BN 0351-6407 Kocka je padla - zalučal jo je Petrol ■ A lažjega I iMcoiiieion Epilog množičnega pogina rib v Ledavi bo na sodišču Mrtve ribe sredi burske Sobote? CREDITANSTALT Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana ME 26. junij, četrtek, 27. junij, petek, 28. junij, sobota, 29. junij, nedelja, Prevladovalo bo oblačno vreme, pojavljale se bodo krajevne padavine. 30. junij, ponedeljek, 1. julij, torek, 2. julij, sreda, H Murska Sobota, 26. junija1997, leto XLIX, št. 26, cena 180 SIT 1 na letalonosilki John F, e 1?! 'Koaek v oedvom- no obisk ameriške letalonosilke J. F. Kennedy. Gre za 320 metrov dolg in 40 metrov širok plovni objekt, na katerem je 5.200 ljudi, od tega polovica v sestavu letalskega pešpolka. Na letalonosilki, poti vodijo v ^2 9 na oddaljenost brezplačno IN V PE LES POHIŠTVO BELTINCI že od 73.000,00 SIT že od 96.000,00 SIT POHIŠTVO, OTROŠKE SOBE, KAM Intervju s pedologom Janezom Ruprehtom o vrednotenju in odkupih kmetijskih zemljišč za potrebe gradnje avtoceste in železnice Kmetijska zemlja je tudi družinska renta Vimski žw v Lptomeiri Včasih so rekli za kakšno močno zavito cesto, da so jo gradili okrog županove njive. str. 8 Stojan Ema Irenej Peter - Pavel Emilija Estera Oton Če sta Peter in Pavel jasna, bo letina krasna. Lunine mene: V petek bo na našem nebu viden zadnji krajec lune. Sonce bo vzšlo ob 5.00 in trinajst minut, zašlo pa ob 8.00 in 45 minut. Dan je dolg 15 ur in 40 minut. Smo dan po prazniku, ko smo Slovenci dobili svojo državo. Prelomnica, o kateri ne kaže razmišljati na opisni ravni, saj je kljub šestim letom vse še blizu. Vprašanje, ki ga kaže poudariti, ali smo v tem času samostojnosti prišli tako daleč, da lahko izkoristimo priložnosti »sedanje prihodnosti«, ali če obrnemo prej omenjeno vprašanje, ki si ga zastavljajo družboslovci, kako geopolitične, kulturnozgodovinske in sociodemografske stalnice, ki jih označujejo kot »sedanjo preteklost«, opredeljujejo prihodnost Slovenije. Temu družboslovnemu izzivu lahko postavimo ob bok razmišljanje kulturnika Vena Tauferja v Novi reviji s pomenljivim naslovom Deželani ali državljani, kjer pravi: »Če sprejmemo dejstvo, da je Slovenija že šesto leto svobodna, samostojna država, je treba premisliti vrsto stvari, ki so še pred kratkim, še do hipa, ko se je večkrat kar ljubkovalno imenovana dežela pol leta od plebiscita do oklica samostojnosti, nepoVrnljivo in nepreklicno spremenila v državo, zdele same po sebi umevne. Če se dežela še lahko v hitrem časovno določljivem obdobju, z vsemi skupnimi napori, odločnostjo, žrtvami, pa vendar tako rekoč v trenutku, prestavi iz ene pojmovne kategorije v drugo, pa nikakor ni tako samo po sebi umevno, da se hkrati s kategorijami spremenijo tudi nosilci teh kategorij - deželani v državljane. Tisti torej, ki. pojme, ki opredeljujejo življenje, polnijo z delujočo, odporno vsebino.« Na dokaj zahtevno vprašanje lahko preberemo dokaj pronicljiv Kennedy ki ima več motorjev s skupno močjo 200.000 konjskih sil, je 74 bojnih letal in šest helikopterjev. Ogledali so si jo predstavniki slovenske vlade, vojske, novinarji... in tudi številni »navadni« ljudje. Tudi iz Pomurja! V živo so videli znamenito letalonosilko, s katere so vzletela tudi letala, ki so sodelovala v operaciji Puščavski vihar; svojo nalogo pa je v letih 1992-93 opravila tudi pri »nadzorovanju« vojne na Hrvaškem in v BiH. Več o J. F. K. na 16. strani. - Fotografija: Nataša Juhnov odgovor, ki sam po sebi ne potrebuje nobene dodatne analize. Kajti ne glede na dane elemente državnosti v zadnjem obdobju kljub vsemu lahko zaznavamo, da na vse več odprtih problemov premlačno in preveč razklano reagiramo, da bi lahko z gotovostjo trdili, da je zagotovljena zadostna integracija slovenske države in naroda. In v nadaljevanju svojega zapisa nam prej omenjeni avtor daje tehten odgovor, in to je odgovor, ki ga ne zaznava samo on kot pripadnik »kulturniške« javnosti, ampak se z njim srečujejo tudi