za
Spisal in založil
MAHA MAJ AR.
(Cena 10 kr. erebra.)
V I,jablani leta 1S50.
Natisnil Jožef Blaznik.
Naprodaj im4 u Celovcu Sigmnnd, u Ljublani Lerher in Kremiar, u Terstu Živic, u Gorici Paternolli, u Marbtirgu A. Perlinec, u Optuju Sprizaj, u Celja Jeretin, u Gradca Mayer, u Krajnskim mčstu Reš, u Novim mestu Vej p ustek, u Belaku 1'oznik, u Radgonn Vajzinger in izdateJj u Zab-nicah (Saifnitz in Karaten).
Predgovor
se razlaganje u tej slovnici slovenskej je naravno slovensko in ne ilirsko, kakor bi morebiti nekteri iskreni vlastenci želeli. Razlagati se mora vsaki nauk, kolikor mogoče, leh-korazumljivo. Za Slovence je naj razumljivejše slovenščina; še ona se bode nekterim učiteljem utekovala, kaj bi bilo še le s iliršcino! Mi smo glede slovenskih učilišc le početniki, početi se mora vsigdar od znanega in potle napredovati k neznanemu; to je: početi od slovenščine in se približevati iliršcini. Vsaki nauk je že sam na sebi težek, tako tudi slovnica, ne bilo bi prav, še bolje obtežovati jo s razlaganjem u ilirskem narečju, ktero je do sadaj priprostemu ljudstvu premalo znano.
Ta slovnica uči tako govoriti in pisati, da bi, kolikor mogoče, lehko razumili Slovenci, Horvati in Serblji — ona uči govoriti in pisati po čisto slovensko, pogospodsko, po književno, ali kakor nekteri to imenujejo: po ilirsko, po jugoslavensko. Vsi Jugoslaveni — Iliri — to je, Slovenci, Horvati in Serblji govorimo samo jedno jedino narečje, ako ravno u malič-kostih nekaj različno; zato so tudi pravila, sklan-janja, sprezanja in pravopis u tej slovnici jed-naka za vse Jugoslavene; niso ustanovljena
svojevoljno, temoc po govoru naroda — pa po govoru celega jugoslavenskega — ilirskega — naroda. U slučajih, u kterih se govor slovenski od serbskega razlikuje, najdeš obadvoje u tej slovnici, da se nikto po pravici pritožiti ne more; — vendar je tisti izraz, kteri je u vecjej strani naroda navaden, postavlen za pravilo, manje navaden pak u pazko kakor neka posebnost (Tiokalismus).
To mora tako biti.
Govoriti in pisati moremo tako kakor do sadaj, u učilišcih se moramo pa vsakako učiti književnega jezika, kterega bode ves narod razumel ; — po domače slovensko Slovenec že od mladih nog zna, se mu ni potreba še le u uči-lišču učiti. Tudi Nemci se u učilišcih ne uče vsaki svojega domačega govora, Tirolec se ne uči tirolskega, Prus ne pruskega, Hanoveranec ne hanoveranskega, Svab ne švabskega jezika, temo c vsi le književnega, obce razumljivega nemškega. U slovnici neimajo pokrajinskih posebnostih, postavim: I gea, du gaist, er gait, wier geamer, ir gait, so gean — ako ravno tako zavijajo, temoc vsigdar po književno nemško. Ravno tako moramo tudi mi u učilišcih se učiti le književnega jezika, ne pak vsaki samo svojega priprostega in neotesanega govora.
Ta slovnica je, kolikor mogoče kratka; s tem se polajša nauk učiteljem in učencem, kar je posebno sadaj odpočetka neobhodno potreba; tudi ni namen te slovnice, iz učencov nekake jezikoslovce načiniti, temoc jim samo naj ime-nitnejša slovnička pravila, kratko in jasno razložiti, ktera so potrebna za pravilno govoriti
in pisati. Zato se u tej slovnici ne najde malih razlik: kdo bode dlako na četvero cepil? Mi bo-demo že, da kako, zadovoljni, ako se le naj imenitnejših pravil naučimo; tudi so izpuščene vseiznimke, ker niso toliko važne in se jihlehko iz vsakdanjega govora naučimo; dokazov za pravila u tej slovnici nisem navodil, se u knjižico učilišno ne slišijo, najdeš jih pak u mojej knjigi: „Pravila kako izobraževati ilirsko narečje i u obce slavenski jezik".
Upotreboval sem, to slovnico spisovaje, slovnico Muršecovo, iz ktere sem mnogo pravil in primerov zaderžal; vendar se vsaki lehko prepriča, da sem zraven tudi sam mislil.
Ta knjižica ima tri razdele:
1.	Naukoslovje (Methodik) za učitelje posebno potrebno, ker naukoslovne knjižice sadaj še neimamo.
2.	Slovnico —
3.	Pravopis.
Vse na slavo Bogu in na srečo vsemu ju-goslavenskemu narodu!
U Žabnicah meseca Novembra leta 1849.
Matia Maj ar.
l^lcKsdfcoc^	&
' '' —— .. n „ ..„.. „
J?/ M
' C :_Je^ejc, -J&JCvtsO /	, ft^c^JL ,
<f s »S ,	-Itsibšoc 'f oJjUArrV f (h^i&Ji&K',
V


/
\i r*^^/	-^JVvzaJCO
"t*
^uC^D JU/ ocjLC -C	£ t,
V-t, .
J J	/ ^
L b^O, cc, e , ^h. ^/^^^^
d.	M^^,	^^^
Pervi razdel*
Nankoslovje.
§. i. Slovenski učitelj ima glede slovenščine si prizadevati, da, kolikor je mogoč, sam pravilno govori in piše, in da tudi svoje učence in učenke nauči pravilno govoriti in pisati.
Da se pa, dragi prijatelj! sam navadiš pravilno govoriti in pisati, ti svetujem sledeča:
1.	Ne zametuj nijednega jezika, nijednega pravičnega naroda, med vsemi naj bolj pa ljubi in spoštuj svoj materinski jezik, svoj slavenski narod in u obče vse, kar je slavenskega. Ta žlahtna ljubezen ti bode ves nauk polajšala: kar človek iz ljubezni stori, vse lehko opravi; kar je drugemu težavno, je vlastencu radostno.
2.	Rad beri in prebiraj slovenske knjige, novine in časopise; govori s Slovenci vsigdar po slovensko; ako jim nekaki list pišeš, piši ga vsigdar u svojem materinskem jeziku: tako se bodeš u slovenščini lepo izobrazil. Pusti protivnike, kteri bi te hoteli u tem zaderžovati, ne prepiraj se s tverdovratnimi nemškutarji. Kar je prav, je prav. Bodi pameten, pravičen in verli vlastenec! ]\Temškutarji naj se od tebe uče, pravice se deržati, ne pa da bi se ti za voljo njih silil, gerdo nem-škutariti.
3.	Upotrebuj govoreč in pišoč, slovenska slova, na mesto ptujih, nemških, italianskih ali latinskih. Gerdo je, kadar moraš slišati ostudno nemškutariti: Sem derfoarou, da se tuka gorholtata, sem pa prišeu pesuhat vas. — Sem ga griesala še donkou ni. — Fejter! kaj pa ferlongate za vašega okselna, vi takonemate fuetra, per meni bi se pa dobro holtou. Ali bi ne bilo stokrat
lepše, ako bi se reklo: Sem izvedel, da ste tukaj, sem pa prišel objiskat vas. — Sem ga pozdravila, še odgovoril ni. — Stric! po čem po date svojega volica; vam tako že piče zmanjkuje, pri meni bi se pa dobro redil. — Upotrebuj zato: Učitelj ne šolmaster, učilišče ne šola; učenec, učenka alihlapčič, deklica ne šolar, šolarca; pisar nešribar, jezik ne špraha, župan ne rihtar, pospodar ne birt alipesicar; gostja ne hofrava; železnica neeiselbank, dražba ne lici-tacion ali sukacion; zapisnik ne protokol ali perku-cula: svedočbane cajgnust; n i t ne cvirn, podobica ne pildič ali mažine; mešta ne polenta, plačilo ne Ion; prepir, prikor nekreg, intriga; gostivnica ne taberna ali oštarija; gostija ne molcejt; svatba ne hoscejt, odveza ne absolucion; družina ali posli ne podverženi; podoba ne furm , sramota ne špot, nevošljivost nenid; meja, mejnik ne konfin, kon-fina; ovennebider, kozel nepokej, škerpec ne spi-nača, s o s e d š c i n a ne komuna; malovredenne žleaht, nepotrebno neiberčno; pisati nešribati, moliti ne peatati, obupati ne bercagati, jokati ne lamentati; nekaj nespodobnega misliti ne lieberne žinje voziti; goljfati ne petriegati, zmerjati ne šimpfati; krivico storiti ne umrehtsstriti; samičen ne ledik.
4.	Upotrebuj spodobna slova na mesto spodobnih: uste (človeške) ne gobec, ustnice ne žnable, duhovnik ne far; deklica, devica ne čeča, punica; moj mož ne moj dedec ali moj stari; moja žena ne moja baba ali moja stara. . .
5.	Upotrebuj slova u pravem smislu; dobro razlikuj: morem, moči, sem mogel (Vermogen, im Stande sein), moram, morati, sem moral, (miissen, gezwungen werden~), znam, znati, sem znal, (ver-etehen, wissen, VVissenschaft haben); — nerodno in narodno. Nerodno je, kar nic pridnega ne rodi; nerodnost Unfruchtbarkeit, Schlechtigkeit, narodno ali narodovo je vse, kar se nekomu narodu sliši — nationell; narodnost ali še bolj prav narodovnost, Nationalitat. Skerbno razlikuj: iz, z, od s, so. Slovo iz, z pomeni toliko kakor: aus, voneinander; s, so pak: mit, zosammen, postavim: zložiti, izložiti, von-
einander — auseinauderlegeii; složiti, zusammenlegen; zloga, izloga, die Auslage, die Auseinanderlegung; sloga, das Zusammenlegen, die Vereinigung, die Ein-tracht. Razlikuj slo va: slovenski in slavenski; postavim: slovenski govor je tisti, ki ga govore naši ljudi u Krajnskej, Stajarskej, Koroškej, na Goriškim in Terst-janskim; slavenski govor pa obseže govor vsega našega naroda: češki, poljski, ilirski, ruski.
6.	Vsako slovo čversto izgovarjaj, ne izpuščaj in ne požerjaj pismen ali celih slovek. Izgovarjaj pravilno: izpoved ne spovd , sirota ne srota, kupiti ne kpit, storiti ne strit, lepo ne lpo; dobro vino ne dobr vin; kalo vino ne kal vin; hodi po vodo ne hod povod; zlodej ne zlod, lonec ne lonc, lovec ne love, kupčevavec ne kupčvavc, mati ne mat, kukovica ne kukovca, kmalo ne kmal, memo ne mem, tako ne tak, meniti ne menti, vidimo ne vid-mo, zastopila ne zastopla .... Tudi »oglasnikovne izpuščaj, temoc izgovarjaj pravilno: češ cen ne češen, klešče ne kleše, sternišce ne sterniše, slovenščina ne slovenšina; božji ne boži; žlahten, žlahtnost ne žlahen, žlahnost; vladati ne ladati, vlas ne las....
7.	Izgovarjaj vsako slovo jasno, nespremenjaj krivo in neveljano pismen. Upotrebuj: mlad ne muad, blato ne buato, skala ne skaua; dala, dalo nedaua, dauo — glava ne hvala, u cerkvi ne u cerkli, bukvi ne bukli, mati ne moti, kralj ne krolj, maslo nemosuo, krava ne krova; tu, tukaj ne štu, stekaj; — on reče in uteče ne on rače in utače; kolnem, kleti, sem klel ne pak klenem, kolniti, sem kolnil. . . .
