mora takoj povedati, napravila umotvor, ki napravi tej avstrijski tvrdki vso čast. In ta uspeh je toliko večji, ker se je posrečilo narediti iz gledališke drame največjega nemškega pesnika, kinematografič-no. Globoko misleča tragika, odli-kujoča se po največji realistiki, in pa scene viharja, bodo gotovo napravile velik vtis. Igralci so prvovrstni. Kreuz\veghofbauer je Herman Benke, ki posebno v sceni, ko se plazi k Burgerliesi, jako dobro igra Viktorija Pohl - Maier, zasluži v vlogi Burgerliese največjo pohvalo. Kot Adamshofbauer nastopi dunajski dvorni igralec Karol Baum-gartner. Tudi v ostalih vlogah so prvovrstni igralci. Dvorna igralka Margareta Neff kot mati Vronijeve in pa Margareta Thumann v vlogi Vronijeve igrati izborno. — Vprizo-ritev »Krivoprisežnika« lahko imenujemo v vsaki smeri kot posrečeno in bo pri kinoobčinstvu brez dvoma dosegla zasluženo pohvalo. — Ta drama se bo predvajala v kino »Ideal« samo tri dni in sicer danes, v soboto, jutri v nedeljo in potem tudi v ponedeljek. Pila ie in jedla v nekem restav-rantu v Kolodvorski ulici neka okoli 35 let stara ženska, potem pa je izginila. Na kolodvoru jo je aretiral neki stražnik in peljal v restavrant, kjer je morala plačati kranjsko klobaso in četrt vina. Pri aretaciji se je pokazalo, da je pobrala v restavran-tu tudi dvoje vilic. Ročni voziček je odpeljal nekdo Magdaleni Smoletovi iz Štajerskega, ko ga je pustila na Vodnikovem trgu. Potem je bil tam ukraden tak voziček tudi Mariji Velkavrhovi iz Krakovske ulice. Pred jubilejnim mostom pa je izginil enak voziček Antoniji Trtnikovi iz Gor. Kašlja. Preselil je svojo delavnico zlatar Alojzij Fuchs v Vegovo ulico 12, več pove inserat. Neki vojak je izgubil na Dunajski cesti v sredo zvečer okoli 7. ure »Fassungsbuch«. Kdor ga je našel, naj ga odda na Viču v tovarni kon-serv: debi dobro nagrado. Žrebanje razredne loterije (5. razred, 13. dan.) 10.000 kron dobi št. 86.870. 5000 kron dobi št. 37.291. Po 2000 kron dobe št. 716, 5898, 7618, 28.646, 22.249, 29.116, 29.531, 38.255, 34.590, 51.751, 67.537, 82.531,82.828, 85.260, 94.485, 95.577, 105.858. Po 1000 kron dobe št. 2919, 5323, 6466, 8130, 15.863, 20.974, 28.506, 32.248, 33.055, 44.765, 45.684, 46.440, 49.099, 49.155, 49.283, 53.779, 61.889, 63.100, 66.374, 66.937, 68.685, 69.745, 70.511, 81.849, 93.767, 99.765. U VI 1050/15 3 2738 F Imenu is. Veličanstva cesarla L C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani odd. VI. je o obtožbi opravitelja državnega pravdništva zoper Jožefa Meseca, 56 let starega, na Vrhniki rojenega, na Vič pristojnega, kat. oženjenega gostilničarja na Glincah št. 47, nekaznovanega, zavoljo prestopka po §14 št. 1 cesarske naredbe z dne 3. avgusta 1915, drž. zak. št 228 v navzočnosti opravitelja državnega pravdništva c. kr. avskultanta dr. Pavlina in prostega obtoženca gorenjega po danes dognani glavni razpravi po predlogu obtožitelja na uporabo zakona, razsodila tako-le: Jetef Mesec je kriv, da je okoli 1. septembra 1915 na Glincah petrolej, katerega je kupil za ceno , 1 kg 76 vinarjev, prodajal za ciho 1 liter 80 vinarjev, torej izrabljaje iz- 1 redne razmere, povzročene po vojnem stanju, za neobhodno potrebno reč očitno čezmerno ceno zahteval; zakrivil je s tem prestopek draženja po § 14 Št. 1 cesarske naredbe z dne 7. avgusta 1915, drž. zak. št. 228 ter se po tem paragrafu z uporabo § 261 in 266 kaz. zak. obsoja v 40 kron denarne globe, v slučaju neizterljivosti v štiridnevni zapor in po § 389 kaz. pr. r. v stroške kazenskega postopanja in izvršitve kazni. Ljubljana, 28. septembra 1915. Nagode m. p. fjzne stvari. * Nova železniška proga Petro-grad - Jekaterina. Poroča se iz Pe-trograda, da nova železnica, ki bo vezala Petrograd z luko Jekaterina, ki je celo leto prosta ledu, bo otvor-jena začetkom novembra, služila bo vojaškim svrham. * Vojaške službe se boje. »Dailv Mail« poroča, da za vojaško službo zmožni neoženjeni Angleži ne dobe več potnih listov, ker se je izkazalo, da jih je odšlo že jako mnogo v Združene države severo-ameriške ali v Avstralijo, samo da bi jim ne bilo treba služiti pri vojakih. * Grški časnikarji so od vojne clužbe o^ioščeni. Grška vlada je sklenila, da rednim članom redakcij dnevnih listov ni treba pod orožje z ozirom na važno funkcijo, ki jo izvršuje časopisje v vojnem času. Vsled te odredbe je oproščenih v Atenah okrog 300 urednikov, povečini rezervnih častnikov. * Upnik in dolžnik. V Landavu ob Izari je neki krčmar naletel na svojega upnika, ki je ravno tisti dan njegovo posestvo pognal na boben. Dolžnik je upnika napadel najprej z revolverjem in ker se ta ni sprožil, je začel delati z nožem. Konec pretepa z noži je bil, da je upnik obležal težko ranjen, dolžnik pa je dobil 12 težkih ran in je na cesti umrl. * »Ministrova hči«. Na Nemškem že opetovano kaznovana mo-distka Mia Penkert je ^ sleparila po Dunaju na najrazličnejše načine. Enkrat se je izdajala za grofico, drugič za sestro v vojni padlega stotnika, najraje pa za hčer nekdanjega pravosodnega ministra Kleina. Sleparila je prav uspešno in