družboslovci v svojih empiričnih študijah. Veno Taufer pravi: »Nekdanje hrepenenje je s preobratom v državnost postalo nekaj aktivnega, nekak proces, nekaj, s čimer moramo imeti opravka sami in je samo naš opravek. Za Slovence brez vsakega dvoma do zdaj najodgovornejši in med našimi najusodnejšimi. V tem obratu naše celotne zavesti, obratu, ki prvič docela ali kolikor je največ mogoče v naših lastnih rokah, nas tako silovito suče, da se nam vrti v glavi, in dogodki kažejo, da nismo ves čas, kot se temu zelo natančno reče, »čisto pri sebi«. Kdaj pa kdaj človeka prešine mrazeča misel, da se Slovenci v svoji globini in bistvu sploh še ne zavedamo, da res imamo državo in kaj zares imamo s tem. Tudi kako krhka je ta naša tvorba in da ni tako samo po sebi razumljivo, kot se nam zdi, da jo imamo in da je vsa usoda slovenske države v sedanjih okoliščinah, ki nam niso nenaklonjene, docela v naših rokah.« Zapisane besede, vredne raz misleka ob prazniku, ki je za nami. J. VOTEK 13. bienale male plastike Heilmot Bruch prejel grod pnx V ponedeljek so v Galeriji Murska Sobota pod častnim pokroviteljstvom predsednika države Milana Kučana odprli mednarodno razstavo 13. bienala male plastike. str. 9 Najboljši slovenski roman 1996 Kresnik ’^7 Volčjim nočem Vlada Žabota str. 3 IZktualno okoli nas 10. junija letos je bila uresničena velika želja številnih Prekmurcev, ki živijo v slovenskem glavnem mestu. Takrat je bilo namreč ustanovljeno »Društvo Prekmurcev v Ljubljani«, ki bo skrbelo za neformalno povezovanje poslancev in drugih funkcionarjev pri obravnavah pravnih aktov o problematiki Prekmurja ter za vzpostavljanje poslovnih, kulturnih, športnih in drugih stikov. Pomembno pomoč društvo namerava ponuditi tudi nadarjenim študentom iz naše regije in jim organizirati strokovna predavanja in seminarje. Sedež Društva Prekmurcev v Ljubljani je na Kolodvorski 16, zaščitni in spoznavni znak pa je leteča štorklja. Vodstvo društva sestavljajo predsednik Milan Berden, podpredsednika Miloš Varga in Pavel Domitrica ter tajnik Karel Lipič. Petnajstčlanski upravni odbor je že opravil svojo prvo sejo in sprejel sklep o formiranju posameznih sekcij. Tudi nekdanji župan soboške občine in sedanji poslanec v državnem zboru Andrej Gerenčer je postal član Društva Prekmurcev v Ljubljani. TOMO KOLES Tiskovna konferenca predsednika države Milana Kučana Naj me i® H®t® MgmWjemft pl®žnwi Prihodnost Slovenije je znotraj razpoznavne prihodnosti Evrope - Slovenija ni rešila nekaj temeljnih (predvsem socialnih) vprašanj - Na čelo sprememb naj stopi spet politična elita Ob šesti obletnici osamosvojitve Slovenije je predsednik države Milan Kučan na tradicionalni tiskovni konferenci spregovoril tujim in domačim novinarjem. Dejal je, da bo strnil nekaj svojih vtisov o življenju, ki zadeva državljane Slovenije. Do nastanka slovenske države je prišlo z nacionalnim soglasjem na referendumu decembra 1990. Predsednikova izhodiščna ocena je bila, da je Slovenija prišla daleč in da se je Sloveniji splačalo odločiti za samostojnost. S programom samostojnosti pa so bili postavljeni visoki cilji, mnogo višji kot v drugih državah. Prav tako je omenil, da se je Slovenija pametno in po pravni poti rešila jugoslovanskega nasilja in prišla do priznanja, da zdaj stoji pred vrati Evropske unije in Nata. Zaradi dosežkov v notranjem razvoju se je govorilo o njej kot o zgodbi o uspehu. Na drugi strani pa stoji pred izzivi politične, gospodarske, pravne, ekološke razvojne poti in domače tranzicije. Prav tako pa se je po predsednikovem mnenju potrebno vprašati, ali gre v zadnjem času za stagnacijo ali vračanje v preteklost in ali se je res izčrpal razvojni zagon, ki ga ja navdihovala vizija samoosvojitvnega programa. 