8.	Ne kovaj brez potrebe novih slov; ako nekega slova ne veš, pregledaj vse sla venske rečnike,
slovare in besednjake popred, kakor novega skovaš,__
vsako slovo je lepše od novo skovanega.
9.	Zvlaste pak govori po malo, po časa, ne tako naglo, kakor bi te nekdo pojal, da posluša ven skoro sapo jemlje.
10.	Navadi se dobro slovničkih izrazov, namreč: broj Zahl	I višebroj vielfache jedinobroj einfache j čislo Zahlvvort
dvobroj Bweifache	j koreninsko Grandzahhv.
prislov Nebenvvort rastlika Ableitungssilbe samoglasnik Selbstlaut slovo Wort slovka Silbe sklon Endung soglasnik Mitlaut spol Geschleclit stupnja Stufe stupnjovati steigern vez Bindevvort vreme Zeit sadajno gegenwartige minulo vergangene buduče kiinftige z a i m e Fiirwort osobno personlich privlastivno zueignend kazavno anzeigend oziravno beziehend prašavno fragend samostavno ime glagoljsko
VerbaIzeitwort pridavnoime glagoljsko Mit-
telvvort prislov glagoljski Gerundium. 11. Slovenščino ne nateguj po nemškem kopitu, kar bi se lehko prigodiio, ker so se učitelji do sadaj le u nemških učiliščih podučevali. Slovenščina neima: leidende Bedeutung, verbindende Art, halbvergangene, kiinftigvergangene Zeit — ne razlikuje glagolje ali so iibergehend, unubergehend, ali personlich ali unperson-lich; ona jo mnogo jednostavnejša, pa vendar bogatejša od nemščine, ona ima: sedem sklonov; ima dvobroj; od vsakega samostavnega imena ima po jedno, po dve, tudi po tri, po četiri pridavna imena; ima za vsaki nemški glagolj naj manjepo dva, jednega dokončavnega jednega nedokončavnega, nekadaj po tri po četiri in njih še več. Pravopis je tako lahek in jasen, da skoro ne more jasnejši in ložeji biti, posebno ako se s težkim nemškim prispodobi; slovensčina ne podvoji ne goglas-
redovno Ordnungszw. pomerno Verhaltnisszvv. različno Unterscheidungsz. množivno Vervielfiiltigungsz delivno Theilungszw. občno Unbestimmtes Zahhv. glagolj Zeitvvort dokončavni vollendendes nedokončavni nicht vollend. ponavljavni vviederholendes
Zeitvvort. ime Nennvvort samostavno Hauptwort vlastno Eigenname občno Gattungsname ukupno Sammelname pridavno Beiwort medmet Empfindungsvvort način Art kažuči anzeigende zapovedajuči gebiethende neodločivni unbestimmte želivni vviinscheiide naglasek Accent pisme Buchstabe predlog Vorvvort
il
nikov ne samoglasnikov, tudi ne imapodaljšavnih pismen fDehnungsbuchstaben), ne piše: tt, mm, nn, — ch, sch, tsch, ck, tz — aa, ee, oo, ah, eh, ih, oh, uh, — ie ~ ei, ey, ay, eu, au, — d, o, u — ... Slovenščina piše skoro vse 8 malimi pismeni . . .
12.	Posebnosti, ktere so u tej slovnici s drobnimi pismeni tiskane, niso za učence, da bi se jih učili, te-moc samo za učitelja da jih prebere in pregleda.
13.	Ako imaš priložnost, beri tudi nekaj ilirskega, bodi s cirilskimi ali s latinskimi pismeni tiskano.
§. 2. Da se mladina , kolikor mogoče, lepo govoriti nauči, bi imeli že starejši in pestnice si prizadevati in dete navaditi, da lepo razložno in jasno govori, ne pak čenčasto in po detinsko: jesti ne hamati alipapati; sesti ne čičniti, sedeti ne čičati, spati ne hajali, pes ne tužek, ovca ne vica, krava ne kula . . . . Nekteri misle s takim detinskim govoram detetu govor polajšati, mu ga pa samo obteže, ker se mora brez potrebe dvojega govora učiti, najpred čenčastega, potle pa vendar spet pravilnega.
Da se hlapčici in deklice nauče in navade pravilno govoriti:
1.	Stori jim veselje do slovenščine. Reči: Ne sramujte se nikdar lepe slovenščine, to bi bilo prav ostudno in neumno. Slab Slovenec, kteri bi se svojega slovenskega jezika sramoval: „Slab ptič, kteri ne more svojega perja nositi". Takega neumneža po pravici vsaki zamečuje: „Kdor sam sebe ne cesti, nije vreden nobene cesti. Kdor hoče, da ga drugi spoštujejo, naj se sam spoštuje". — Takemu nevernemu Slovencu nikdo prav ne zaupa, ker je še svojemu narodu nezvest: „Kdor še svojej kapi dobro ne misli, kako bode, drugega ljubil? Kdor sam sebi hud, komu dober?"
2.	Razloži jim, da se morajo učiti in vaditi, pravilno in čisto slovenščino govoriti. Reči: Našsla-venski narod je čudno, čudno velik. Slavenov je na svetu, kolikor listja in trave. Silno, silno velike in prostorne so dežele u kterih živijo; od jadranskega morja pri Terstu do ledenega pri Kamčatki in od černega morja na jugu do belega na severju Slaveni stanujejo. U raz-
nih deželah različno slavenščino govore. Po domače slovensko že znamo, pa naučiti se še moramo, tako lepo govoriti, da nas ne bodo razumili samo Slovenci, temoč tudi Slaveni prebivajoči u Horvatskej, u Slavonii, Dal-macii, uBanatu inSremu, u Bosni, Hercogovini, Serbii in Bulgarii. Kdor tako lepo in učeno govori, da ga ra-zumijo ne samo Slovenci temoč tudi Horvati in Serblji, od takega pravimo, da govori po književno, pogospodsko, po ilirskoslavensko. Tega ee Slovenci prav lehko naučimo in se tudi vsakako naučiti moramo.
3.	Opomenijih, da lepo govore; rekoč: „Le lepo po času govorite, ne prenaglo, da bi človeka skoro za-letalo! Ne mešajte navlaž ptujih, nemških ali italianskih slov med lepo slovenščino, to delajo tisti, kteri gerdo nemškutarijo ali italiančijo. Le čista pšenica je lepa! Slova čversto in jasno izgovarjajte; ne čenčasto in liso, kakor bi imeli vrelo kašo u ustih!"
4.	Marljivo jim popravljaj, kadar krivo govore — pa samo naj večje pogreške; pusti maličkosti! Kteri pameten človek bode dlako na četvero cepil? Popravljaj ljubeznivo in prijazno; ne serdi se, nikdar in nikoli ne posmehuj se jim, ako bi nekaj še tako napčno izrekli; ne zabavljaj jim, ne zametuj domačega govora, naj bi bil še tako slab in nepravilen; sicer bi mladini lehko vse veselje do slovnice skalil, bi jih ostra-šil, da bi se ne podstopili več s teboj govoriti, bi se pri mladini in lehko pri celej sosedšini zameril, kakor nekaki zasmehovavec. Ako bi ti nekaki hlapčič rekel: „Šol-master! pošpicite mi feder, da bom šribal !" nič se ne serdi, temoč pohlevno popravi rekoč: „Tako, kakor s} sadaj rekel, se pri nas sicer govori pa le po nemš-? kutarsko,—lepo po slovensko, po književno, po gospod« sko, po ilirskoslavensko moraš reči: Učitelj! poostrite mi pero, bodem pisal! Skusi, reči to tudi še ti!"
5.	Kadar pismena spoznavljajo, pazi, da vsako pisme jasno in pravilno izgovarjajo.
6.	Kadar se uče'slagati, marljivo jih vadi u sla-ganju (zusammensetzend buchstabiren) in razlaganja (auflosend buchstabiren) slov iz knjige in na pamet, postavim ti rečeš: pismena po samim, učenci jih paslože uslavko: I, i, učenci: li; ti: p, a, učenci: pa lipa. Ali
pa rečeš ti celo slovo, postavim: lesica, in učenci jo razlože: le-si-ca, lesica.
7.	Naj pravilno berejo, kakor u knjigi stoji in naj ne zavijajo, kakor se skaženo govori: maslo ne mosuo, je govorila ne je govoriva. Samo l na koncu slov morejo brati kakor postavim, delal, pepel-de-lau, pepeu.
8.	Pri branju in pravopisanju rad izpeluj slova iz korenine, postavim: dober — dobrota,dobrot-ljiv, dobrotnik, dobrotnica. Opomeni jih tudi, kako se pogosto že iz koncovke spozna, kaj slovo pomeni. Gledaj §§. 24, 25 in 26.
9.	Navadi mladino, da odgovarjajoč vsigdar pitanje ponovijo.
10.	Kar berejo, naj skušajo tudi s vlastnimi slovi povedati.
11.	Rad nehaj jim popraševati (befragen); pri popraševanju se jim vsaka stvar bolje razjasni in zraven se nauče in navade, kakor jigraje, čisto govoriti, da sami skoro ne vejo kada in kako.
12.	Navadi jih vikati in tikati in povej jim, da je onikati gerdo in nemškutarsko.
Drugi razdel.
Slovnica,
§. 3. Ilirskoslavensko narečje se piše s sledečimi pismeni: a, b, c, č, č, d, e, e, f, g, h, i, j, k, 1, m, n, o, o, p, r, s, š, t, u, v, z, ž.
Serblji pišejo s cirilskiffli pismeni in upotrebujejo u namesto o in imajo posebno pisme mali jer (b) s kterera pomehčajo pismena d, l, n, r.
Izgovarja se pak: C kakor stari z, nemški j, postavim: celina. C „ „ zh, „ tfcfc, „ : čelo. s „„ f, „ f „ : sapa. s „ „ fh, „ fcp „ : šema. Z „ n s, postavim: zelje, zid, zarja. X „ „ sh, „ : žena, želod, žito. 6 kakor ou, postavim: zob, sodmož-zoub, soud, mouž. e „ je, „ : vera, svet, lepo-vjera, svjet, ljepo. C „ tj ali c „ : noč, svčča, gradič.
Pismena se dele na samoglasnike in soglasnike. Samoglasniki so taka pismena, ktera se sama za se lehko izrekujejo in slovko delajo. So sledeči: a, e, e, i, o, 6, u. Vsa ostala pismena so soglasniki, to so taka pismena, ktera se brez samoglasnika tako jasno izrčči ne dajo.
Mehki soglasniki so: j (dj, Ij, nj, c, c, š, %; vsi ostali so tverdi.
Iz pismen se delajo slovke in slova. Slovka je glas, kterega moremo izreči, ako usta samo jedenkrat odpremo, postavim: ba, pa, sneg, mraz. Slovo je glas, kteri nekaj pomeni in more imeti jedno ali več slovek, postavim: cvet, leto, detela. Slovo, iz kterega druga slova kakor iz korena izrastejo, se imenuje korenina; slova pak, ktera iz korenine izrastejo, so rastlike,
postavim: delo—je korenina, raatlike so: delati, delavec, delavka, delavnik, nedela, ponedelik.
Dolga slovka se more poznamenovati s dolgim na-glaskam (f) , kratka s kratkim, postavim: hrast, germ.
Slavenski jezik u obče in tudi naše ilirskoslavensko narečje ima slova deveterega plemena, namreč: i. Ime samostavno, S. ime pridavno, 3. čislo, 4. zaime, 5. gla-golj, 6. predlog, 7. prislov, 8. vez, 9. medmet.
Petera perva plemena se morejo spremenjati, so pre-menljiva; zadnja četiri se ne morejo spremenjati, so nepremenljiva.
O imenu samostavnem.
§. 4. Ime samostavno je slovo, ktero znamenuje nekako osobo ali stvar ali vlastitost, postavim: človek, hiša, lepota.