izvabila civilnim osebam pa tudi oficirjem neznano koliko denarja. Zdaj so jo zaprli za dva meseca. Kašelj in nahod sta sicer v našem podnebju pogosta gosta, pa bi jih kljub temu — kakor se zgodi tako pogosto — ne smeli puščati zne-mar, ker pogosto vodita do hudih posledic. »Sirolin Roche« je sredstvo, ki, vporabljeno takoj ob nastanku kašlja, v nekaj dneh zagotovo odstrani katar. Vsaka gospodinja naj se torej začasa preskrbi s tem domačim zdravilom, ki se dobi v vsaki lekarni. * Ubegel slepar. Pred dunajskim izjemnim sodiščem je bila dne 20. septembra obravnava proti 29 let staremu, a že jako znanemu klati-vitezu Frideriku Hahnu, ki se je izdajal za grofa in opeharil mnogo ljudi za znatne svote s tem, da jim je obljubljal redove in odlikovanja, ki jim jih preskrbi po svojih odličnih zvezah. Hahn je bil obsojen na 18 mesecev ječe, a posrečilo se mu je, da je 20. t. m. iz dunajskega sodnega poslopja pobegnil. Najnovejša poročila. Napad Albancev na črnogorski meji. Lyon, 22. oktobra. (Kor. urad.) Po poročilu lista »Progress« iz Ce-tinja je več manjših albanskih band prekoračilo mejo pri Bei Ziamd. Črnogorske čete so jih napadle in razpršile. Albanci so pustili na mestu mnogo mrtvih in ranjenih, Črnogorci pa so izgubili le malo svojih ljudi. Grčija je odklonila otok Ciper. London, 22. oktobra. (Kor. ur.) »Times« poročajo: V dobro informiranih krogih se razglaša, da je Grčija odklonila ponudbo četverozveze glede otoka Ciper. - -■ < Podpisujte vojno posojilo! Darila. Upravništvu naših listov so poslali: Za „Rdeči križ": Gosp. Gr. Demšar, c. kr. notar v Mokronogu, 10 K, iz kazenske poravnave U 229/15. Za „Zavod za v vojni oslepele kranjske vojake": Čitalnica v Postojni 20 kron, namesto venca na grob umrlemu Ivanu Burji. Srčna hvala i Umrli so v Ljubljani: V deželni bolnišnici. Dne 18. oktobra: Berta Struss, hči poduradnika državne železnice v i pokoju, 14 let. Dne 19. oktobra: Alojzij Vreček, j mizarski pomočnik, 44 let._ Današnji list obsega 10 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. fleteorologično poročilo. Z trsousko sotrudniko f vojaščine prosta n iprejmeta takoj la veletrgovino. Ponudbe na tvrdko 2747 -: HENRIK KENDA v LJUBLJANI. = Vlile, ud morjem 306- Sttdn i irjicnl i!fik 7S9 mi Čas Stanje S ' °P8!°- metra je vanja S.- v mm i— ~ VetiovI i Nebo 22. 23. 2. pop. 9.zv. 7. «j. 7396 739 7 739 4 8-3 I sr. jvzh. 63 j si. jvzh. 50 I oblačno dež oblačno Srednja včerajšna temperatura 6*5°. norm. Q'3a. Padavina v 24 urah mm 61. korespondenca. Ji{lad češki voja^ bi rad dopisoval oziroma se seznanit 3 intelig. Slovenko* Jvan Jsfren, z. S. žj. 509, vojna pošla 330. 2744 žiorespodenca. Jvllade izobražene gosnice je lijo dcvisovati 3 veselimi, odkritosrčnimi gospodi. — Cenjene ponudbe pod ,.jforespondenca4' na upravn „^lov* /9 ar oda*. 26^1 Naš dobri oče, stari oče in tast, gospod JAKOB AŽMAN bivši mnogoletni uradnik niitninske naklade, je umrl danes, ob 7 nri zjutraj, v 69. letu svojega truda-polnega življenja, ko je prejel zadnje tolažilo sv. vere. Pogreb se vrši v nedeljo 24 oktobra v Rudolfovem, Sv. maše se bodo služile istotam in v Ljubljani. Pokoj njegovi duši! RUDOLFOVO - LJUBLJANA 22. okt. 1915. Franc, Rado, Ciril, Metod, sami — Irma Stopica, Terezisa Jakowitsch, Neiica, Anica, Jesipica, hčere. — Ružena Ažman, Tončka Aiman, snehi. — Fran Stupica, Frido Jakowltscia, zeta. 2731 Ovčjo volno vseh vrst in vsako množino 2 kupuje po najvišjih cenah GROBELNIK, LJUBLJANA, MESTNI TRG it. 22. „ v C ------ * „Kino Central" v deželnem gledališču. Dva mlada kadeta, vrnivša se yjuf bojišča, Selita snanja 3 dvema mladima veselima gospodičnama. Po-nudbe je posijati na upravnišivo H£lovensksga A'aroda" pod „Jtftrko 2412739*. 2739 Stara, prvovrstna solingecska tvornica britev g^tT* išče ZAHVALA. pri grosistih pri mestnih nožarjih prav dobro uvedenega 2733 Ponudbe pod „E« S. I012IJ odpošilja RUĐOLF Cdln a- Rheln. Hotel Believoe vsako soboto in nedeljo domočB ftFvsuB in jetrne Kupim in dobro plačali veš stare še dobro ohranjene s o I o 1*: © • : Kupim tudi stare : o o v 1 3 e> : Za tako obilo nam izraze iskrenega sočutja ob prebridki izgubi našega ljubljenega soproga in očeta, oziroma brata, svaka itd., gospoda Štefana Tomšiča nadučiteCja v pokoju ki nas je prerano zadela, ter za mnogoštevilno Čaščeče spremstvo pri pogrebu, izrekamo vsem globokočutečo srčno zahvalo. Žalujoči ostali. -i Št. 17.082. 2748 Listje z dreves na Opekarski cesti In v Kolezljl se proda potom lavne dražbe v ponedeljek dne 25. oktobra 1915 ob 9. url dopoldne. Enpcl naj so aboro pri bivšem Jelovškovem skladišča ob Ljubljanici. Mestni magistrat ljubljanski, dne 25. oktobra 1915. m pohištvo. Naslov 16?3 Bratovž VSđ, Lgubl Jana. Za zdravje želodca! čez Zopet nekaj novega! Zopet nekaj novega! Drama v zvezdarnici ali Za eno zvezdo. Zelo zanimiv Igrokaz v 3 dejanjih, pola novih situacij. Če ženske študirajo... Krasna veseloigra šaljive ionske emancipacije. Avstrijsko klnematogralično . vojno poročilo. Spored za prihodnji teden od torba do tetrfha: Duhovidec, Pslhologlčen roman. Splrlttstlčna drama v 4 dejanjih. Ljubke sladke ženice. Krasna veseloigra. Kraljica noči. Drama iz življenja umetnikov s Henny Porten v naslovni vlogi. — Teike sanje. Komedija. — En dan lz življenja lepe ženske. Veseloigra. ga nli Po njem ti Jed diši, Želodec ne opeša In glava ne boli! Zahtevajte izrecno „FL0RIANI" Zavračajte ponaredbe! fpftavuo varovano. IROLINuRoche Je dbb/v vseh lekarnah Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha, Kdo naj jemlje Sirolin ? influenci. t Vsak. ki trpi na f raj* nem kašlju. lažje je obvarovati se ooiexni.nego|o*dravitl-X Osebe s kroničnim katarom bronhijev, ki s Sirolmom ordrave. 