14 odstotkov družin živi v revščini »Ali so razvojni zagon res začeli nadomeščati malodušje, negotovost, vznemirjenost, strah za lastno preživetje, za varno prihodnost družin, in to zaradi pešanja gospodarske rasti in razvojne potence, zaradi nezaposlenosti, socialne revščine in marginalizacije?" se je vprašal predsednik države Milan Kučan in nato dejal, da bo edini podatek, ki ga bo navedel ta, da 14 odstotkov slovenskih družin živi v revščini in so po svojem družbenem vplivu marginalizirani. Ob tem je navedel tudi probleme, kot so brezperspektivnost mladine, slaba pravna varnost in kršenje človekovih pravic, kriza v pravosodju, premajhna odgovornost državljanov in političnih strank za državo, slednjih tudi za nacionalni interes. »Glede teh vprašanj je očitno dvoje. Prvič, da so odgovori nanje različni. In drugič, da mora slovenska država priti do skupnih odgovorov, da mora nujno izostriti poglede na to, v kakšni družbi Slovenija želi živeti. Slovenija potrebuje razvojno vizijo. Drugače rečeno: pogled na svojo Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Aleksandra Rituper, Bernarda Balažic-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za II. trimesečje 1997 je 2.300,00 SIT, za pravne osebe in obrtnike 7.000,00 SIT polletno, za naročnike v tujini 150 DEM letno, izvod v kolportaži pa 180,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-odstotni davek od prometa proizvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. prihodnost. Vendarle ne na kar-šno koli prihodnost, temveč na svojo prihodnost znotraj znane prihodnosti Evrope in sveta. To prihodnost zaznamujejo globalizacija, multikulturnost, konec evrocentrizma, tekmovalnost in sodelovanje ter razvijanje sposobnosti za ohranjanje lastne in-dentitete. Moje trdno prepričanje je, da država brez jasnega skupnega pogleda na prihodnost ne more biti uspešna. Vizije so us-merjevalke praktičnih ravnanj, so strategije delovanja družbe, države, so zavora pred samozavero-vanostjo, pred samovoljo, pred polaščanjem države, pred begom pred odgovornostjo do državljanov,« je povedal Milan Kučan. Nato je predsednik govoril o potrebnosti skupnega premisleka upravljalcev te države, od državnega zbora, državnega sveta, pozicije in opozicije, vlade, predsednika države in strank, z možnostjo pritegnitve civilne družbe. »Tega je premalo in prevladuje parcialni interes. Slovenija ni rešila nekaterih temeljnih vprašanj, ne glede na svoj notranji razvoj in prepoznavnost v mednarodnem življenju. Na primer. Slovenija ni rešila, kako priti do socialnega, splošnega spo- Gradec je od 23. do 29. junija mesto drugega evropskega ekumenskega srečanja, velikega dogodka vseh evropskih cerkva, pod geslom »Evropa potrebuje spravo«. Ob tej priložnosti je bilo v soboto organizirano srečanje pred cerkvijo v Gornji Radgoni, od koder je pot sprave vodila po sledeh zgodovine protestantov, Židov, Slovencev in Romov v avstrijski Radgoni in okolici, z molitvijo v evangeličanski cerkvi in prikazom filma »Die vergessene Minderheit oder die Geschichte einer Greze« v prostorih katoliške skupnosti v Bad Radkersburgu, pa se je končalo sobotno popoldne, ki so ga organizirali Pax Christi, Katoliška mladina Štajerske, Kulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko ter evangeličanska in katoliški skupnosti v obeh Radgonah. Pot »Po sledeh Židov, protestantov, Slovencev in Romov v avstrijski Radgoni in okrog nje« je pripravil magister Heimo Hal-brainer, organizator poti pa je Kulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko. Zgodovinska pot kaže, kako so različne skupine živele v zadnjih 150 letih na razuma družbe, ki bi bil podlaga za zaposlitveno politiko, za spremembo socialne miselnosti tako, da bi bil nosilec socialnih funkcij družbe posameznik, ki bo nosil in mogel nositi več odogovorno-sti zase in za druge.