Ime samostavno se spozna, ako mu moreš samo jednoodslov: ti, ta, to ali: ovi, ova, ovopredstaviti, namreč: ti mož, ta žena, to dete.
Ime samostavno je trojverstno: vlastno, občno in ukupno.
Vlastno ime je tisto, s kterem se samo jedna osoba ali stvar imenuje, postavim: Ivan, Potočnik, Slovenija , Ljublana , Dobrač , Sava , Drava.
Občno ime je tisto, s kterem se več med seboj podobnih osob ali stvari imenuje, postavim: kovač, gospodar, gospodinja, dežela, gora, reka.
Ukupno ime je tisto, s kterem se neizvestna mno-žinajednakih stvari imenuje, postavim: germovje, tersje, grozdje, verbje, voda, mleko, vino, žito. . .
§. 5. Imena spremenjati se imenuje sklanjati.
Pri sklanjanju imen se mora paziti: 1. na spol, 2. na broj, 3. na sklon, 4. na sklanjanje.
Spol je trojni: možki, ženski in srednji.
Kterega spola je ime, se spozna, ako se pazi naj-pred, kaj pomeni in zatim kako se dokonča.
Po pomenu so tnožkega spola imena, ktera pomenijo samca, možko osobo, postavim: vojak, uradnik, oven, maček; ženskega spola bo, ktera pomenijo
samico, žensko osobo, postavim: terica, predica, ovca, mačka; srednjega spola so vsa druga imena, postavim : dete, pišče , selo , zelje.
Po dokončanju somožkega s pola imena, kterase dokončajo na soglasnik, postavim: stol, nož, pod, kol; ženskega spola so , ktera se dokončajo na samoglasnik a; dve in večslovčnenaa^č, ist, ost, ust, azen, ezen, ev, ov, UV, postavim: oblast, obist, krepost, čeljust, prikazen, bolezen, obuv; zadnič še nekoliko njih na soglasnik, ktera se po govoru spoznajo, postavim: basen, berv, miš, moč, peč.... srednjega spola so imena, ktera se dokončajo na o in e, postavim: telo, koleno, oko, teme , serce, polje.
Broj (cislo) je trojni: jedinobroj, dvobroj, visebroj. Ime stoji u jedinobroju, kadar se samo od jedne osobe ali stvari govori, postavim: nož sem kupil; u dvobroju, kadar se od dveh osob ali stvari govori, postavim: noža (dva) sem kupil; u višebroju, kadar se od več osob ali stvari govori, postavim: nože sem kupil.
Sklonov imamo po sedem u vsakom broju.
Slovo, ktero odgovori, kadar uprašaš: kdo ? ali kaj ? stoji u 1. sklonu «	„ koga? ali čega? „ „ 2. „
„ „ komu? ali čemu? „ n 3. „ „ „ koga? ali kaj? „„ 4. „ „ koga pokličeš	„ „5. „
„ uprašaš: kje? ali pri kom? „ „ 6. „ „ »s kom? ali s čim „ „ 7. „
Postavim: Sin našega soseda stavi gospodu graj-šaku nov golubinjak u njegovom dvoru s velikim trudom. To se takole izprašuje: Kdo stavi? Sin stavi, to je 1. sklon, Cega sin stavi? Našega soseda, to je 2. sklon, Komu stavi? gospodu grajšaku, „ „ 3. „ Kaj stavi: nov golubinjak, „ „ 4. „ Kde stavi nov golubinjak? u njegovom dvoru, to je 6. sklon S čim stavi? s velikim trudom,	„ „ 7. „
Brate, pomagaj! — je brate 5. sklon.
Posebnost. Slovenci redko npotrebujejo 5. sklon.
Ilirskoslavensko narečje ima troje sklanjanje; za imena eamostavna možkega in srednjega spola pervo,
za imena samostavna ženskega spola drugo in treče. Sklon 3. u jedinobroju pervega sklanjanja se dokonča na a, drugega na e, trečega na i.
I. Sklanjan] e.
§. <>. Pervo sklanjanje je za imena samostavna možkega in srednjega spola. Možka, ktera se dokončajo na tverdi soglasnik, se sklanjajo po tverdem primeru : jelen, srednja na o, kakor: selo; možka, ktera se dokončajo na mehki soglasnik (j, c, č, č, š, ž) se sklanjajo po primeru: kralj, in srednja na e po primeru polje; postavim: rak, potok, zec, gojzd, maček, travnik, hrast, dob; delo, opravilo, koleno, blato, berdo; metulj, mož, koš, gradič, kovač, učitelj; zelje, ovsišče, ognjišče . . .
Jedinobroj.
1.	jelen sel-o	kralj	polj-e
2.	jelen-a sel-a	kralj-a	polj-a
3.	jelen-u sel-u	kralj-u	polj-u
4.	jelen-a sel-o	kralj-a	polj-e
5.	jelen-e sel-o	kralj-u	polj-e
6.	pri jelen-u pri sel-u	pri kralj-u	pri polj-u
7.	sjelen-om. s sel-om.	s kralj-em.	s polj-em.
Dvobroj.
1.	jelen-a sel-i	kralj-a	polj-i
2.	jelen-ov sel, ah	kralj-ev	polj,-ah
3.	jelen-oma sel-oma	kralj-ema	polj-ema
4.	jelen-a sel-i	kralj-a	polj-i
5.	jelen-a sel-i	kralj-a	polj-i
6.	pri jelen-ih pri sel-ih	pri kralj-ih	pri polj-ih
7.	s jelen-oma. s sel-oma.	s kraljrema.	s polj-ema
Višebroj.
1. jelen-i sel-a	kralj-i	polj-a.
2- jelen-ov sel,-ah	kralj-ev	polj,-ah
3. jelen-om sel-om	kralj-em	polj-em
2
4.	jelen-e sel-a	kralj-e	polj-a
5.	jelen-i sel-a	kralj-i	polj-a
6.	pri jelen-ih pri sel-ih pri kralj-ih pri polj-ih
7.	s jelen-i. s sel-i.	s kralj-i. s polj-i.
Imena samostavna možkega spola, ktera nekaj živega pomenijo, imajo 4. sklon jedinobrojni jednak drugemu, pri neživih pervemu.
Nektera imena samostavna možkega spola izpuste tisti pologlasnik e u poslednjej slovki, postavim: boben-bobna, dobiček-dobička, pevec-pevca, kotel-kotla . . .
Nekterim imenam srednjega spola, ktera izhadjajo na me, se u sklanjanju privesi en, postavim: vreme-vremena, seme-semena, teme-temena, vime-viinena, bre-me-bremena ....
Sledečim imenam srednjega spola se privesi u sklanjanju es: telo, čudo, kolo, drevo, pero, uho, oko, nebo (sveti raj), namreč: telesa, čudesa, kolesa, drevesa .... Nebo u ustih in kadar pomeni nebni oblok se sklanja pravilno.
Imenam srednjega spola, ktera mlado živino pomenijo in izhadjajo na be, če, ča, le, ne, re, se, te se privesi u sklanjanju et, postavim: tele-teleta, ždre-be-ždrebeta, prase-praseta, pišce-pišeeta. Druga imena se pa ne smejo tako prekrojiti in pisati postavim: Jan-že-Janžeta, Koseski-Koseskita, Hradecki-Hradeckita, ker ne znamenujejo mlade živine, temoč ljudi.
Vlastna in ukupna imena, tudi imena krepostih in zločestih so samo u jedinobroju navadne, postavim: Drava, Gorica, grozdje, lepota, lakomnost . . . . u višebro-ju se morejo le kakor občna upotrebovati, postavim: letos imamo dobra vina, lčpa žita; danes je vsih Janšev den.
Nektera imena so samo u višebroju navadna, po-staviin: persa-pers, nedra-neder, usta-ust ....
Človek ima u višebroju 1. ljudi, S. ljudih, 3. ljudem, 4. ljudi, a. ljudi, 6. pri ljudih, 7. s ljudmi.
Posebnosti.
Slovenei delajo: u jedb. 3. sklon na i: jeleni seli, kralji, polji, » » 7. » in u višebroju 3. sklon na am: jelenam, t>elam, kraljam, poljana;
u višebr. 1. sklon pri imenih, ktera u 2. sklonu jedbr. izhadjajo na: ba, da ta, nekadaj naje: golobje, Judje, gospodje, tatje. u višebr. 7. sklon na mi, ami, orni: jelenmi, jelenami, jelenomi, kralj m i, kraljami ....
Serblji delajo:
u višebr. 2. sklon na ah: jelenah, selah, kraljah, poljah; ali a:
jelena, sela . . . u višebr. 3. sklon na ima: jelenima, selima, kraljima, poljima. » » 6. in 7. sklon na: ima, imt, im, ma: jelenima, jele-nimi, jelcuim, jelenma . . .
II. Sklanjanje.
§. 7. Drugo sklanjanje je za imena samostavna ženskega spola in možkega, ktera izhadjajo na a; postavim: žena, duša, glava, trava, roka, noga, krava; sluga, vojvoda . . .
Jedinobroj.	Dvobroj.	Višebroj.
1.	žen-a	žen-i	žen-e
2.	žen-e	žen,	žen,
3.	žen-i	žen-ama	žen-am
4.	žen-u	žen-i	žen-e
5.	žen-o	žen-i	žen-e
6.	pri žen-i	pri žen-ah	pri žen-ah
7.	s žen-oj	s žen-ama	s žen-ami. Tako se sklanja tudi ime: mati, samo da se še er
privesi: mati-matere.
Ako bi se u 2. sklonu dvobrojnem ali višebrojnem preveč soglasnikov nagromadilo, da bi se težko izgovorilo, se pologlasnik e med nje utekne, postavim: sestra-sester, iskra-isker, suknja-sukenj, ne pa sestr, iskr, suknj.
Nektera imena tega sklanjanja so samo u više-broju navadna, postavim: bukve, berkle, garje, gosle, grable, hlače, klešče, škarje, rogovile, vile . . .
Posebnosti. Slovenci delajo:
u jedbr. 4. in 7. sklon na o: ieno, lipo; Horvati 7. sklon na
um ali m: ženum, ženu; Serblji na om, tudi del»jo: u višebr. 2. sklon na d ali ah: ženi, ženah. » » 3. in 7. sklon na ama: ženama. » » 6. sklon na d ali ama: pri ženil, pri ženama.
III. Sklanjanje.
§. 8. Treče sklanjanje je za imena ženskega spola, ktera na soglasnik izhadjajo, postavim: kost, nit, zapoved, bolezen, krepost . . .
Jedinobroj.
1.	kost
2.	kost-i
3.	kost-i
4.	kost
5.	kost-i
6.	pri kost-i
7.	s kost-ju.
Dvobroj.
kost-i
kost-ih
kost-ima
kost-i
kost-i
pri kost-ih
s kost-ima.
Višebroj.
kost-i
kost-ih
kost-im
kost-i
kost-i
pri kost-ih
s kost-mi.
Tako se sklanja tudi ime: kči, samo da se še er privesi: kči, kčeri . . .
Nektera imena tega sklanjanja izpuste tisti polo-glasnik e u poslednjej slovki, postavim: misel-misli, bo-lezen-bolezni; u 2. sklona višebrojnem ga pa sopet sprijemejo.
Posebnosti. Slovenci delajo:
u jedbr. 7. sklon na jo ali joj: s kostjo, s kostjoj; Horvati na jum, jom: kostjum, kostjom.
Serblji delajo u višebr. 3. 6. in 7. sklon na ima ali ma: kostima, kostma.
O imenu |»ri«la vnem.
§. 9. Pridavno ime znamenuje, kakova ali čigava je osoba ali stvar, postavim: prijazen človek, široko polje, — medvedova koža, materni penezi, sla-venski govor.
Pridavno ime se spozna, da se mu more privesiti i, a, o, ako se na tverd soglasnik konča, ako na mehek, pa i, a, e, postavim: prijazni, prijazna, prijazno; vruč, vruča, vruče.