3. Vedušljivi .katerim Sirofin ind/no olehča naduho. H. Skrotuzni otroci,prt katerih učinkujeoirolin z. ugodnim vspenom na splošni pocufek. ■ASCL Jrfodm soton Stuchlp - JY[aschke /Ljubljana v Židovska ulica št. 3 Dvorski *V t Osebno bbrane novosti 3 Dunaja. Priporoča; največjo fcbero klobukov Sa dame in dekiicm"kokor tudi bogato talogo ialnih klobukov. Zunanja naroČila na izbiro 3 obratne poŠto. Granano nbfa cene. delavec se sprejme za trgovino 1 drvari In prentof om. 2743 = MOSTE 9i —i t oskrbovan pri svojih ljudeh sprejme v špecerijski trgovini Miro Domicelj Ljubljana, Tržaška oeata it 4. * * 0746 748 07 Prodajalka se takoj sprejme. Predstaviti se je ▼ pondcij. med 6-7 uro pri tvrdki lBumanIc' Franca Jožefa c U 2735 Kupi so dobro obranjen PIANINO Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod planino 2737fiC. 5«bc gob« lepo zdravo, prima blago kopni e po najvišjih cenah vsako množino Franc Matheis, Efffenberg pri Gradcu, Bergstrasse 32. 2741 Išče SC v vseh notarskih rečeh izur- jen in zanesljiv 2734 uradnik eventuelno notarski kandidat« Vstop 1. decembra t. L Plača po dogovoru. Naslov pove upr. »Slovensk. Naroda«. Knjigoveznica Iv. Bonač sprejme 1 ali 2 učenki. 2715 Trgovina z mešanim blagom in stanovanjem so da takoj ali pozneje v najem. Kje, pove uprav. »Slovensk. Naroda«-2736 Zaradi odpotovanja prodam takoj ceno lop dobro obranjen avtomobil m 4 sedeži. 27C6 Vpraša in ogleda se v trafiki Jezeršek, Zaloška cesta 166. 2721 2740 enec se tako! sprejmeta. ~W Peter Lassnik, Ljubljana. I osvežujoče, slastne in žejo gaieie »i lahko vsakdo sam napravi z majhnimi stroški. V zalogi so ananas, jabol&nik, gren.dinec, mali-novec, mulkatni hrnievec, poprovi /netov^c, pomarančevec prvence-vec, višnjevec. Neuspeh izključen. Ta domača pijača se lahko pije poleti hladna, pozimi tudi vroča namesto ruma in žganja. Sestavine * natančnim navodilom stanejo K 4*50 tranko po povzetju. Na pet takih porcij dam eno zastonj. Za ekonomije, tvornice, večja gospodarstva, delavnice i. t. d, neprecenljive vrednosti, ker to delavca sveži in ne opijani in njegova delazmožnost ne trpi. Jai Eroliik, Engel-Dropie Brno. it. 639. Moravsko. i se takoj sprejme. 9. Bflbka, Kongresni trg 13. Koncipijenta tudi začetnika, sprejmem takoj. dr# I (so Jancf -odvetnik v Radovljici. — 500 kron! Vam plačam, ako Vaša kurja očesa, bradavice, obtisčanci v 3 dneh brez bolečin ne izginejo s korenino vred z Rla balzamom. Lonček z garancijskim pismom 1 K, 3 lončki K 2*50, 6 lončkov K 4.90. Kemenv, Eofttce (Basen) I Postiach 12 22, Carsko. 1*42 !! KnpEevald, za&tevajle tskoj!! cenovnlk na veliko o električnih predmetih in o acetUenskih sve-tiljkah vseh vrst Namizne svetiljke, visečo svetiljke, svetiljke za kolesa In ročne svetiljke, žepne svetiljke itd. Najcenejši nakup. A. WEISSBERG Dunaj 2109 Untere Denanstrasse 23 HL Slovensko dopisovanje. dobe deklice in 2ene vsake starosti, ako rabijo moje najnovejše mazilo za prsi. rabi se samo na zunaj, edino resnično učinkujoče sredstvo, zajamčeno neškodljivo. Cena K 3, 5 in 8. Zraven spadajoče milo 60 vin. dobe lepe, polne telesne oblike z mojo redilno moko »Kathe«, zajamčeno neškodljivo, mnogo zahvalnih pisem. Cena kartonu K 2*20 po povzetju. Od 4 kartonov naprej pošt. prosto. — Pošiliatve poste re-stante samo če se pošlje denar naprej. — Razpošilja ga Kathe Meozel, Dunaj VI., Vmwm M K, 2. Stoik. Preselitev. Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem preselil svojo zlatarsko delavnico iz Gosposke nlice stev, 4 v LJubljani ' v Vegovo ulico štev. 12. == Priporočam se tudi v nadalje za nova dela in popravila, ki jih izvršujem z največjo točnostjo najsolidneje in po najnižjih cenah. Alojzij Fuchs, zlatar. 2742 A. KUNST Ljubljana Židovska ulica štev. 4. Velika zaloga obuval lastnega Izdelka za dame, gospode in otroke je vedno na izbero. Vsakršna naročila se izvršujejo točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorce poslati. 40 HaiKOa zaloga radni« to najin otroških vozičkov in navadne £o najfinejše žiiii !