« Obremenjeni s problemi iz preteklosti Predsednik države Milan Kučan je dodal, daje mladini nujno treba odpreti možnosti za samopotrjevanje in spreminjanja sveta po svoji podobi in postaviti na noge samoupravo in regionalizacijo, sodstvo in upravo. »Svet se spreminja hitro, Slovenija pa je obremenjena z notranjimi problemi iz preteklosti. Drugi nas že prehitevajo. Pa pri tem ne mislim na Češko, Poljsko ali Madžarsko. Vse to zahteva, da na čelo Slovenije spet stopi politična elita. Potrebno je najti soglasja za tisto, kar nam je skupnega. Ne pa tako, kot je bilo odlašanje s spremembo ustave. Moje prepričanje je, da bo obstal tisti, ki bo sposoben, ki bo ostal na trgu, sprejel nove tehnologije. Med temi bomo tudi Slovenci, vendar je treba delati zdaj in odgovorno za novi razvoj.« Predsednik države Milan Kučan je nato govoril o evropskem združevanju, v katerem vidi tudi priložnost za Slovenijo, ki pa je »seveda ne gre idealizirati.« V združevanje vidi več kot sožitje narodov, evropsko združevanje je združevanje temeljnih vrednot, kjer vsak daje, da bi tudi kaj dobil. »Naša prioriteta je bitka za NATO in Evropsko unijo, če bomo to bitko izgubili, jo bomo doma. Za vstop smo veliko vložili, in to se nam bo poznalo. Če pa do tega ne bo prišlo, pa ne smemo iskati krivcev v drugih, ampak resnici pogledati v oči.« V evropskem združevanju vidi predsednik možnosti za nekaj generacij in si ne želi, da bi to leto lahko imenovali leto izgubljenih priložnosti. Marjan Horvat reigonalno omejenem območju in kako so se na križišču Avstrije, Madžarske in Slovenije razvijale. Ob tem je zgodovinar posegel tudi v srednji vek, saj je znano, daje do konca 15. stoletja v Radgoni obstajala ena od štirih velikih židovskih skupnosti Štajerske, v mestu torej, ki je bilo konec 16. stoletja povsem prote-stanstsko. Medtem ko so evangeličanski manjšini v letu 1861 in židovski v letu 1867 priznali državljanske pravice, so Rome od leta 1888 močneje preganjali zaradi njihovih nomadskih selitev. Z izbruhom nacionalizma je postala materinščina kriterij razlikovanja. S poukom v nemščini je postal slovenski jezik drugorazreden pa tudi ljudje, ki so govorili slovensko. Posamezne ogledne točke so pomembne za zgodovino in sedanjost teh štirih skupin in ležijo zunaj običajnih turističnih točk oziroma so predstavljene z drugega zornega kota. Trgi, fiz Ljubljane piše Jutri bo ob srečanju mladih z obeh strani Mure mag. Halbreiner vodil »Po sledeh žid°v^ cev in Romov v avstrijski Radgoni in okrog nje, 1848-1998«, od februarja 1998 pa strijske Deželne razstave, pri kateri bo sodelovalo tudi Kulturno društvo Člen 7 ža a Župan ima vsak dan mesec k Evropski mesec kulture, ki je označil junijsko lo včerajšnega prijatelja, J"* življenje v Ljubljani, se počasi nagiba v zadnjo polo- sovražnika, direktorja M 'o življenje v Ljubljani, se počasi nagiba v zadnjo polo- vico, uradni konec bo 5. julija; mnenja o njem so deljena - od navdušojočih pa vse prek indiferentnih do odklanjajočih. Pa vsaj drugače ne more biti; nekateri pa so prišli na svoj račun. Dobesedno. Več kot tisoč izvajalcem in dvesto petdesetim dogodkom se je seveda lahko sledilo le s pomočjo medijev; pet milijonov nemških mark pa seveda ni težko porabiti. In koliko turizma je vse to prineslo Ljubljani? Nič, hoteli v Ljubljani junija še nikoli v zadnjih sedmih letih niso bili tako prazni kot letos. O mesecu kuture se v Ljubljani govori že od leta 1991, najprej so si zamislili, da bi to bilo leta 1995, toda mesto takrat še ni bilo sposobno organizirati takšne mastadonske prireditve. Tako so tudi iz proračuna že nekaj let financirali priprave na mesec kulture. V letu 1995je šlo za evropski mesec kulture 20 milijonov tolarjev, leta 1996 40 milijonov. Mnogokje se je ta denar nenamensko porabil, mestni odbor za kulturo je seveda na to lahko samo opozarjal, saj, kot se spodobi za elitno zadevo, pri stvari niso mogli sodelovati. Z drugimi besedami: kaj bo mestu ostalo od meseca kulture? Morda nič. O tem bo več razmišljal sedanji župan dr. Dimitrij Rupel, ki se pred iztekom svojega mandata odpravlja v ambasadorsko službo; šel naj bi v ZDA, kjer bo imel za to veliko časa. Vendar pa bo temu ugibanju kmalu konec, saj mora septembra nastopiti cela kopica novih ambasadorjev Slovenije po svetu. Tako da