Pri imenih pridavnlh se mora paziti, kako se sklanjajo, in kako se stupnjujejo.
Za imena pridavna je dvoje sklanjanje, pervo za
tista, ktera imajo pred i, a, o tverdi soglasnik, drugo za tista, ktera imajo pred i, a, e mehki soglasnik.
		/. Primer.	
		Jedinobroj.	
Možka.		Ženska.	Srednja.
1.	zdrav (i)	zdrav-a	zdrav-o
3.	zdrav-oga	zdrav-e	zdrav-oga
3.	zdrav-omu	zdrav-oj	zdrav-omu
4.	zdrav-oga (i)	zdrav-u	zdrav-o
6.	zdrav-i	zdrav-a	zdrav-o
6.	pri zdrav-om	pri zdrav-oj	pri zdrav-om
7.	s zdrav-im	s zdrav-oj	s zdrav-im
		Dvobroj.	
1.	zdrav-a	zdrav-e	zdrav-e
2.	zdrav-ih	zdrav-ih	zdrav-ih
3.	zdrav-i m a	zdrav-ima	zdrav-ima
4.	zdrav-a	zdrav-e	zdrav-e
5.	zdrav-a	zdrav-e	zdrav-e
6.	pri zdrav-ih	pri zdrav-ih	pri zdrav-ih
7.	s zdrav-ima	s zdrav-ima	s zdrav-ima
		Višebroj.	
1.	zdrav-i	zdrav-e	zdrav-a
3.	zdrav-ih	zdrav-ih	zdrav-ih
3.	zdrav-im	zdrav-im	zdrav-im
4.	zdrav-e	zdrav-e	zdrav-a
5.	zdrav-i	zdrav-e	zdrav-a
6.	pri zdrav-ih	pri zdrav-ih	pri zdrav-ih
7.	s zdrav-imi	s zdrav-imi	s zdrav-i uri
		II. Primer.	
		Jedinobroj.	
1.	vruc (i)	vruč-a	vruč-e
2.	vruc-ega	vruc-e	vruc-ega
3.	vrnc-emu
4.	vruč-ega (i)
5.	vruč-i
6.	pri vruč-em
7.	s vruč-im
vruč-oj vruč-u vruč-a
pri vruč-oj s vruc-oj
vruc-emu
vruc-e vruc-e pri vruč-em s vruč-im.
Dvobroj in višebroj se sklanjata po I. primeru.
U 1. sklonu možkem jedinobrojnem ste dve kon-covki navadne; krajša na soglasnik, postavim: zdrav, a, o, ktera se upotrebuje, kadar se govori od nekake neizvestne osobe ali stvari; dalja na ?, postavim: zdravi, a, o, ktera se upotrebuje, kadar se govori od izvestne osobe ali stvari.
U jedinobroju možkega spola je 4. sklon jednak drugemu, ako stoji pridavno ime pri samostavnem, ktero živo stvar pomeni; ako pak stoji pri imenu, ktero neživo stvar pomeni, je jednak pervemu sklonu.
Pologlasnik e se pri sklanjanju iz poslednje slov-ke izpusti, postavim: serčen, serčna, serčno, serčnoga; moder, modra, modro, modroga.
Slovenci sklanjajo krivo vsa pridavna imena , tudi tverda, po 2. primeru, in delajo u možkem jedinobroju 2. 3. in 6. sklon na ega, emu, em, post. zdravega, zdravemu, zdravem; Slovenci u Krajnskej celo: zdraviga, zdravimu, zdravim; u ženskem spolu imajo 3. in C. sklon jedinobrojni na i ali ej: zdravi, zdravej; sklon 4. pa na o: zdravo.
Serblji preveč radi zadnji samoglasnik neveljano odter-gujejo, postavim: 2. sklon zdravog', vručeg', 3. sklon: zdravom', vručem', 6. sklon: zdrav'mu, vruč'mu.
10. Stupnje imamo tri.
Pridavno ime stoji u pervej stupnji, ako pove, ka-kova ali čigava je osoba ali stvar, postavim: zdrav človek, vruča voda; u drugej stupnji, ako nekako vlast-nost jednej osobi ali stvari bolje privlastiino, kakor drugej, postavim: zdravejši človek, vručejša voda; u trečej stupnji, ako nekako vlastnost jednej osobi ali stvari naj bolje privlastimo med vsemi drugimi, postavim : naj zdravejši človek, naj vručejša voda.
Druga stupnja se naredi, ako se pridavno-mu imenu perve stupnje u 1. sklonu jedinobrojnem možkega spola na mesto i pristavi ejši, ejša, ejše, ali ist, iša, iše, tudi ji, ja, je ali it, ia, ie, postavim: zdra-
Posebnosti.
vi-zdravejši, a, e, ali zdravi«, a, e, zdraveji, a, e, zdravii, a, e.
Treca stupnja se naredi, ako se drugej slovo naj predstavi: naj zdravejši, a, e, naj miliši, a, e, naj beleji, a, e.
Posebnost. Slovenci imajo nekadaj nar, namesto naj.
Pri imenih pridavnih izhadjajocih na gi} hi, ki se spremeni u drugej stupnji g u X, h u š, k u 6, postavim: dragi, dražji; tihi, tišji.
Koncovke ak, ek, ok se morejo u stupnjovanju celo izpustiti, postavim: vozek-vožji, širok-širji, visok višji.
Brezpravilno delajo stupnje sledeča: dober, — bolji in boljši, dolg — dalji in daljši, majhen — manji in manjši, zal — gorji in gorši, velik — večji.
Stupnjovati se ne dajo: 1. pridavna imena, ktera že po svojem pomenu povišanja ne terpe, postavim: mertev, zlat, železen, lesen, slovenski, kovačev; 2. ktera so sostavljena s slovam vse ali vsega ali s slovkoj pre, postavim: vsegamogočen, prelep, presladek.
Pridavna imena u drugej in trečej stupnji stoječa se ravno tako sklanjajo, kakor stoječa u pervej.
Posebnost.
Slovenci sklanjajo pridavna imena stoječa n drugej in tre-
čej stupnji tudi	takole:
Jedinobroj.	Dvobroj.	Višebroj.
1.	lepši	lepši	lepši	lčpši
2.	lepšiga	lepši	lepših	lepših
3.	lepšimu	lepši	lepšima	lepšim i. lčpši (iga)	lepši	lepši	lepši
6.	pri lepšim	pri lepši	pri lepših	pri lepših
7.	s lepšim.	s lepši.	s lepšima.	s lepšimi.
O cislu.
§. 11. Čislo do jedne pove, od koliko osob ali stvari se govori, postavim: pet učencov in šest učenek sem vidil.
Čisel imamo 7 plemen, 1. koreninska, 2. redovna, 3. pomerna, 4. različivna, 5. množivna, 6. delivna, 7. občna.
1. Koreninska čisla so korenina vsih čisel in odgovore na pitanje: koliko? — Jeden, dva, tri, četiri, pet, deset, dvajset, trideset, ste, tisuč.
Jeden, jedna, jedno se sklanja kakor imena pri-davna; dva, dve in tri pa takole:
Možki.	Ženski.	Srednji.	U vsih spolih.
1.	dva	dve	dve	tri
2.	dveh	treh
3.	dvema	trem
4.	dva	dve	dve	trii
6.	pri dveh	pri treh
7.	s dvema	s tremi.
Kakor dva, dve se sklanja tudi obadva, obedve; oba, obe; kakor tri tudi četiri.
En, ena, eno je slovenska posebnost.
2.	Redovna čisla povejo red odgovoreč na pitanje: koliki, a, o? kolikoteri, a, o? Narede se, ako se koreninskim čislam višje od trojke slovka ti privesi: pervi, drugi, treči, četverti, peti, deseti, dvajseti, trideseti, stoti, tisuči. Se sklanjajo kakor imena pridavna.
3.	P o m črna čisla povejo, kolikokrat se nekaka stvar ob jednim nekde znajde odgovoreč na pitanje: kolikoterni, a, o? koliknati, a, o? Narede se, ako se koreninskim čislam višje od trojke privesi erni, a, o ali ernati, a, o; po serbsko tudi struk, a, o ali gub, a, o; jedini, dvojni, trojni, četverni, peterni, stoterni, a, o; jednojni, dvojnati, trojnati, četvernati, peternati, stoternati, a, o; po serbsko: jednostruk, dvostruk, tro-struk, četverostruk, a, o; jednogub, dvogub, trogub, četverogub, a, o. Se sklanjajo kakor imena pridavna.
4.	Različivna čisla povejo, koliko verst se od nekake stvari nekde znajde odgovoreč na pitanje: koli-koversten, — stna, — stno? kolikoteri, a, o? Narede se, ako se koreninskim čislam višje od trojke privesi eri, a, o, ali tem še versten, verstna, verstno: jed-noji, dvoji, troji, četveri, peteri, šesteri, deseteri, stoteri, a, o, ali jednoversten, dvoversten, troversten, čet-veroversten, peteroversten, — stna, — stno ... Se sklanjajo, kakor imena pridavna.
5.	Množivna čisla odgovore na pitanje: kolikokrat? kolikoput? Se narede, ako se koreninskim privesi: krat ali put: jedenkrat, dvakrat, desetkrat; jedenput, desetput. Se ne sklanjajo.
6.	Delivna čisla odgovore na pitanje: koliko vsa-
kokrat? Se nareile, ako se koreninskim slovo po predstavi: po četirji pridejo, po dva odideta; po dvajset krajcarjev zaslužim na den.
7. Občna čisla so: veliko, malo, dosti, več, nesto, nekaj, ničta, nič, ves, vsa, vse.
§. 13. Zaime stoji za ime, to je: namesto imena samostavnega, postavim: bučela ima žedlo, bučela s žedlom pikne, rečemo lepše: bučela ima žedlo, ona š njim pikne. Ona in x njim ste zaimeni.
Zaimen imamo petero plemen: 1. osobna, 2. pri-vlastivna, 3. kazavna, 4. oziravna, 5. prašavna.
1. Zaimena osobna znamenujejo osobo. Mi razločimo troje osob. Kdor govori, je perva osoba: jaz; komur se govori, je druga osoba: ti; od kogar se govori, je treča osoba: on, ona, ono. Za verni vo zaime sebi velja za vse tri osobe.
Osobna zaimena se sklanjajo takole
O zatmemi
1. jas
Jedinobroj. ti
2.	mene, me
3.	meni, mi
4.	mene, me
6.	pri meni
7.	s menoj
tebe, te tebi, ti tebe, te pri tebi s teboj
Dvobroj
sebe, se sebi, si sebe, se pri sebi s seboj.
2.	naju
3.	nama
4.	naju
1. midva, ž. midve
vidva, ž. vidve vaju
vama vaju
pri vama s vama
kakor jedinobroj.
6.	pri nama
7.	s nama
6.	pri nas
7.	s nami
2.	nas
3.*	nam
4.	nas
1. mi, ž. me
Višebroj.
vi, ž. ve vas vam vas
pri vas s vami
kakor jedinobroj.
Posebnosti.
Slovenci delajo u jedb. 1. osobo: jez, jes,jest; in 7. sklon jedinobrojni: s meno, s mano; s tebo, s tabo; s sebo, s sabo,
Serblji delajo 7. sklon jedinobrojni: menom, tebom, šahom; 3. 6. in 7. višebrojni: nama, vama.
Možki.
1.	on
2.	njega, ga
3.	njemu, mu
4.	njega, ga
6.	pri njem
7.	s njim
Jedinobroj.
Ženski.
ona nje, je njej, jej nju, ju pri njej s njoj
Srednji
ono
njega, ga njemu, mu njega, ga pri njem s njim
Dvobroj.