£■ M. Pakič v Ljubljani. Seznanim n2ročnikon se B5"Sja s psrcetjcni. i » Ljiiii, Siaia nm a Velika zaloga na, svetilk, zrcal, šip, kozarcev« vrčkov L trn đ> gostilniška In hvarnar-ska namizna posoda po najnižjih cenah, j Ustanovljeno 1845. Parno barvarstvo ter kemično čiščenje in snaženje oblek. IAppetura sukna. SI 1 Poljarii nasip - Mi ulica It. 4. Sprejemališče Selenbnrgova ulica št. 3. Postrežba točna. Soiidne cene. X x I x I X X gnatomemanimn: H M Stroje zo pripravljanje krme reporeznice, rezilnice ■ i i i i parilnike za krmo, mečkalne mline drobilnike, parilnike za iiv. krmo robkalnike za koruzo s i i : i i stiskalnice za seno in slamo i ' i Izdelujejo In dobavljajo PH. MAYFARTH & Co.y DUNAJ H., Taborotrasse 71 tvornica poljedelskih in obrtniških strojev. pf llustrovani katalog it 725 gratis In franko. ~W& 2725 H 72 hočete imeti? Potem jim dajte uživati izboljšano, aromatično ribje olje iz lekarne pri zlatem orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje olje iz katerega je popolnoma odstranjen zoperni duh in vonj. 1 steklenica K 1*80. Zoper kašeiji zaslize-nost in preblalenje je v tem Času za otroke najboljše preizkušen in mnogostransko priporočen trpotcev sok. — 1 steklenica 1 krono. Zaloga vseh tu- in inozemskih specialitet ter preizkušenih domačih zdravil. Izborna toaletna sredstva „Ada". Vedno sveže gumijeve špetiaiitete Oddajajo so tndl zdravila za člana vseh bolniških blagajn. Razpošilja se 2 krat na dan na vse straši. jimiHiHHiimmmur Pharm. Mag. Vinko Prohđ^hn lekarna pri zlatem arlu Ljubljena, Jurčičev trg št 2. miiiHHiimiiM stanovanje z dvema ali trema sobama za takoj ali s L novembrom. — Ponudbe pod 9,tako]-november 2712" na uprav. »Slov. Naroda«. 2712 čevljarski po se sprejme v trajno delo. Matija Treoeu Sv. Peha «611 Sap" Išče se vešč slovenskega in nemškega jezika za špecerijsko trgovino na deželi v postojnskem okraju. 2699 Naslov pove upravn. »Siov. Naroda«. Iščem za takojšnji nastop več za sekanje ia Izdelovanje drv. Ponudbe na naslov: Franc Helene, trgovina z lesom v Siarilohl pošta Skolialoka. 2692 rodajalka vešča manufakturne in špecerijske stroke, SO Sprejme pod ugodnimi nogoji v večji trgovini na deželi. Isioiam se sprejme tudi z dobro šolsko izobrazbo. 2723 Ponudbe sprejema Josip Rud-mann, trgovec v Krški vasi pri Brežicah. o 1 i £ ti > 5 rt o o. o o. :: o o no <5 o Najcenejše in solnčnike domačega izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov Jos. Vidmar Ljubljana Pred Škofijo 19 — Prešernova ulica 4. Gonoktein. Najnovejše izkušeno sredstvo proti kapavcu (triperju), belem čoku, Črevesnemu in meh urnemu katarju i. t. d GONOKTEIN je upeljan na češki kliniki dvornegB svetnika vseuč. prof. dr. V. Janovskega. Na nemški praški kliniki vseuč prof. dr K. Kreibicha. Toplo ga priporočajo vseuč. prof. dr. J. Bu* koVikv, vseuč. prof. F. Samber-ger, vseuč. docent, dr. J. Odstrčil i. t d. M. U. dr REJMOtf c. in kr. polkovni zdravnik v Tuzli piše: Naznanjam Vam, da sem z Vašim Gonokteinom dosegel sijajne uspehe, posebno pa sem opazil, da ponehajo subjektivne bolečine in gnojno iztekanje Gonoktein sem zapisoval tudi v slučajih mehur-nega katarja in katarja sečne cevi z izvrstnim uspehom. Nikoli nisem pri pacijentu opazil neugodnega delovanja na želodčne sluz niče in bolniki ga radi uživajo. Dobi se v vseh večjih lekarnah. Škatljica K S'—. Zahtevajte literaturo in prospekt Ljubljana: Lekarna Trnkozcv. Zagreb: „Salvator", Jelaćićev trg. Proizvaja: Farmakološkokemični laboratorij ,.HERA" Prajja - VršoTice 552. Dobavitelj vojnega ministrstva in Volno - zdravstvenega zdruienja. isiiirani in druga računska dela i. t. d. prevzame privatni uradnik. Ponudbe po poštni donisnici pod ,,pri- vatni uradnik/2730" na upravništvo »Slovanskega Naroda«. 2730 Spretna r-i! ^^fl z večletno pisarniško pr2kso, zmožna vseh pisarniških del, posebno pa stenografije, želi presnezsltti slažbo. Cenjene ponudbe pod l9Ves*na 2700 od 5 kg naprej po 20—60 vin. kg raznošilia no povzetju A, 05£T, p. Gnštanj, Koroško. Razpošiiia se tudi vino3 jaholčnak, stai^e čsšplfd in novo zdr*avISno kss2o vodo y,S!3.t7A vrelec^. Sprejmeta so takoj dva poštena zmožna obeh deželnih jezikov v do-pxo dočo trgovino z mešanim blagom na Spod Št^jer^kem. Ponudbe pod »pošten dSČe!z/2369ČJ na upravn. »Slovenskega Naroda«. 2969 W5 »o o kupuje, vreče posije in voznf> liste p?es^irbi9 p\zb% maksimalno cenof* katero je izdalo trgovinsko zninistrstvo toe 3. oktobra tovarna za podplate F.Kncsfi^o, Šrnorfiio pri Litiji Agentura: Fran Sever Trsfg Stadion 24 posreduie prodalo vseh deželnih pridelkov in izdelkov, posreduje nakup vsa^tere^ra v Trsti: nahajajošega 30 blaga. 2622 Mleko, maslo, str. Jajca, suho sadje, orehe, komno, mas£, špeh, salami Itd« plačuje po najvišji ceni. M. LOŽAH, kovač in izdelovalec raznih voz, v Dragomelju pri So?n-ialah sprejme tako] 2587 k&vaškega in kolarskeg^ pomoč i li ter 2 iraleiiOHa Franc Forlan f nasIeiiBih Fascbingove vdava klfučavnlčarstvo | § zaloga šte se nahaja: 10 Ambrožev trg štev. 9.» v veliki zalogi, naffincfše kakovosti po 7, e, 12 in 16 kron — vso vrste lasne podloge in mrežice — barva za lase in brado „Neril" po 2 in 4 K — toaletne potrebščine — lasulje, brade in druge potrebščine za maskiranje, vse po zmernih cenah priporoča Štefan Sirmoli Ljubljana. Pod Trančo št. 1. ; (Erlilsče Mestnega in Starega trga)* : Postrežba točna in vesžaa-J: t 3F 9LF 244. Šiev. s slov c rva r\ i r*HiojKJ~f one zo oKtoDra mo. Stran "7. Sprejme se tako] trgovski izurjena v železnini, pri 2398 FRANCU PICEKU, trgovina z železnim in Špec. blagom v Ribnici, - Kranjsko. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombina-kocijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje In smrt z manjšajočimi se 11 vplačili. Vzajemno zavarovalna banka v Pragi. aeaervsl fondi ■ 71,040.301-1*. — Isplaćeno odškodnine In kapitalne B 145,150.178-20. Po velikosti droga vzajemna zavarovalnica niSe države z vseskozi slovansko-narodno opravo. -—- Vsa pojasnila dsjei--- Gtnralio zastopstvo i Ljuljani Cigar pisarne so v lastni bančni hiSi : f Gosposki uliti štev. 12. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode ceni takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte. O. kr. 1 Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, I Stanje denarnih vlog na knj. in tek. račun 31. dec. 1914: :: K 202,841.494-—. :: Centrala na Dunaja. — Ustanovljena 1864. - 29 poornžnic Vogal Marijin tTfl-SV. Petra [Eltfl (V ii .MOiaziODJ Generali"). I 1 Stanje den. vlog na hran. knjižice 30. sept. 1915: :: K 93,215.892-—. :: preje J. C. Maver Delniški kapital in reserve 65,000.000 krom Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne 1 Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje ku- knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre- 1 ponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — štovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih J Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, Mstin, pspirfev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih j dragotin itd. pod lastni zaklepom stranke. — Opravilisče c. kr. raxr. loterije Brezplačna revizija izžre- papirjev in posojila nanje. 15 f banih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja. Izplačila In nakazila v Ameriko ln lz Amerike. Ustmena In pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko »padajočih transakcijah vsekdar brezplačno. aW" Brzojavke: Prometna banka Ljubljana. — Telefon stev. 41 £2 Lepa dvonadstropna VILA % velikim vrtom v LJubljani, f se usodno proda. 2023 Kje, pove upravn. »Slov. Naroda«. Piv GOTZL v Laškem trgu se oc3da takoj v najemi Gr. Jos. Kolišč odvetnik v Loškem usu. LJUBLJANA, Mestni ti?« IO krasne novosti jesenskih in zimskih oblek in površnikov domačega izdelka |£0F** po izredno nizkih cenah. Brez konkurence ! Solidna postrežba ! Najnižje cene ! Qi I I 2705 Lopa dobro ohranjena 2716 spalno opravu se zaradi selitve poceni proda. —■ Ogleda se lahko samo popoludne Gledališka ulica 10/111, vrata 14. Zaradi odpotovanja se dasta v rejo ali pa tndl prodaata 2689 2 kravi in voz. Kje, pove upravn. »Slov. Naroda«. Prakf^ite in c^ene © za predvrtovec, parke itd. itd. 1215-11. iz Kičastih mrež in kovanega železa preprosto ali tudi najkrasneie opremljene, vrtne ou/ra'e iz kovanega železa, stopnižke ograje, okenske mreže, ograje za grobove grobnfee, balkon? in pročelja, večkrat snkane šesterooglate, v ognfn pocickane ter štlrioaiate srrofne ticaste pletenine za ogradit** gozdov, travnikov in vrlo v, za varstvo proti zaicem, pasjake, fazanerife, voliere, igrališoa za lanrn-tonnls, Rabitzeve stene in raonirske gradbe, dalje mreže za pesek in gramoz, jeklena bodeča žica za plotove, ves ograjevalni materijal in vse zadevne izdelke dobavljajo po najnižjih cenah Itittf 8 ilraiiS d. i M (L, MđSm Z&/4Z *3 tvornica sitarskega in klobučevinastega blaga. Vzorčne knjige, preračuni in pojasnila vsake vrste gratis in fr. Dobiva so pri vseh večjih trgovcih z železnino. o o o Zaloga pohištva in tapetniškega a £ blaga. — JY(i5arstvo. I Popolna spalna oprava : 2 postelji, 2 omari j 2 noćni omarici in 1 umivalnik 0 I tnarm. ploščo in ogledalom K 350-—. erzi z: zz z. Jamči sc za solidno delo. Cene konkurenčne. Jfe' Zahtevajte naj- B novejši katalog, * kateri obsega nad 300 modernih slik. —ese- Otroški vozičfo. —'■ J. Pogačnik, JLjubliana, Mprije Jeremije cesta št t3—18. M. Scbnbert preje Bilina & Kascb, Ljubljana, Židovska nI. 5. priporoča veliko zalogo tkanin In glace-rokavic, modno blago za gospode in dame, raznovrstne fine parfume, ročna dela in materijali Umrgično predmete. 413 Moderna predtiskarija* Izdelovanje preoblečenih gumbov. Ivan Bizovičar nmetni in trgovski vrtnar 839 Kolezijska ulica št. 16 priporoča svojo bogato opremljeno vrtnarstvo ter okusno izdelane vence, šopke in trakove. :: Izposojevanje :: ob mrtvaških odrih drevesne cvetlice, Ekor tudi najfinejše dekoraeijske cvetlice za dvorane In balkone, s Vsakovrstne sadike do najžlahtnejših cvetlic in zelenjadi. Sprejemam naročila na deželo. Vsa naroČila se izvršujejo točno in solidno. Brzojavke: f. Bizovičar, Liubliann. :: ■M ALFONZ BREZNIK učitelj Glas. Matice in edini zapriseženi strokovnjak c kr. dež. sodišča LJubljana, Kongresni trg 15. (Nasproti nunske cerkve.) Največja in najsposobnejša tvrdka in izposojevalnica klavirjev In harmonijev na jugu Avstrije. — Velikanska salom vsega glasbenega orodja, stran In muzikalif. Edini založnik dvornih in komornih tvornic: Bdsen-dorfer, Holzl & Heitzmann, FOrster, Ebrbar, Gebrflder Stingl, Rud. Stelzhararaer, Czapka, Lauberger & Oioss. Hofmann in Hofberg (amerikanski harmoniji). Obroki od K 15"— naprej. Najbogatejša izbira v vseh modernih slogih in lesnih barvah. Oglejte si klavirje z angleško ponavljajočo mehaniko. 