bo parlamentarni odbor za mednarodne odnose kmalu zaslišal vse kandidate, do katerih bodo prišle pozicijske stranki po ostrem dogovoru. Politikantov, ki so v zadnjih letih šli skozi politiko, je veliko, mest sorazmerno malo, ambicij pa ogromno. Včeraj je bil univerzitetni profesor, zdaj pa bi se selil iz ambasade na ambasado, iz države v državo. Tako bi (bo) tudi naš župan že septembra moral odstopiti, da bi nove predčasne volitve za župana lahko bile istočasno kot volitve za predsednika države. Župan bo tako verjetno odšel, ne da bi prej sprejeli mestni proračun, toda vesel, da mu je uspe- ... ____________ Ja Sodržnika spraviti na kolena menjati ključavnico. PredtfLstorA na kateri proslavi ob dnevu s $ vsajfm pred dnevi je sodeloval. Le,° t0 rja stran nista toliko potencira j ostala (pardon - sta ostali) ' J. sprejemljivega. ) Vendar pa se v Ljubljani pN I objekti, ki so v pripravi, so sodn f .^t n l na klinika, parkirišča pod 2efr0iilfj'l Golovcem, s katerim se bo zaa Ljubljane. Slabše je s stanof zgradi letno le povprečno med 1961-1981 pa sejihjff nakazuje na draga najemnis u celo dražja kot v zahodni fffK so tako še samo socialna po pa so začeli kopati predor ki mobilski avtocesti povezalpf smer s štajersko. To bo predf ma cevema, ki ga bo zgradilf m p'fA nost del je 2,361 milijarde ta MA. dolg 540 metrov. Zgrajen bo10 la vsaka smer dva vozna P°s° pPVjR^ ki ga bodo lahko kasneje, ee ^r m tako naraščal, spremenili v najsodobneje opremljen z merami, odstavišči itd.; le b',hotflodM kot je pri nas že navadi; pM tisto, kar je najbolj potrebno, OAjt pod Trojanami ostal za k $ nekaj let cijazili za tovorni letošnji program gradnje a^ jjulULnA nomske politike vlade že z^ znižal s 70 milijard tolarjev na ostaja med štirimi novimi o^ . 5 začeli graditi, obvoznica gradi, direktor Ivan Zidar se gradbišč - nogometnemu k enkrat to še nič ne pozna. f stavbe, pokrajina informirajo o drugačni zgodovini, o odnosih med večino in manjšino, o integracijah in izločitvah, o zatiranju in izganjanju določenih skupin. Pozabljena manjšina Film »Die vergessene Minderheit oder die Geschichte einer Grenze«, dokumentarec Franza Leopolda Schmelzerja, je nastal pred petimi leti in je še vedno aktualen, saj je eksistenca štajerskih Slovencev v avstrijskih medijih kot tudi v pretežnem delu avstrijskega prebivalstva zamolčana. Schmelzer v črno beli tehniki konfrontira gledalca z zamolčano avstrijsko zgodovino: potovanje od preloma stoletja do razpada avstro-ogrske monarhije, od Prve republike do nacionalsocializma in vse naprej do danes. Zgodovina, kot jo pripovedujejo ljudje: intervjuji, podobe v katerih se resničnost meša z doku- mentarnimi slikami. Rtif j film, posnet leta 1992,dobil’^ I mfdrderungspreis des fr 1 I Steiermark« in bil je PfS / W na številnih filmskih l Tokrat je bil na pufl filma tudi član slovenski1 I poslaništva-z Dunaja,W I M razumeli kot postopnoII - - i— 'i Prepoznavanje dolgo , manjšine štajerskih Slo f l Priznanje dvojezičnem'1 fl nemu društvu člen l ^1 bil tudi župan avstijskeRi^jl ki se mu je seveda zelo f/ ki je mimogrede omenil / resa za pouk slovenščini oziroma da je od šestih f mo eden. Pri temjepftf veda ti, da je bil po^f šnih urah, da otrocinisef 11 organiziranega prevoza Ji -■ ali, kot je v StrasboutK/f ril evropski poslanec selt, naj bi bila gM&^n avstrijske vladne politfj/f vnost«, in dodal:»ČefJht striji še naprej nad -IJ politika asimilacije, f hodnjemst^etjuv« bo več manjšin-* j(F A p , foto- n ^L26- junij 1997 Hktualno doma ^oljši slovenski roman 1996 Kresnik ’97 Volčjim točem Vlada Žabota si D F •a?«" najkrajšo noč v letu so na ljubljanskem Rožniku ze tradicionalno nagrado kresnik za najboljši slovenski ro-^Pis r leta' Od leta 1991 nagrado podeljujeta Društvo sloven-T ® aasn>k Delo. Žirija (v sestavi Silvije Borovnik, Marjete Sei?r’Alenke Zor ’ Simoniti, Gorana Gluviča in Mateta Do-med 50 deli, med finaliste pa so se s svojimi deli uvrsti-k’ $ušan Merc, Vinko Mbderndorfer, Uroš Kalčič in Škufci ^ur' Pri Raz' in impnn -------------- Jaz sem pristal na tezo, da je možnost za dejavni subjekt Kristusova ideja ljubezni do bližnjega. Sledilo je spoznanje, da bližnji ni vzpostavljen in da ljubezni do bližnjega v nekem idealnem, zveličavnem smislu subjekt nima na voljo.