Višebroj.
l.
ona
one
one
oni
one
ona
2.	njuh, ju	njih, jih
3.	njima, jima	njim, jim
4.	njiuh, ju	nje, je
6.	pri njiuh	pri njih
7.	s njima	s njimi.
Posebnosti.
Pokrajšano pisati: nanj', nanj', predanj' na mesto: na njega, za njega, pred njega je gerdo.	_
Slovenci delajo 4. sklon jedinobrojni ženskega spola: njo, jo; 7. sklon: š njo.
Serblji delajo n jedinobroju ženskega spola 3. in 6. sklon: njoj, joj; 7. sklon: rjom, njum.
U višebroju imajo 3. 6. in 7. sklon: njima.
2.	Zaimena privlastivna so: moj, tvoj, svoj, naš, vaš, a, e; njegov, njein, (njezin), najin, vajin, njun, njihov, a, o. Se sklanjajo kakor imena pridavna.
3.	Zaimena kazavna so: ti, ta, to, toti, a, o, leti, a, 6, isti, a, o, tisti, a, o, o vi, a, o, ovaki, a, o, oni (uni), a, o, onaki, a, o, taki, a, o, takovi, a, o, vsaki, a, o. Se sklanjajo kakor imena pridavna.
4.	Zaimena o žira vn a so: kteri, a, o, koji, a, e, in ki. Perva dva se sklanjala, kakor pridavna imena; ki je pa nepreraenljivo.
6. Zaimena prašavna so: kteri, a, o? koji a, e? kak, a, o? kakov, a, o? koliki, a, o? čigav, a, o? čiji, a, e, kdo? čto (što, kaj?). Vsa se sklanjajo kakor pri-davna imena, zvunaj poslednjih dveh , ktere se sklanjate tako le:
1.	kto (kdo)?	čto (što, kaj)?
2.	koga?	čega?
3.	komu?	čemu?
4.	koga?	čto (sto, kaj)?
6.	pri kom?	pri čem?
7.	s kim?	s čim?
Kto praša za osobe, čto (kaj) za stvari.
Ktor in kar se ravno tako sklanjate, kakor kto in čto (kaj?), samo da se njema u vsih sklonih r prida: ktor, kogar, komur . . .
Posebnost slovenska je, da se reče: nihče, kaj na mesto pravega: nikdo, čto.
O glagolu.
§.13. Glagolj pove, da se nekaj godi ip kada se godi, postavim: spim, sem spal, budem spal.
Glagolj se spozna na tem, da se mu morejo predstaviti zaimena osobna: jaz, ti, on, ona, ono, mi, vi, oni, postavim: jaz delam, ti delaš, on dela, mi delamo, vi delate, oni delajo.
Glagolji so: 1. dokončavni, 2. nedokočavni in 3. ponavljavni.
Glagolji dokončavni povejo, da se je nekaj dokonča vno zgodilo; postavim: vzdignem, vzdignuti; pljunem, pljuniti; kapnem, kapniti; stisnem, stisnuti; ščipnem, ščipniti; poliznem, poliznuti; vernem, verniti.
Glagolji nedokončavni (nedokonani) povejo, da se nekaj nedokončavno godi, to je: da se poredoma dela, postavim: vzdigam, vzdigati; pljujem, pljuvati; kapam, kapati; stiskam, stiskati; ščipam, ščipati; ližem, lizati; vračam, vračati.
Glagolji ponavljavni povejo, da se nekaj večkrat poredoma zgadja, dela; postavim: vzdigujem, vzdi-govati; stiskujem, stiskovati; obližujem, oblisovati; vra-čujem, vračovati.
Ali je glagolj dokončaven, nedokončaven ali po-navljaven se spozna: 1. iK pomena, to je po govoru,
iz podob koreninskih vremen.
Podob koreninskih vremen imamo šestero • k korenu glagolja se privesi:
1.	em, ti: nes-em, nes-ti; tres-em, tres-ti.
2.	nem, nuti (niti): mah-nem, mah-nuti.
3.	im, eti: živ-im, živ-eti; let-im, let-eti.
4.	im, iti: pros-im, pros-iti; reš-im, reš-iti.
5.	ara, ati: mah-am, mah-ati; gled-am, gled-ati.
b. ujem, ovati: omah-ujem, omah-ovati.
Iz početka so glagolji večji del nedokončavni.
Dokoncavni so 1. vsi glagolji druge podobe, postavim: mahnem, mahniti; smuknem, smukniti; kimnem, kimnuti--i. vsi prosti pervih četverih podob, ako se s predlogam sloze m u svojej podobi ostanejo, postavim: delati — dodelam, dodelati; trohneti — strohnim. strohneli- klicati — pokličem, poklicati.
Nedokončavni so 1. vsi glagolji prosti, ako niso u drugej podobi, 2. vsi, kteri pridejo iz pervih četverih podob u peto ali šesto, naj so prosti ali sostavljeni, postavim: odpreti — odpiram, odpirati; napojiti — napajam, napajati; pasti, padem — padam, padati; kupiti _
Kupujem, kupovati; gospodujem, gospodovati; milujem, milovati.	J '
Ponavljavni glagolji so stoječi u petej ali u šestei podobi.	J
§.14. Pri glagoljih se mora paziti: 1. na osobo, i. na broj, 3. na vreme, 4. na način, 5. na sprezanje.
1.	O sob a je trojna. (Gledaj 12).
2.	Broj je trojni, kakor pri imenih. Serblji so dvo-broj pri glagoljih zgubili.
3.	Vreme je trojno: sadajno, minulo in bu-duce, (tudi davno minulo). Glagolj stoji u sadajnem vremenu, kadar pove, da se ravno sadaj nekaj zgodi postavim: delam, tresem, učim; u minulem vremenu' kadar pove, da se je nekaj že zgodilo, postavim: sem (letaj, sem tresel, sem učil; u budučem vremenu, kadar pove, da se bode nekaj zgodilo, postavim: bodem delal, bodem tresel, bodem učil.
Posebnost.
Serblji imajo zvunaj minulega vremena, pri Slovencih navadnega, še jedno prosto minulo vreme za glagolje nedokoncav-ne, postavim: delah (sem delal), tresah (sem tresel), ucah (sem učil); in jedno za dokončavne, postavim: nadelali (sem nadelal), stresoh (sem stresel), naučih (sem naučil). To je lepa vlastnost serbskega narečja:
4. Način je sedmeri: kažuči, zapovedajuči, neod-ločivni in želivni način; zatim prislov glagoljski, pri-davno ime glagoljsko in samostavno ime glagoljsko.
Glagolj sloji:
u kažučem načinu, kadar na ravnost pove, da se nekaj godi, postavim: delam, tresem, učim. Ima vsa vremena;
u zapovedajučem načinu, kadar zapove, uka-•že, da se ima nekaj zgoditi, postavim: delaj, delajte; tresi, tresite; ima samo sadajno vreme;
u neodločivnem načinu, kadar neodloči in ne pove osobe; te način ima samo sadajno vreme, pa je dvojni, dalji: delati, tresti, učiti; krajši: delat, trest, učit;
u želi vnem načinu, kadar pove, da bi se nekaj zgodilo, postavim: bi delal, bi sem delal; bi tresel, bi sem tresel; bi učil, bi sem učil; ima sadajno in minulo vreme; k načinam se tudi sliši:
prislov glagoljski sadajnega vremena dvojni: delaje, trese, uče; in delajuč, tresuč, učeč; in minulega vremena: dela v, tresav, uči v;
pridavno ime glagoljsko je četverno, jedno sadajnega vrčmena: delajuč, a, e, tresuč, a, e, učec, a, e; troje je minulega vremena: dčlal, a, o, delavši, a, e, udelan, a, o;
samostavno ime glagoljsko: delanje, tresenje, učenje.
Glagolj u vsih osobah, brojih, vremenih in načinih spremenjati se pravi: sprezati.
Sprezanje imamo trojno.
§. 15. U slavenskem jeziku je samo jeden po-močljivi glagolj, kteri pomaga glagolje sprezati, sosto-ječi iz treh delov: jeseni, biti, hudem, (po serbsko tudi: hoteti); in se tako le spreza:
Kažuci način. Sadaj no vreme.
Jedinobroj. Dvobroj.	Višebroj. Možko. Žensko sr.
1. jesem (sem) jesva (sva) jesve (sve)	jesrao (smo)
2- jes. (s,) jesta (sta) jeste (ste)	jeste ste
J Jest Oe) jesta (sta) jeste (ste)	jesu (su)
dostavljeno minulo vreme.
1.	jesem (sera)) 2T sva) svel jesrao (smo)) E!
2.	jesi (si) J; stajg ste J S jeste (ste)
3. jest (je)
1. budem S. budeš 3. budc
1. bi)
S. bi)bil,a,o 3. bi
1.	bi sem) 2!
2.	bi si
3.	bi
)l sta)w ste j5*
Buduče vreme. budeva budeve budeta	budete
budeta budete
v
Zelivni način.
Sadajno	vreme. bi) bi) bi | bila bi j bile bi< bi)
Minulo vreme.
bi svai ^ bi sve) bi sta > s: bi sta)w
jesu (su)
buderao
budete
budu
p
bi ste} S bi ste®
bi smo) 2t bi ste bi su
Zapovedajuci način.
budive budite budite
1.budi	budiva
2.	budi	budita
3.	budi,nekbude budita
Neodločivni način; biti. Prislov sadajni: buduč.
„ minuli: bi v (bivši). Pridavno ime padajno: buduči, a, e.
budimo budite
budu, nek budu
Pridavno ime minulo delavno: bivši, a, e. n „ „ sprezavno: bil, a, o. n „ terpivno: bit, a, o (dobit a, o).
Samostavno ime: bitje.
Posebnost.
Slovenci delajo buduče vreme: bodem, bodeš, bode . . • bodemo, bodete, bojo, ali tudi: bom, boš, bo . . . bomo, bote, bojo. — Zapovedajuči način delajo: bodi, bodi. naj bode . . .
Malokadaj upotrebujejo dalje sadajno vreme kažueega načina: jesem, jesi jest — temoč le pokračeno: sem, si, je . . . smo, ste, so. Prislov sadajnega vremena imajo: bodoč; pridavno ime: bodoči, a, e.
Serblji imajo: jesam, na mčsto: jesem; — ne upotrebujejo dvobroja; — imajo zato pak jedno ne sostavljeno minulo vreme dokončavno in jedno nedokončavno, ktere se tako le spre-zate na mesto sostavljenega minulega vremena: sem, si, je bil, a, o . . .
Minulo vreme dokončavno.
1.	bih (bčh)	bismo (besmo)
2.	bi (bč)	biste (beste)
3.	bi (be)	biše (beše)
Minulo vreme dokončavno,
1. biah	biahmo (biasmo)
3. biaše	biahte (biaste)
3. biaše	biahu
Buduče vreme delajo radi s glagoljem hoteti, namreč: ču, češ, če biti, čemo, čete, če biti.
§ 16. Po kterem sprezanju se glagolj spreza, spoznamo iz perve osobe sadajnega vremena kažueega načina in iz neodločivnega načina.
Po pervem sprezanju se sprezajo glagolji, kteri se dokončajo u 1. osobi sadajnega vremena na atn u neod-ločivnem načinu na ati; postavim: maram, marati, pitam, pitati, tergarn, tergati, čakam, čakati, letam, letati; motam, motati; srečam, srečati; valam, valati; pra-šam, prašati; napajam, napajati . . .
Jedinobroj.
1.	delam
2.	delaš
3.	dela
1.	sem!	L
2.	si j	| » |
3.	je	' O
1. 8pre%anje. Kažuci način. Sadajno vreme. Dvobroj. Možko.	Žensko sr.
delava	delave
delata	delate
delata	delate
Minulo vreme.
sva. n. sta^ jr sta^»
sve^ & ste / p-ste;»
sva]
stal
1.buderni	A
2.	budeš )'o %
3.	bude \ ~~
Buduce vreme.
budeva} c. budeve^ &, budeta)|r budete/g budeta)p budete'®
Višebroj.
delamo
delate
delaju
smol ste ) su i
Davno minulo vreme.