10 letna postavno obvezna garancija. Najemnina najnižja. Zamena najugodnejša. Uglsievanje ter popravila strokovno in ceno. Ker imam zgoraj navedene prve fabrikate izključno lo {as za Kranjsko v zalogi, svarim pred nakupom falzl-fikatov in navideznega „poletna" pri kričačih, ki se drznejo govoriti o „dobrem blagn", dasi nimajo ni jednega pomembnega fabrikata v zalogi. !^rlporoža>Tn.o dpeoljaJbao damsUo in otrosUo Kon fecljo zelo solidne tvrdko Krištof ič-Bučar najnovejše i BLUZE Ljubljana« Stari trg štev. 9. — Lastna hiša. Najnovejše MT KOSTUME "fJeVJ Najnovejša Plašče, jope Žalne — domače obleke Perilo, čepice, modrce in modne predmete. I najnoveisa KRILA in m za Higtenično perilo In drage potrebščine za novorojenčke. Pošilja na izbiro tudi na deželo. posojilnico ljubljanske okolice v Ljubljani. I-I « obrestuje hranilne vloge po čistih r i Rezervni zaklad nad K 800.000. brez odbitka rentnega Davka. M Ustanovljena leta 1881. ) 1 1 » 1 J i 1 1 J i 1 1.1 i 1 1 1 a^C a^^^SLsa^i a8ana8Z^S 3692 Največja izbera žalnih klobukov- eolidna modni salon in otroških klo&^hov svilenih čepic v najnovejših obliHah. MARIJA GOTZL, Židovska ulica štev. 8. ga "* ~-j 533 Vnanja naročila obratom pošte in na izbero. PAT vseh dežela izposluje inženir 362 VJ$». oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju Vl.p Marlahllferstraaaa žt. 37._ A. & E. SKABERNE Ljubljana9 Mestni trg 10 specijalna trgovina pletenin, trifeotaž in perila priporoča svojo veliko zalogo, kakor s Športno in vojaško perilo in sicer: nogavice, gamaše, doko lenice, snežne kučme, rokavice, žilogrelce, sviterje, pletene srajce in spodnje hlače iz volne, velblodje dlake in bombaža. Perilo za dame in gospode iz sifona, cefirja, barhenta in flanele. Perilo za dečke, deklice in dojenčke. Gumijevi plašči, nahrbtniki i. t. d. Na debelo in drobno. Zahtevajte zastonj io poštnine prosto moj glavni katalog s 4000 podobami, ur, zlatnine in srebrninc, glasbil, orožja i. t d. i. t d. si Prva tvornica ur u JM KONRAD, c. kr. dior. dobavitelj, Most 324. (Češko). Nikljasta ankerica K 3'80, boljše kaKOvosti K4 20, vstarosrebrnem kovinskem rokoko okrovju K 4*80, s Švicar, kolesjem oa sidro K 5*— Vojne spominske ure K 5*50, 6-—, radijeve žepne ure K 8*50. nikljasta budilka K 2'9Q. Razpošiljanje po povzetju. Brez rizika. Zamena dovoljena ali denar nazaj. BQT Nad 50 let obstoječa "^g parna barvanj a in kemično snaženje oblek apretura sukna "v Anton Bos LfuMfana, Selenburgova Postrežba vestna in točna. w-0 Burska ulica 4S. Nainižje cene. i Največja izbira Srebrn prstan z obeskom, lepo emajliran.....S 2*— Srebrn prstan, lepo emajliran „Vlrlbus uclCs" . . K 2 — Srebrn prstan, lepo emajliran, ..Svetovna volna** z rdečim krilom......K 2 30 Srebra prstan „Sck&tzengra-benM.......K 5*— Srebrn prstan „irapncl" za. ■Uko ....... K S*— Zelezsn prstan s srebrom preoblečen, lepo Izdelan K. 3 — Železen prstan s 14 bar. zlatom orsobleSon in zlatimi robčki K 10"— Isti lelozni krstan s zlatom preoblečen in izsekano sic- I , K II*— I vilke ln podoba Najboljše ure ^^^^= najfinejše svetovne znamke, kakor tudi zlatnina, srebrnim in namizna oprava. Cene nizke. Cene nizke. Za obilni obisk se vljudno priporoča L Čuden Prešernova ulica št. 1 v Ljubljani. Lastna tovarna ur v Švici. Cenik tudi po pošti gratis. Kupuje se staro zlato in srebro po visoki ceni. odni m osi Fabčič Ljubljana, Rimska cesta št. S prlporože ccaj. damam brasoo lzb.ro najnovejših šamslđh la otroških klobnkog ln čepic za zimsko sezono. C. in kr. dvorni za'ožniki tovarne barv, lakov in £ LJUBLJANA. Matapi aL 6.2T5¥2e mm "ošte. jj Šopki, venci s trakovi in napisi se izdelujejo po ns|ztiž|ia cenah. Delo okusno vezano. Velika naloga krasnih suhiii vencev. Priporoča se z odličnim spoštovanjem Vikler Bajt. Naslov za arzejavi: Viktor Bajt, arelfičnj salon, Ljubljaaa. f? ■■■aaPs^iaal Centrala s Gradec. Centrala: Gradec. Tovarne in podružnice: na Dunaju, v Gostintju, Trstu, ■ Ljubljane, Ljubnem in v Leitendorfu. ■ vse vrste oljnats, suhe, emaflne in fasadno barves firnež, pristni kranjski, -i:ar'ec (uyps), olje za pod in stroje, karfco-iinej, čopiče, steklarski in mizarski kie] in druge v to stroko spadajoče stvari. Ceniki na razpolago 1 Ceniki na razpolago I tovarna čevljev * v Wr%icu> Sorenjsko prodaja lastne izdelke na debelo in drobno v £jubljani> $rcg> nasproti sv. Sako Ga mostu. J^OJClŠJci ČCVIjl *a mo^to in se dobe v vsaki množini. Ljubljana, Prešernova ulica št. 3 v 3®- Denarnega prometa koncem leta 1914......K 740,000.000-— Vlog dne 3O. junija I9I5........... . „ 46,800.000-— Rezervnega zaklada............... 