« In tam, kjer je izpraznjeno mesto »ljubezni do bližnjega«, se naseli volčje - v človeku, inštitucijah (tudi, če ne predvsem, v Cerkvi) in občestvu j v"161111 nagra' ' FttsniL rne na hndcu na ljudski mit o .. mn o nien Pobudnik Vla-lu1’® Pred letom dejal: »Vz-Rovanške mitologije. nV sonce predsta-štirimi osebami: Sva-Au/lBoKtom (današnji Kre-Vs^^dom in Dažbo- noč je sončni okronan l\g;?;w®eSvehtovit. t N S« za noč in na najdaljši dan v letu, so se ohranili v našem slovenskem prostoru v ljudskem izročilu in zdelo se mi je prav, da ta duhovni nacionalni spomin povežemo z duhovno ustvarjalnostjo. Eno je z drugim povezano. Na tej prireditvi poskušamo obuditi magijo kresne noči, ki je bila včasih zelo močna.« Ob letošnji preobrazbi kre-snika je žirija za najboljši roman preteklega leta razglasila Žabo- katerih skupni tematski imenova- bližnjih. Morda boste ob prebiranju romana zaslišali »volčji tulež« tudi v sebi. A. P., foto: J. Z. tem sonc-Je na najkrajšo tove Volčje noči, roman, ki bo lec je ljubezen do bližnjega. Kot skupaj s Pastoralo (1995) in Bri- je dejal Vlado Žabot: »Človek no predstavljal trilogijo romanov, mora biti v skladu s samim sabo. nacionalistični predsednik? * Masko ni odstopil Mitrej ^»sti Pomurske madžarske narodnostne samou-j Maje n Za^e‘a s prerekanjem, kdo naj sejo sploh vodi, fes. na ponedeljkovi seji ponudil svoj odstop in Zsige J»naemUr naj med dru8'm botrovala prerekanja o , ’ Pomurja do Trianona«. Člani sveta njegove- >oSei J l,’od,«čitev o odstopu od- ^iTejel? Ba-.}^'bi ot Ovijal, «^aUs^emPovpra- interpre- pa prenesli na petkovo sejo. nerske odnose z narodnostno poslanko v parlamentu«, sodelo-val pri postavitvi operativnih temeljev za delo slovenskp-madžar-ske mešane komisije in pomagal pri reševanju problematike finan- Balasko povezoval svoje nadalj- ciranja madžarske skupnosti. Nedelovanje meddržavne komi- l’ Zahtevala "dir»>i»ss k >. osla, I, "»ilic?'«« takšni S „ u Sn ° nKgovi n'cah A e °dl°čali katerimije nje delo), so člani z devetimi glasovi za in štirimi proti podprli njegov mandat. V smernicah je Balasko poudaril strpno politiko, ki bi ljudi' pied sabo'pdveždvala (upoštevajoč .11. In 64. člen ustave, Zakon 6 narodnih samoupravnih skupnostih in Zakon o lokalni samoupravi), partnerske odnose z občinami, hkrati pa poudaril, da so »občinski narodni sveti samostojne organizacije in nikakor ne želim in ne bom dovolil, da bi bil svet nadorganizacija in da bi bil diktatorski, temveč želim, da ti občinski sveti, v skladu s svojimi statuti, samostojno odločajo«. Ob zavzemanju za kulturo, dvojezično šolstvo in gospodarstvo naj bi Svet vzpostavil »part- sije za zaščito manjšin, neurejeno financiranje zavodov iz državnega proračuna in ustavni sp'bri naj bi bili namreč glavni vzrok za ponujeni odstop. Od Prekmurja do Trianona Vendar pa je bila med povodi za Balaskov odstop tudi razprava o knjigi Od Prekmurja do Trianona, ob kateri je prišlo do očitnega nesoglasja med Balaskom in bolj »nacionalističnimi« člani sveta. Balasko je na novinarski konferenci pojasnil tudi svoje stališče do knjige oziroma »konflikta« in razdora, ki naj bi ga povzročila med madžarsko manjšino: »Rad bi poudaril, da nisem bil, da nisem in upam da niti ne bom v konfliktni situaciji z direktorjem Zavoda za madžarsko kulturo g. Goenc-zem, ki je izdajatelj te knjige. Moje osebno prepričanje pa je, da naj se politika in stroka ne mešata. Moja pripomba je tudi, zakaj financirati - morda se motim -tuje avtorje iz tuje države, ko pa imajo dejansko vsi naši zavodi probleme s financiranjem naših dejavnosti. Morda pa ne poznam finančnega konstrukta. Če se motim, se