1	sve.	1	j o. '	smo j
/ o-/»	ste	! si	' 5"	ste )
(s-	ste1		! °	su '
a a-.
so £
-•' p to
•j. 93 I
budemo) ffi budete >~p budu )
1.	hi) o.
O . . t t> (1-
2.	bi - g
3. bi) -
1.	bi sem) „	o,
„ ,. . i "	®<
2.	bi si	g-
3.	bi )	~
Želivni način.
Sadajno vreme.
bi) a.
i a-. bi) g
bi) p" bi) » 1. Minulo vreme.
bi sva)g. bisveja bi sta ' g bi ste / »T bi sta ) » bi ste ) ®
bi) & bl p »
bi) "
bi smoj bi ste >-*
bi su
1. bi]	l	1 e.
S. bi	> ja ,	J® o; ' o P
3. bi'	1 ' ' o ,	! -
11. Minulo vreme.
bi J I a bi) \
cf ®<	f c-r
a.
1)i 2 sr/ » / -/ E" M
t — ..gibi ; s» bil 1®
O*'		a.
=(	'p	
o|	I f	£
p ,	1	
Davno minulo vreme.
1. bi sem) S".) ^ bi sva) ) p, bi sve) ) n. bi smo) 2!) ^ S.bisi M-: | bista | |biste f |biste H? g 3. bi '0J - bista) J p bi ste) Jo bi su )■*„)
Zapovetlajuci način.
i. delaj	deiajva	delajve delajmo
S. delaj	delajta	delajte delajte
3. delaj nek dela delajta	delajte nek delaju
Neodločivni način dalji: delati.
„	„ krajši: delat.
Prislov sadajni 1. delaje. „ „ 2. delajuč. „ minuli: dela v. Pridavno ime sadajno: delajuči, a, e.
„ „ minulo delavno: delavši, a, e. „ „ „ eprezavno: delal, a, o. „ „ „ terpivuo: delan, a, o. Samostavno ime: delanje.
§. 17. Po drugem sprezanju se sprezajo glagolji kteri se dokončajo u 1. osobi sadajnega vremena na em; u neodločivnem načinu na: ti (nuti, niti, etQ, postavim: grizem, gristi; ležem, Iesti; molzem, molsti; nesem, nesti; predem, presti; melem,mleti; odprem, odpreti; terem, treti; požrem, požreti; ženjem, žeti . . .
II. Sprezanje. Kažuci način. Sadajno vreme. Jedinobroj.	Dvobroj.	Višebroj.
Možki	Ženski i sr.
1.	tresem	treseva	treseve	tresemo
2.	treseš	treseta	tresete	tresete
3.	trese	treseta	tresete	tresu
Minulo vreme.
sve ) ~	mo
ste \ g	ste
ste J ®	eu
Davno minulo vreme.
1.	sem)
2.	si
3.	je
i J" (C
I o 2.
h 3
} m i«8 «
1.	sem) Si
2.	si L
3.	je
IT ® o —
sve J
ste } =} ™
. Oi s.
ste i i ®
1. budem		<-*	budeva)	-s
2. budeš '	JT	re CD	budeta >	
3. bude )	o	fD	budeta J	P
sval
staj! S.
sta V* 85
Buduče vreme.
budeve| sj-budete / g budete i ®
Zelivni način. Sadajno vreme.
smo gi	sf
i t ^ti8	o ste }"*_/„ 22.
i O L P ^
r»'
su
i. bi)® =t 2. bi i5 2 3. ti K-
bi)? bi} g bi*!*
bi)? bi g hi j
1.	bi sem) x d"
2.	bi si '" 5
3.	bi
5" g
4- a
1.	bi) S)® s?
2.	bih, »i 3.
I.	Minulo vreme.
bi sva) zr bi sve) bistafg bi ste j g bi sta^» bi stel®
II.	Minulo vreme.
H) J;
sH*
budemo) $ budete j- g budu S
bi) S-bi ? g bij"-
bi smo) 2-bi ste K | bi su ) ~
bi
bi'
bi'
a 1 p S. P / ~
Davno minulo vreme.
l.bisem)gio! c bi sva) 3. bi si >1 F S bi sta > s' g bi ste
3. bi
i p
I to i-1*1°
bi sta j ® j
bisve} )- b! smo) Si
bi ste	S
— , , I o i M	i CD i P »—
» biste)")® bisu
Zapovedajuči način.
tresimo tresite nek tresu
1.	tresi	tresiva tresive
2.	tresi	tresita tresite
3.	tresi, nek trese tresita tresite
Neodločivni način dalji: tresti.
„ krajši: trest. Prislov sadajni 1. trese. „ „ 2. tresuč. „ minuli: tresav. Pridavno ime sadajno: tresuči, a, e.
„ „ minulo delavno: tresavši, a, e. „ „ „ sprezavno: tresel, sla, o. „ „ „ terpivno: tresen, a, o. Samostavno ime: tresenje.
18. Po trečem sprezanju se sprezajo glagolji, kteri se dokončajo u 1, osobi sadajnega vremena na: im, u neodločivnem načinu na: iti, eti, postavim: govorim, govoriti; drobim, drobiti; gasim, gasiti; grozim, groziti; hvalim, hvaliti; kosim, kositi; kupim, kupiti; lomim, lomiti; lovim, loviti; lupim, lupiti; mlatim, mlatiti; nosim, nositi; sadim, saditi . . .
Jedinobroj.
1.	učim
2.	učiš
3.	uči
III. Sprezanje. Kažuci način. Sadajno vreme. Dvobroj.
Možko. učiva učita učita
Ž. i. sr. učive učite učite
Višebroj.
učimo učite
uče *
1.	sem!		sva)
3.	si		sta
3.	je )	£	sta )
1. sem}
l si /»/ p 3-je h)*
1.	budemjg«
2.	badeš)™
3.	bude
1.
3. 3.
bi \ c bi -F
, . s bl 'o
bi sem' bi si bi
bi) H!) bi bi1
»t iS. I
' o )
i.
3. 3.
bi sem' bi si ' bi
Minulo vreme. sve}B ste 2: ste )*
Davno minulo vreme. sva) \ B sve) ) B ste>s>2.' sta)*)* ste)Q)®
Buduče vreme.
budeval B budeve) B budeta' 2.' budete>2.< budeta)" budete)®
Želivni način. Sadajno vreme.
bi 2? bi)®
/. Minulo vreme. bi sva; a bi svej bi ste' _ bi ste I®
biiB
bi 2; bi1
C
a<
o*\ ts —f 2.'
>r»
o / o
a<B
bi sta >2: bi staj«
11. Minulo vreme. bi s) 2.« bi £> 2;
bi)p)» bi H«
Davno minulo vreme. bi sva^ ] B bi svej|
bi ste)5")®
bi sta} sj 2; bi ste bi sta i
Zapovedajuci način.
1.	uči
2.	uči
3.	uči, nek uči
učiva učita nčita
ueive učite učite
Sm0 o s
ste -
t » ss su 1 -
budemo) budete > budu 1
s
bi}- 2: bi »
« | s» p
bi smo) bi ste ] bi su \
IL»
ss /
® S p E
bi smo) bi ste j"' bi ste r~
" c<
» H:
učimo učite nek uče
Neodločivni način dalji: učiti. „	„ krajši: učit.
Prislov sadajni 1. uče. „ „ 2. učeč. „ minuli: učiv.
Pridavno ime sadajno: učeči, a, e.
„ 5J minulo delavno: učivši, a, e. „ „ „ sprezavno: učil, a, o. „ „ „ terpivno: učen, a, o.
Samostavno ime: učenje.
§. 19. Slavenski glagolji imajo dva koreninska načina, iz kterih se vsa vremena in vsi načini izpeljujejo, namreč: pervo osobo sadajnega vremena, in neodločivni način.
Iz sadajnega vremena se dela: zapovedajuči način, in pridavno ime glagoljsko sadajnega vremena. Vsi drugi načini in vremena se izpeljujejo iz neodlo-čivnega načina.
Mnogo glagoljev preskoči iz jednega sprezanja u drugo, postavim glagolji: berem, brati; brišem, brisati; iščem, iskati; kažem, kazati; pišem, pisati . . . se sprezajo u sadajnem vremenu in u načinih iz njega izvirajočih po drugem sprezanju; u neodločivnem načinu in u vsih vremenih od njega izvirajočih po pervem sprezanju; glagolji: klečim, klečati; deržim, deržati; ležim, ležati; mežim, mežati; režim, režati ... se sprezajo u sadajnem vremenu in u načinih iz njega izvirajočih po trečem sprezanju; u neodločivnem načinu in u vsih vremenih od njega izvirajočih po pervem sprezanju. Posebnosti.
Slovenci imajo u 3. osobi višebrojnej sadajnega vremena: o: delajo, tresejo, učijo j
u pridavnem imenu sadajnega vremena: od: delajoč, tresoč.
Serblji naredjajo buduče vreme s pomočljivim glagoljem hoteti, tako le:
Jedinobroj.
1.	ču ) delati
2.	češ> tresti
3.	c'e j učiti
Buduče vreme. Dvobroj.
Višebroj.
eemo ) delati čete / tresti če ' učiti
Pri glagoljih Serblji neimajo dvojbroja; zato imajo pak jedno prosto minulo vreme za dokončavne glagolje, jedno prosto in jedno sostavJjeno za nedokončavne, kar vse Slovencem manjka.
I. Sprezanje.
Prosto minulo vreme dokončavnih glagoljev. Jedinobroj.	Dvobroj.	Višebroj.
1.	nadelah	—	nadelasmo
2.	nadela	—	nadelaste
3.	nadela	—	nadelaše
Prosto minulo vreme nedokončavnih glagoljev.
delah	_	delahmo
2.	delase	_	delahte
3.	delase	—	dčlahu
Sostavljeno minulo vreme nedokončavnih glagoljev.
1- biaI> )	—	biahmo)
% biase n delai, a, o	—	biahte ) delali, e, a
3. biaše)	_	t,jah„ $
II.	Sprezanje.
Prosto minulo vreme dokončavnih glagoljev.
1.	stresoh	—	stresosmo
2.	strese	—	stresoste
3.	strese	—	stresoše
Prosto minulo vreme nedokončavnih glagoljev.
1.	tresah	—	tresasmo
2.	tresaše	—	tresaste
3.	tresaše	—	tresahu
Sostavljeno minulo vreme nedokončavnih glagoljev.
1.	hiah )	—	biahmo)
2.	biaše > tresel, sla, o —	biahte > tresli, e, a
3.	biaše >	—	biahu )
III.	Sprezanje.
Prosto minulo vreme dokončavnih glagoljev.
1.	naučih	—	naučismo
2.	nauči	—	nauciste
3.	nauči	—	nauoise
Prosto minulo vreme nedokončavnih glagoljev.
1.	učah
2.	učaše
3.	učaše
učahmo
učahte
uoahu
dostavljeno minulo vreme nedokončavnih glagoljev.
1.	biah i
2.	biaše> učil, a, o
3.	biaše)
Sostavljeno minulo vreme nedokončavnih glagoljev »e redko kadaj upotrebuje.
§.20. Predlog pove, kako se ima osoba ali stvar k drugej osobi ali stvari; terja, da mora ime u nekem sklonu stati.
Sklon 2. terjajo: brez, blizo, do, iz, kraj, mesto, memo, od, o k ol o, pokr aj , poleg, preko, gred, verh; postavim: brez dela, brez kruha.
Sklon 3. terjata: k, proti; postavim: k mlinu.
Sklon 4. terjajo: črez, raz, skoz; postavim: črez plot, črez prevoz skočiti.
Sklon 6. terjata: pri, o; postavim: pri Bogu vse za delo na prodaju.