1,330.000*— Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po /_M I I brez odbitka. Hranilnilntca je pnpilarao varna ifl stoji pod kotrolo c. kr. deželne vladen Hranilnica posoja na zemljišča in poslopja proti 5 '/4% obrestim in najmanj '/4% amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. , Bo] proti nemikenra Kapitalu o Italiji. Italijr ni napovedala vojne Nemčiji, napovedala pa je boj nemškemu kapitalu. Barzilai v svojem neapeljskem govoru ni bil nič bojevit proti Nemčiji, kakor je kar gorel svetega navdušenja za krvavo vojno proti Avstriji, ali omenil je gospodarski boj proti Nemčiji, katerega mora Italija izvojevati. Italijanska cenzura ne dopušča žalitev Nemčije, vsako razžaljivo besedo črta, ker vlada menda vendar noče tega, da bi se nemški kapital kar nakrat odtegnil Italiji, dopušča pa boje proti institucijam, ki imajo čisto italijansko lice, za katerim pa tiči tudi nemški kapital. V Cernobbiu so se pobratili zastopniki italijanskega in francoskega kapitala v to svrho, da izrinejo iz ItaJije vsako gospodarsko delavnost in kjerkoli pri kakem podjetju sodeluje nemški vpliv, nemški kapital, ga treba nadomestiti s francoskim. To so načrti za bodočnost. Pred 19. leti je bila ustanovljena Banca Commercia-e (trgovska banka) z nemškim kapitalom. Takega vpliva z nemške strani, kakor je bil prvotno, sicer sedsj ni več in direktor commerdatore Otto Joel, rojen v Danzigu, pod katerega vodstvom se je zavod krasno razvil, je moral odstopiti že pred par leti, potisnili pa so ga v nadzorstvo. Nemški člani upravnega sveta so tudi morali pred leti že odstopiti vsled gonje, ki se je takrat pričela proti tujcem. Ta zavod, Banca commer-ciale. hočejo popolnoma uničiti, češ, na ta način se otresejo nemškega kapitala in njegovega vpliva. V to svrho deluje skupina bančn'h društev in zavodov: Societe Bancaria. Banco di Sconto in Credito Provinciale. Njihovo elasilo je »Idea Nazionale«. Značilno je. kako se obrača sedanji direktor trgovske banke -senator Mangilli, lastnik jedne največjih špedicijskih tvrdk, ki imajo številne filijalke tudi v Nemčiji. Pri že omenjenem italijansko - francoskem pobratimstvu v Cernobbiu je bil poleg; ry>prej pa kmalu po izbruhu svetovne vojne je bil poslal v Nemčijo svojega zastopnika, da je tam razlagal, "da Italija ostane nevtralna, da njegove filijalke v Nemčiji imajo čisto nemški značaj. Boj proti banki nadaljuje »Idea nazionale«, glasilo nacionalistične stranke, s tako vnemo, da menda niti čuti ne, da je prizadetih pri tem boju več njenih pokroviteljev in pod-pirateljev, ki so člani upravnega sveta omenjene banke. Ali pa imajo že kar naprej zagotovljene druga primerna mesta, kadar se spravi s finančnega sveta-tako obsovražena Banca commerciale. Gospodarski boj Italije velja dalje zvezi električnih podjetij, katera ie vstvarilo splošno elektrarno društvo v Berolinu skupno z Banco Commerciale. Ta podjetja, zlasti So-ciete per lo sviluppo delle forze elettriche in Italia«. so pomagala jako izdatno vscvetu industrije na severu italijanske države. V ozkem stiku ž njo se nahaja cela vrsta drugih podjetij, tako elektrarno društvo Adamello s kapitalom 15 milijonov lir, jadranska elektrarna v Benetkah, društvo za izkoriščanje vodnih sil v' Benečiji, furlanska elektrarna itd., vsa ta podjetja so neizmerno koristila procvitu obrtne delavnosti. Seveda so bila taka podjetja pravzaprav italijanska, Italijani so bili \ ogromni večini zaposleni v njih. fX\ so pljučne bolezni ozdravljive? Vsakemu naznanim zastonj, kako sem se rešil pljučne bolezni, naduhe, kašlja, želodčnih bolezni. Ceno sredstvo, ki je lahko dobi sak. Pošljite svoj natančni naslov: Tvor- 1LJUBLJAJSIA komenskega ulica 4 Ali zahvaliti se imajo za svoj razvi- tek v glavnem nemški podjetnosti in §/ Lx}[ }MUi kom^^a uuua h - nemškemu kapitalu. »Idea Naziona-f/ ».ZDR^^W.DRFR.DER^C 1 le« pa besni proti vsemu, kar spo- V=----==±J minja na nemštvo in o svetlobo in moč razširjajočih elektrarnah trdi, da so samo orodje nemškega generalnega štaba! In te naprave so tudi fotografirane. Kdo drugi je naročil fotografije, ako ne generalni štab! Italija je potrebovala, kakor razvidno, za svoj gospodarski napredek tuj kapital. Nemčija jej je v tem ozi-ru šla na roko in umevno so nemški podjetniki in kapitalisti igrali važno vlogo v italijanskem finančnem in industrijskem svetu. Italija si je opomogla z nemškim kapitalom, sedaj se bori proti nemškemu kapitalu, ali ne morda, da se postavi na lastne noge da se bo gospodarsko razvijala s svci;m denarjem, marveč nem ški kanital ima nadomestiti francoski torej Italija čuti, da mora os*at: odvisna od tujega kaoitala tudi v bodoče: to tudi bo eotovo, kaiti seda-nja volna iej bo zadaha udarce z da lekosežnfmi nosledicami na gospo ^r sieš:: za 3. razred IV. c. kr. avstrijske razredne loterijo. ž#a»e*Ha ftr»si€5 ^ cl «»2«» tobra eftev O« «n«aw«asma»«»am a Cene za po.-estn:ke srečk nrejšnjega razreda: mm _ — a - 1/1 srečka K 40-, 1.2 srečke d 20-—, »/4 srećke B I0*—, Vs sreese »5-, Cer.e za nevo vs*op3vše igralce: __..