opravičujem, tudi izdajatelju. Moje prepričanje pa ostaja, da če je potrebno izluščiti resnico, potem naj to napravi stroka, nikakor pa ne politiki ali novinarji. Naj se stroka izreče. Očitali so mi, da imam probleme z narodno zavestjo, vendar moram reči, da teh problemov nimam in da so razlogi za moje stališče ti, ki sem jih omenil. Kot sem že nekajkrat dejal, knjige še nisem prebral, je ne bom in tudi, če bi jo prebral, je vprašanje, ali bi se do nje lahko kakorkoli strokovno opredelil. Naj stroka pove svoje. Če dr. Novaku ta knjiga ne ustreza, naj napiše novo in nato naj neka submešana komisija ugotavlja, kdo ima in kdo nima prav. Kot strojnik se na tem področju ne bom znal opredeliti.« A. P., S. E. županom Občine Črenšovci ter svetniki iz u šolana in KS Bistrica sta zapisnik in proračun :----- zato ie nrav, da bi iz celotno območje, pa bi potret j dvotretjinsko večino / ------------------------------------------------ / Vske ni °’ da bilo kaj »narobe«z zapisnikom Nazadnje pa so porabili več kot poldru- / V®! sklenanja 'n mnenJa> da so 0 niem sPloh glasovali. / °bčinT^,ede Pr°grama naložb v komunalno infra- / Ah v ^tnikr kanalizacija in čistilne naprev) spremenili l Ur 'Mii bo nk'Z kraievnih skupnosti Velika Polana in Bi- projekte, zato je prav, da bi iz občinskega proračuna najprej fi- celotno območje, pa bi potrebo- niš/ Krajanih skupnosti Velika Polana in Bi-’ 11 P°trd'B. Terjali so namreč, da prej dobijo f. Ptav gre» ’ V katereSa bo »vnesen« njihov sklep, j |u ^ot VCD, da je potrebno iz občinske- J 0V’>iaj Š^Htormv/n proračuna najprej sfinancirati ' vSai^tav^vi ou Or' čistilne naprave v vseh treh kra- 4 ^N Sčib n° 'n- J PO j S Na,"1 Bis Pn°' vci), daje potrebno iz občinske- čistilne naprave v vseh treh kra- m- ^>•5“k- 'z Ks^so-Crenš0. jevnih skupnostih - najprej za KS Crenšovci, nato za KS Bistrica in KS Velika Polana.Ta sklep je v zapisniku tudi naveden, še prej pa je zapisano, da so sprejeli program naložb v komunalno in-frastrukturo za obdobje 1997-2006 na območju Občine Čren-šovci. Tako bi si lahko razlagali, da je vse lepo in prav. Po mnenju Jožeta Jaklina se namerno niso razumeli glede sklepov. Naivno je pričakovati, daje mogoče v desetih letih uresničiti vse tri nancirafi čistilne naprave po sprejetem vrstnem redu, nato pa še kanalizacijska omrežja. Tako so, kot so dejali v razpravi, razumeli odločitev tudi Jože Gerenčer, Anton Kelenc, Ignac Horvat in nekateri drugi. Župan je zatrjeval, da so sklepi napisani tako, kot je bilo rečeno na seji. Poleg tega je spraševal svetnike, ali občinski svet ni dolžan spoštovati referendumske odločitve v KS Črenšovci, da bodo s samoprispevkom začeli predvidoma že letos z gradnjo kanalizacije in ali imajo moralno pravico, da se odpovedo državnim sredstvom (1/3 od vrednosti naložbe), ki bi jih lahko dobili na letošnjenh razpisu za sofinanciranje, ter ali je realno pričakovati, da bo Ministrstvo za okolje prostor podprlo projekt, ki bo vključeval samo tri čistilne naprave, ne pa tudi kanalizacijskega omrežja. Če bi se lotili izdelave le enega projekta za vali okrog dve leti. Ali ga ni škoda? Kot že omenjeno, se bistriški in polanski svetniki niso dali prepričati, ampak so vztrajali pri svoji odločitvi. Ne nasprotujejo pa KS Črenšovci, da začne graditi kanalizacijsko omrežje z lastnimi sredstvi. Pri obravnavi proračuna za letos so sprejeli amadma Ignaca Horvata, ki je predlagal zmanjšanje sredstev za milijon tolarjev Centru za razvoj podjetništva Lendava in prav tako zmanjšanje zneska v višini 1.250.000 tolarjev za objekte javnega pomena (župnijski dom v Črenšovcih in cerkev v Veliki Polani), ta denarje potrebno nameniti krajevnim skupnostim. In čeprav je glasovalo za sprejem proračuna 10 od 12 navzočih svetnikov, je bilo to premalo, kajti za dvotretjinsko večino vseh izvoljenih svetnikov (16) je zmanjkal en glas. Potrebno bo torej ponovno usklajevanje. JOŽE GRAJ V razmislek ob dnevu državnosti So šest let pozneje dovoljene sanje? Po tisoč letih nemškega gospostva in po 73 letih življenja v Jugoslaviji je bil pred šestimi leti uresničen sen stoterih rodov. 