Sklon 7. terja: s, so, postavim: s jednoj rukoj daja, s dvema jemlje.
Nekadaj 4. nekadaj 6. sklon terjajo: na, ob, po, u, v; postavim: na most pa k materi ni nikada predaleč; na potu rožica, doma ubožica.
Nekadaj 4. nekadaj 7. sklon terjajo: med, nad, pod, pred, za; postavim: med pleve se ne mešaj! Med dobremi susedi dobro živeti, dobro umreti.
§.21. Prislov pove bolje na tenko kada? kako in kde? se nekaj zgodi; taki so:
Prislovi prašavni: kada, kako, kde, doklej, kam, odkuda? — kadar, kakor, kder, dokler, kamor, odku-dar . . .
Prislovi na pitanje, kada? Sadaj, skoro, tada, ne-
O predlogu
O prislovu
kada, nikada, danes, jutri, včera, nicoj, dreve, dave, snoci, vlani, letos, popred, potem, zgodaj, ravno, nikoli...
Prislovi na pitanje, kde? kam? Indi, nekde, nikde, povsuda, ondi,tam, tukaj; sem, drugam, nekam, nikamor; nič, ničta, nečto, nekaj . . .
Vsa pridavna imena u srednjem spolu stoječa so, ako se sliše k glagolju, pravi prislovi, izhadjajo na o ali na e, so nespremenljivi in se morejo upotrebovati u vsakej stupnji; postavim: Sedi krivo, sudi pravo. Raj še junačko umreti, nego (kakor) babinsko živeti. Botri se dalje, ko moreš, ženi se bliže, ko moreš. Pridavna imena na ski, ska, sko se tudi s kon-covko ski morejo kakor prislovi upotrebovati, postavim: po ilirski pisati, slavenski govoriti; po tatarski dirjati.
Čisla izhadjajoča na ic, na krat in put so pravi prislovi; postavim: pervič, drugič, trečič, četvertič, petič, desetič, dvajsetič, tridesetič, četiridesetič, stotič, tisučič; jedenkrat, dvakrat, trikrat, četirikrat, desetkrat, stokrat; jedenput, dvaput, desetput.
O VCZ.llilili.
§. 33. Veznik veže posamesna slova ali cele stavke in so sledeči: i, ino, in, a, pa, ter, ako, ali, b'il, da, nego, temoč, take, tudi, vendar, ne, ni — ni, niti — niti.
O medmetu.
§. 23. Medmet je samo nekaki glas, kteri se med govor metne, verze, po kterem svoj občut skaže-mo, postavim: o! hoho! oh! oj! joj! joj meni! juhe! juhuhuhu! na! nate! no! oho! žalibože, kuku lele! jao i pomagaj!
Pomen slov«
§. 24. Kaj slovo pomeni, se pogosto že iz kon-covke spozna. Tako pomeni pri samostavnih imenih: ar človeka, kteri se s nekako stvarjo peča, postavim: ovčar, kožar, motar, tesar, pisar, lončar, kolar, kot-lar, mesar; vertnar, zidar, zvonar, platnar, lanar... Ženska imajo ka ali arica: ovčarka, kozarka, mo-tarka; pisarica, lončarica, kolarica . . . dč moža, samca, nekadaj orodje, posodo: kovač, berač, kopač, orač, pomagač, krojač, sekač, podajač, kolač ... Ženska imajo ačica, nekadaj tudi akinja: kovačica, beračica, kopačica; kovačinja, beračinja . . . ak moža, samca, posodo ali orodje: možak, junak, vojak, novak; svinjak, zverinjak, golobnjak, ulnjak, ser-njak, žličnjak, pepelnjak, beljak, rumenjak . . . Ženska imajo akinja: možakinja, junakinja, vojakinja, novakinja . . . ec pomeni večji del moža, samca pa tudi druge stvari: udovec, starec, slepec, jezdec, pevec, kupec, Slovenec, tergovec, svetovavec; konec, lonec, klanec . . . Ženska imajo večji del ka: starka, pevka, Slovenka... nik pomeni moža pa tudi orodje: sodnik, voznik, rednik, svetnik; popotnik, namestnik, desetnik, puščavnik, črednik, prisežnik, jetnik; svečnik, močnik, dimnik... Ženska imajo niča: sodnica, voznica, rednica, svetnica, popotnica ... telj pomeni moža: učitelj, prijatelj, pisatelj . . . Ženska
imajo teljica: učiteljica, prijateljica . . . alo, ilo pomeni orodje: pokrivalo, ogrinjalo, obuvalo, zerkalo; opravilo, naročilo, kadilo, mazilo, plačilo, kropilo, motovilo, zdravilo, oznanilo . . . išče pomeni prostor: konoplišče, ovsišče, gnojišče, dvo-
rišče; plesišče, jigrališče, gledišče, ognišče . . . Ne-kadaj pomeni tudi orodje: toporišce, kosišče, perišče... je in ovje pomeni mnogo jednakih stvari: brezje, kamenje, drevje, korenje, brinje, hrastje; germovje, se-tovje, verbovje, zidovje, skalovje . . . ost, ota, oba pomeni nekako vlastnost: mladost, starost, mfidrost, hitrost, radost, žalost, sitnost ... lepota, sramota, mehkota, slepota; dobrota, toplota, gor-kota . . . gerdoba, gnjiloba, svetloba, gnjusoba . . . stvo, čtvo pomeni družbo ali umetnost: duhovstvo, zidarstvo, učitelstvo, topničtvo, gospodarstvo, kmetijstvo, vladarstvo . . .
Pomenšavne koncovke za imena samostavna možka: ič, ec, ek: gradič, stolič, rakic, kozlič hlevčič, hlapčic, perstic . . . bratec, zvonec, koteč . . . sinek, orehek, volek, nožek . . .
Za ženska imena: ica in ka: žabica, kapljica, ribica, hišica, mizica, bu-čelica, ptičica . . . sirotka, ženka, nitka, miška . . .
Za srednja imena: ce in iče: mesce, gnjezdice, poljice, sitce, vince . . . grozdjiče, perjiče, listjiče, drevjiče ...
§. 25. Pri imenih pridavnih pomeni koncovka: ov, ova, ovo ali ev,eva,evo, da je nekaj jednej mož-kej osobi ali stvari vlastno, nekadaj tudi iz čega je nekaj: vojakov, popotnikov, ogradnikov, rakov, makov, pevcov . . . kovačev, beračev, lončarjev, pastirjev, gospodarjev . . . lipov, bukov, smerekov . . . ski, ska, sko in ovski, ovska, ovsko pomeni, da je nekaj vec osobam ali stvarem vlastno: vojaški, po-potniški, lončarski, pastirski, gorski, poljski, gospodarski, gospodinski . . .
in, ina, ino pomeni, da je nekaj jednej ženskej osobi vlastno: Maričkin, sesterin, ženkin, babicin, Zilankin... ih Jai Je pomeni, da je nekaj vec ženskim osobam ali
stvarem vlastno: ptičji, ribji, veveričji, kravji . . . aven, avna, avno in iven, ivna, imo pomeni, da je osoba ali stvar k čemu sposobna (fahig): delaven pi-saven, obetaven, milovaven; hladiven, mehčivcn, raz-ločiven . . .
iv, iva, ivo in Ijiv, Ijiva, Ijivo pomeni, da je osoba ali stvar k nečemu nagnjena, ali da ima nekako vlastnost na sebi: snetiv, smetiv, červiv, ušiv, nagajiv, milostiv, zapeliv; strašljiv, zapravljiv, pozabljiv, tožljiv, nevošljiv . . . at, ata, ato in ast, asta, asto pomeni, da ima osoba ali stvar nekako stvar na sebi: gorat, rogat, zobat, voglat, bradat, košat, bogat; pegast, plešast, pasast, dimast, jamast . . . kast, kasta, kasto in nat, nata, nato so pomenšavne koncovke in imajo u sebi slovo: nekoliko-, belkast, zelenkast, debelkast; vodnat, rosnat, skalnat, močnat...
Izpelovanje slov.
§. 26. Slavenski jezik je neizrečeno gibek in bogat glede slov, ker iz jedne slovske korenine mnogo slov izraste.
Iz samostavnih ime'n izrastejo:
Pridavna: mož — možev, a, o; možki, a, o; uradnik — uradnikov, a, o; uradnički, a, o; jelen — jelenov, a, o, jelenji, a, e; žena — ženin, a, o; ženski, a, o; gora — gorski, a, o; polje — poljski, a, o; detela — detelni, a, o; delo — delaven, — vna, — vno; hlad
—	hladiven, — vna, — vno; červ — červiv,a, o; gora
—	gorat, a, o; rog — rogat, a, o; pas •— pasast, a, o; vodnat, a, o;
Glagolji: dar — darovati; boj —• bojevati; ime — imenovati; strah — strahovati; potreba — potrebovati; sila — siliti; konec — končati.
Iz pridavnih izrastejo:
Samostavna imena: dober — dobrota, dobrotnik; hud — hudobija, hudobnik; gerd — gerdoba; lep — lepota; zdrav — zdravje . . .
Glagolji: moder — modrovati; rad — radovati se; čern — černe'ti; bogat — bogateti; živ — živiti, živeti . . .
Primer
korenina	on	ona	delavnica	meštrija
kolo	kolar	kolarica	kolarnica	kolarija
meso brus	mesar brusar	mesarica brusarica	mesarnica brusarnica	mesarija brusarija
pis kov	pisar kovač	pisarica kovačica	pisarnica kovačnica	pisanja kovačija
—	cesar kmet	cesarica kmetica (inja)	cesarnica kmetnica	česanja kmetija
			Primer	
korenina	sok, žganje	breg, gojzd, kdor tam živi	orodje, samica	voda, ki tam izvira
dren breza kostanj hrast brin il	drenovec brezovec kostanjovec hrastovec brinovec ilovec	drenovjak brezovjak kostanjov- jak hrastovjak brinovjak ilovjak	drenovka (-vca) brezovka (-vca) kostanjov- ka (-vca) hrastovka (- vca) brinovka (- vca) ilovka (-vca)	drenovica brezovica kostanjo-vica hrastovica brinovica ilovica
tako tudi: jasen, bor, tem, sliva, črešnja . . .
p e r v i.
umetnost	glagolj	glagolj no ime	plača za delo, dacija
kolarstvo	kolariti	kolarenje	kolarnina
mesarstvo	mesariti	mesarenje	mesarnina
brusarstvo	brusiti	brušenje	brušnina
pisarstvo	pisati	pisanje	pisnina
kovačtvo	kovati	kovanje	kovnina
cesarstvo	cesarovati	cesarovanje	cesarnina
kmetstvo	kmetovati	kmetovanje	kmetnina
drugi.			
vino, ki tam raste	les	ukupno ime	prostor, mesto
drenovščina (-šak) brezovšcina C- šak) kostanjovšči-na C-šak) hrastovščina C-šak) brinovšcina C- šak) ilovščina C-šak)	drenovina brezovina kostanj o vina hrastovina brinovina ilovina	drenovje (drenje) brezje Cbrezovje) kostanjovje hrastovje brinovje ilovje Cilje)	drenovišče brezišce kostanjovišče hrastovišče brinovišce ilovišce
Skladanje slov.
§. 37. Pridavna imena in zaimena se slagajo s svojim samostavnim imenam u sklonu, broju in spolu. Sostavljena koreninska čisla so kakor jedno slovo in se samo poslednje sklanja, postavim: sto in jeden oreh; dvajset in dve ribi; leta tisuč osem sto in petdesetega.
U kterem sklonu samostavno ime stoji se spozna po izpraševanju. (Gledaj §. 5.)