^ 1/1 rrečka ti 200-—, V2 srečke k 100-—, «/4 srečke K , Va srečke K 2S-Maročila se vrše najugodneje po poltmi aafcessic III. 5y2% avstrijsko vojno posojilo po origi nalnihpogojih in priporoča svojim komitentom obilno udeležbo pri razpisani subskripciji. WFS 54 ! Šivalni »troji ! „Šlager" hi »Kajsor" s podolgastim, okroelim ČolnlCkom, Central- Bobbin za dom in rokodcljstvo se kaplfo asfealf« ta sat* O^^HOf f ^P^Tal UaTs^ftal A. WEISSBERG9 tvorniika zaloga Dunaj II-, Untere Donautiraste 23III. Hitro razpošiljanje na vse železniške postaje. — Cenovniki v slovenskem jeziku zastonj. 2411 Prodaja VINA Okoli 2C0 hektov zajamčeno naravnega vina iz letnikov 1912. in 1913. prodaja inii dobara v Ml Mi ulita št. /5. Zajamčen uspeh Si s -""*r Hmi't4rmwmUU teta'0 izvm Bujne učinku, zraven pa še na tisoče zahv. pisem na ogled. lepe prs i dobite ob rabi med. 2481 n> •/? Utv* l/rema nrei oblastveno preiskano, gar. neškodljivo za 01. /f. lUAd RltUlC La pial vsako starost, zanesljiv uspeh. Rabi se zunanje. Edina krema za prsi, ki jo vsled čudovitega učinka prodajajo lekarnarji, dvorne parfumerije itd. Poizkusna pušica K 3, velika pušica, zadostna za uspeh K 8*-- Razpošiljanje strogo diskretno. Kos. dr. A. Ris, laboratorij, Dnnaj IX., Berggasse 17 E. Zaloge v LJubljani: Lekarna pri ,,Zlatem Jelena", drogeriji Kano In „Adrlja". t flubljana, Sodna ulica. Podeirajte domačo ?ndnstri:o f Stare n**ctavtce se ceno podpletnjejo I Specialna mehanična pletilna industrija in trgovina za površne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogavice, rokavice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za stroje itd. na drobno in na debelo. Pletilni stroj patent »VViedermann« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno Ker delam brez agentov, so cene veliko nižje. C. kr. priv. tovarna za cement Trboveljske premogokopne dražbe v Trbovljah priporoča svoj priznano izvrsten Portland-cement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede rlakovne in podorne trdote daleč nadkriljajoči dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in izpričevala hos raznih uradov in na j si ovi te ) Ših tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, I., Maximilianstrasse 9. Najnovejša izbera - umetniških in drugih s razglednic pismenega papirja in vseh pisarniških in šolskih potrebščin narodna knjigarna tjubljana Prešernova ulica štev. 7. Svoje častite odjemalce vljudno prosim, da se naj pri nakupu orožja in municije vsakdo izkaže s posebnim dovoljenjem od c. kr. okrajnega glavarstva ali od c. kr. državne policije v Ljubljani, da ima pravico do orožja in municije. Ne da bi se izkazal s tem dovoljenjem, ne smem prodati orožja ali municije, kakor tudi ne popravljati orožja. Za časa vojne se ceniki ne razpošiljajo. Fran Sevčik puškar in trgovec 9 orožjem v Ljubljani. vseh vrst za urade, društva, trgovce itd. yfoton Černc, graver in izdelovatelj kavčukovih štampilij Ljubljana, SeJenburgova ulica 1. Ceniki franko. Ceniki franko. za sr.ežne čepice, moške nogavice, zapestnike i. t. d. Toni Jager LJUBLJANA Židovska ulica št. 5. Teodor JCorn (popre* Henrik Som) fjoMvaler streli in \\m, vpePaft navodili', ter instalater vodovodov te cesta Si. B. Priporoča se si. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim, francoskim in tuzemskim škriliem z asbgsf-cemeRtnini Škriliem (Efernlt) patenl Hatsctiek z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Hišna in kuhinjska oprava. Pcstekijena posoda Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in pošt. prosto. medni otelile : za gospode : Ljabl3anaf Franca Jožefa cesta 3. Vojaške in uradniške s uniforme: po meri v najkrajšem času. LMIRUJCB Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo veliko izber dežnikov in solnčnikov. Popravila se izvršujejo točno in solidno n. pr. rdeča koža, ogrci, izpuščaji, gube in ohlapna koža, vse kožne hibe izginejo zajamčeno z desetletja preizkušeno dr. A. Rixa pasta Pompadour ^/ J Popolnoma neškodljivo. Poizkusni lonček K 1—, večji lonček K 3*— D. A* Riaa biserno mleko, tekoč puder rožnat, bel in naravno rumen. Steklenica K 3—. Razpošiljanje diskretno. Kosraetikum dr. A. Rixa laboratorij na Dunaju IX.. Berggasse 17/E. — Zaloge v Ljubljani lekarna pri »Zlatem jelenu«, parfumerija A. Kane, drogerija »Adrija« (Cvančara). 2562 Damske klobuke ===== v največji izberi priporoča - M INKA H©RYAT. modistka LJUBLJANA, Stari trg štev. 21. Popravila najceneje. ■TI —S^Tim I 1""= 2465 rJL Popravila najceneje« Vojno - zavarovalni urad v Kamniku =========== sprejme takoj pridne ============ sum proti ugodnim prejemkom. 2713 11^>^%^ irfftfs " -1 —V t * .. ' -'- .A r Odilto.a na razstavi v Radovljici 1.1004 s cas no diplomo in kolajno I. vrste. BRINJEVEC najfinejše vrste, posebno priporočljiv proti kužnim boleznim, se dobi pri GABRIJELU ERŽENU Zapuže, pošta Begunje pri Lescah, Kranjsko. [jI Za pristnost se Jamči. 1277 Cene zmerne, jfj I = 3Bi ^SIsllZZZ JEJ e? skupaj ali posamezno 2726 o dela. tm ko j poceni I veletrgovino H. Stennecki, Celje. Ustanovljeno L 1842. B liJfl T BRA Prodajalnica i Miklošičeva ulica št. 6 nasproti hotela „Union". EBERL in pohištvena pleskarja.. 41 Delavnica: Igriška ulica štev. 6. Električna sila.