Drugi sklon tudi terjajo:
1. Imena samostavna: kvar, škoda, potreba, skerb, groza, strah, sram, postavim: denarjev je treba; kač ga je strah.
3. Imena pridavna, ktera nekaj takega pomenijo, kakor: potreben, skerben, boječ, deležen, lačen, lako-men, kriv, pijan, poln, pozabljiv, plašen, pogrešen, sit, varičen, vadjen, vesel, vreden, žejen, željen ... postavim: kruha pijan, vode žejen.
3.	Čisla koreninska vsa višja od pet, tudi razlo-čivna, postavim: pet je delov zemlje; jednajst milionov je južnih Slavenov; — imam četvero konj, petero krav.
4.	Čisla obča: veliko, malo, dosti, več, nešto, nekaj, ničta, nič; postavim: mnogo hertov zečja smert; več je dnov od klobas.
5.	Vsi povračivni glagolji (pri kterih zaime se stoji), kakor; bati se, varovati se, deržati se, veseliti ee . . . postavim: Slavenov se deržim, sloge se veselim.
6.	Glagolji, kteri neko željo ali čut pomenijo, kakor: želeti, pozabiti, čakati, varovati, iskati, potrebovati, pogrešiti, stradati . . . postavim: Kristjanske ljubezni in uzajemnosti potrebujemo.
7.	Pomočljivi glagolj sem, biti, hudem, postavim: smo dobre volje; človek bistre pameti in dobrega serca.
8.	Nekoliko predlogov. (Gledaj §. 30.) ^
9.	Odrečivno slovo ne; postavim: ne išči nesreče! Gospoda ni doma. Nije nesreče brez sreče.
10.	U drugi sklon se morajo postaviti tudi taka
imena samostavna, ktera neizvestno množino nektere stvari pomenijo, kakor: voda, olje, vino, mleko, moka, žito, sol, kruh, meso, derve ... pa samo tadaj, kadar ee more pristaviti slovo nekoliko: Prinesi mi (nekoliko) vode, olja, vina, mleka . . . Kadar se pa more pristaviti slovo ves, vsa, vse, se mora upotrebiti 4. sklon; postavim: Prinesi mi (vse) vino, mleko, ktero je u verčn.
Treči sklon se mora postaviti po neodločivnem načinu biti, ako je u stavku že nekaki treči sklon; postavim: bolezen mi ne pusti veselemu biti; človeku ni dobro samemu biti.
§. 28. Pridavna imena privlastujoča, to je, ktera povejo čigava je osoba ali stvar, na ov, ova, ovo; ev, eva, evo na in, ina, ino morejo u pervem sklonu jedino-brojnem možkega spola samo na soglasnik izhadjati; ona na s ki, ska, sko in ji, ja, je pa samo na samoglasnik i; postavim: rakov, a, o; kovačev, a, o; seste-rin, a, o; gorski, a, o; slavenski, a, o; ribji, a, e.
Pridavna imena, ktera znamenujejo, kakova je oso-ba ali stvar, morejo izhadjati u pervem sklonu jedino-brojnem možkega spola na i, kakor: veseli, žalostni, zdravi, gotovi, vruči; — ali pak pokrajšeno: vesel, žalosten, zdrav, gotov, vruč. Krajši izraz, na soglasnik izhadjajoči, se mora upotrebovati, 1. kadar se govori od neizvestne osobe ali stvari, (tadaj se lehko pristavi slovo: neki, a, o); postavim: (Neki) vesel mož je bil tukaj; 2. kadar stoji pridavno ime za svojim samostav-nim imenom in ako je u stavku glagolj biti, postavim: Moj klobuk je čern; — sicer se mora vsigdar dalji izraz upotrčbovati.
§. 29. Zaimena osobna: jaz, ti, on, ona, ono, mi, vi, oni — se stavijo pred glagolj samo, kadar se važno in krepko izgovore, postavim: Jaz sem to rekel, ne ti. Povsod inde se izpuste.
g. 30. Dalji izraz osobnih zaimen: mene, meni, tebe, tebi, sebe, sebi, njega, njemu, nje, njej, nju, njuh, njima, njih, njim — se upotrčbuje: 1. u poeetku govora, postavim: Tebi sem kazal; 2. po predlogu, postavim: Hoče imeti od mene penez; 3. kadar se zaime važno izgovori, postavim: Ti sam sebi daješ med, meni pa
ostavljaš pelin. Povsod inde in vsigdar se upotrebuje krajši izraz: me, mi, te, ti, se, si, ga, mu, je, jej, ju, jima, jih, jim.
Dalji izraz pomočljivega glagolja: jesem,jesi, jest... se postavi, kakor pri zaiinenih, 1. u početku stavka, S. kadar se glagolj, važno izgovori, sicer se postavi vsigdar krajši izraz.
§. 31. Zaimena: sebi, se'm svoj, svoja, svoje se za vse tri osobe upotrebujejo, kadar se na pervi sklon (subject) ozirajo, postavim: jaz sem se, ti si se, on se je urezal; pa ne: jaz sem me, ti si te, on je njega urezal; jaz sem svoj, ti si svoj, on je svoj nož zgubil; pa ne: jaz sem moj, ti si tvoj, on je njegov nož zgubil.
§. 33. U slavenšcini se morejo svobodno slova u kterikoli red postaviti, kakor slovenska poslovica kaže: Že velja, kamor serce pelja! — samo odrečivno slovo ne mora stati vsigdar pred svojim glagoljem, postavim: Ne stoji hiša na zemlji, temoč na ženi. Ne molči, ako bi mu na jezik stopil.
Treči A*azdel.
Pravopis.
§. 33. Ložejega pravopisa ni od našega. Samo sledeča je potreba opomeniti:
t. Pisati se ima vsako pisme, ktero se u pravilnem govoru čuje, postavim: izpoved, sirota, kupiti, lepo; dobro vino; kalo vino; hodi po vodo; kmalo, memo, meniti, vidimo, zastopila ... ne pak: spovd, srota, kpit, lpo; dobr vin; kal vin; hod po vod, kmal mem, menti, vidmo, zastopla . . . Pisati se ima: češcen, odraščen, klešče, sternišče, jigrališče, prijemščina, latinščina, božji, žlahten, žlahtnost, vladati, vlas ... ne pak: češen, odrašen, kleše, sterniše, jigrališe, prijem-šina, latinšina, boži, žlahen, žlahnost, ladati, las . . .
S. Tisti visoki e, kteri se u različnih krajih različno izgovarja, namreč kakor e, i, ie, ej, je, ije, postavim: vera, vira, viera, vejra, vjera, vijera se ima pisati s rožičem e, postavim: vera, svet, pena, mesto, lepo, reč, delo, cena . . . Ako nekdo dvoumi naj piše prosti e.
3.	Tisti pogibljivi pologlasnik na koncu slov se ne ima izpuščati, temoč se mora pisati e; postavim: lonec, lovec, konec, kupčevavec, bolezen, žalosten, nizek, misel, orel, sladek, krepek; — ne pak: lonc, love, ali: lovic, konic, bolezin . . .
Posebnost. Serblji pišejo a: lonac, lovac, konac . . .
4.	Pred pismenam r se ima pisati pologlasnik e: čern, deržati, verba, smert, tern, veter, serdce . . .
Posebnost. Serblji pišejo cr. čarn, daržati, varba, smart, tarn . . . Nekteri ga celo izpuste, pišoč: črn, držati, vrba, smrt, trn . . .
o. U jednej slovki se neimata pisati po dva samoglasnika, kakor delajo Nemci: au, eu, iu, ou . . . ali ai, ei, oi, ui . . . temoč: av, ev, iv, ov, uv; aj, ej, ij, oj, uj.
6.	Naglaski neimajo se pisati, zvunaj, ako bi sicer nastala dvojsmiselnost, postavim: govori, govori; gori, gori.
7.	Pisme 6 se ima pisati, kadar izraste iz t, postavim: puščati od pustiti, plačati od platiti, češčen od čestiti, piča od pitati, sveča od svetiti, mlačen od mlatiti ... na koncu jednoslovčnih imen samo-stavnih: noč, moč, peč . . . u vlastnih imenih na vid, ic: Valentinič, Janežič, Drobnič, Petrovič . . . u pri-davnih imenih: teleči, a, e . . . u pridavnem glagolj-skem in u prislovu sadajnega vremena: dajuč, tre-suč, učeč, a, e . . . u pridavnih glagoljskih terpečih: pozlačen, skračen, pobračen . . . u prislovih na ic: zadnič, poslednič, pervič, drugič, trečič . . . u imenih na išče in šcina: gledišče, ovsišče; slavenščina, nemščina . . . Zvunaj teh slučajev piši vsigdar č, posebno kadar izraste iz pismena k; postavim: reč od rekel, skačem od skakati, iščem od iskati.
Ali nekdo dvoumi, naj piše navadni c.
8.	Pisati se ima pravilno ly ako ravno se u domačem nepravilnem govoru nekadaj kakor u izgovarja, namreč u imenih samostavnih: pepel, orel, kotel, misel, jegla, metla, zaklad, podplat . . . u imenih pridavnih: mil, bel, vesel . . . u pridavnem glagoljskem minulega vremena: delal, a, o, tresel, sla, o, učil, a, o . . .
Ako nčkdo ne ve, ali bi pisal l ali u , naj spremeni slovo tako, da temu pismu i ali e sledi in skazalo se bode, kako je prav; postavim, ako bi ne vedel, ali se ima pisati: vesel, gotol, ali vesev, gotov — postavi te slovi u višebroj: veseli, gotovi; tu se skaže, da mora biti: vesel, gotov.
Posebnost. Serblji pišejo namesto pismena l na koncu slov: o; pepeo, orao, kotao, rnisao; mio, beo, veseo, delao, treso, učio . . .
9.	Nekaj malega slov se u domačem govoru izgovarja, kakor bi stalo ou Qov^), pa pisati se ima pravilno of; postavim: volk, dolg, polž, poln . . .
Posebnost. Serblji pišejo: vuk, dug, pnž, pun . . .
10.	Razlikovati se ima: morem, moči, sem mogel — in moram, morati, sem moral — in znam, znati, gem znal; morem delati, ker lehko delam; mo-
ram delati, ker me silijo; znam delati, ker sem se dela učil. Razlikovati se ima: zlo in zelo; zlo delam, to je: hudobno delam; zelo delam, to je: rameno, močno delam. Razlikovati se ima: nerodno in narodno; nerodno je, kar nič pridnega ne rodi, malopridno; nerodnost je malopridnost. Narodno je pa nekaj imenitnega, kar se celemu narodu sliši; narodnost so navade in pravice celega naroda. Naj bolje bi bilo pisati: narodovo in narodovnost. Razlikovati se ima: iz od s, so in nigdar pokrajšano pisati samo z; iz pomeni toliko kakor: raz, narazen — s, so nasproti pomčni: ukupm, postavim: izložiti se pravi razložiti, izloga je razlaganje, razpoloženje; složiti se pak pravi ukup položiti, sloga slaganje, sjedinjenje, jedinost.
11.	Pisati se ima kakor korenina slov kaže, postavim: težko, možko, nizko, sladko, gladko, bridko . . . ker je korenina: težek, mož, nizek, sladek gladek, bridek; ne pak: teško, moško, nisko, slatko . . .
12.	U slavenščini se u obče piše vse s malimi pismeni; velika se upotrebujejo samo: 1. u početku govora, 2. po piki (.), 3. po prašaju (?), 4. po klicaju (!), 5. po dvopičniku (Y), kadar se vlastna slova neke osobe navodijo, 6. vlastna imena ljudi, narodov, mest, vesi, gradov, gor, dolin, rek . . . postavim: Slavenski narod je neizmerno velik. Ali ne verjameš? Tako mi sonca, to je gola resnica! Že Jornandes piše: Po neizmčrnih prostorih prebiva preljudnati narod slavenski. — Ke-tumar, Hotimir, Slaveni, Zagreb, Beligrad, Goričani, Žabnice, Dobrač, Triglav, Drava, Sava . . .