25. junija 1991 je namreč tedanja slovenska skupščina razglasila novo neodvisno in samostojno evropsko državo - Republiko Slovenijo. Tako je slovenski parlament s sprejemom in razglasitvijo treh dokumentov - ustavnega akta o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ustavnega zakona za izvedbo ustavnega akta in deklaracije o samostojnosti udejanil odločitev, ki so jo nedvoumno izrazili ljudje na plebiscitu pol leta prej. Še vedno odmeva slovesna razglasitev samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ki je bila 26. junija 1991 in na kateri je predsednik Milan Kučan množici spregovoril znamenite besede: »Danes so dovoljene sanje. Nič več ne bo tako, kot je bilo doslej.« Nekaterim besedam je usojeno, da postanejo preroške in v tem primeru se je to jasno potrdilo v praksi. Šest let pozneje se mnenja o tem, ali je sploh kaj drugače, kot je bilo, sila razlikujejo. Senca nelagodja nad razvojem dogodkov v Sloveniji lega na deželo. Morda res ni nič tako, kot je bilo, vendar tudi ni nič tako, kot smo mislili, da bo. V osamosvojitev Slovenije so bila vložena velika pričakovanja. Tisti, ki jih je stari režim zatiral petinštirideset let, so pričakovali, da bo njihovo trpljenje poplačano. Tisti, ki niso smeli govoriti, kar so si mislili, so pričakovali, da bodo odslej lahko govorili, kar bodo hoteli. Tisti, ki so imeli občutek, da njihovo strokovno znanje ni upoštevano, so pričakovali, da bodo zdaj prišli do veljave. In tisti, ko so prej menili, da je vsa reč zavožena, so zdaj mislili, da vendarle obstaja upanje. Potem pa so stvari krenile po svoje. Po šestih letih že lahko začnemo ugotavljati, kaj smo z osamosvojitvijo dobili in kaj izgubili. Odločitev za samostojno in neodvisno državo pri tem sploh ni sporna. Problem torej ni v tem, da smo ustvarili svojo državo, ampak je problem v tem, kakšna je ta država; kaj smo od nje pričakovali in kaj dobili. Nesporno je, da smo se dokaj hitro mednarodno uveljavili, razmeroma hitro razvijamo lastno zakonodajo in tudi slovensko gospodarstvo se kljub izgubi velikega dela svojega nekdanjega trga dokaj dobro drži. Nesporno je, da osamosvojitev v gospodarstvu ni nekaj, kar bi se zgodilo v enem samem trenutku in bilo tako vezano na dan razglasitve državnosti. V teh letih je gospodarstvo resda nekaj izgubilo, še več pa se je na račun osamosvojitvene poti tudi izboljšalo ali vsaj začelo izboljševati. Kot vedno bo tudi zdaj od naše pridnosti in iznajdljivosti, seveda pa tudi od dobrih odnosov z vsemi našimi bolj ali manj oddaljenimi sosedi ter njih z nami odvisno, kako uspešno bomo napredovali. Po drugi strani pa je vendarle čutiti določeno nelagodje nad razvojem dogodkov v novi državi. Še vedno se namreč težko dokopljemo do točke, na kateri bi se odrekli lastnega edino zveličavnega »prav« in se dogovorili za državni interes. Očitno nam manjka državniške tradicije, manjka nam zavesti o državi kot nečem, kar je več kot zgolj ljudje v njenih institucijah, za katere se na prvi pogled zdi, da so tu samo zato, da se za naš denar ukvarjajo sami s seboj. Imamo politično demokracijo, svobodo govora, človekove pravice pa so zaščitene. Politika je postala javna dejavnost, konkurenčna tekma pa sili politične grupacije v jasen in pregleden nastop. Kar je bilo prej zaupano v vednost le nekaterim, se zdaj dogaja javno. Tudi politika je postala umazan posel šele, ko je postala javna. Odkrita in neposredna javna beseda je preprosto šokirala Slovenijo, ki je dolga le.ta trenirala veščino branja med vrsticami. Navsezadnje so volitve odslej vsaj vsaka štiri leta in nikomur več ni avtomatično zagotovljeno mesto na oblasti. Prav tega dejstva se politika pri nas premalo zaveda, kajti vsakdo, ki se dokoplje do korita, je prepričan, da ima zagotovljeno mesto na oblasti. Skušnjave torej ostajajo, javnost pa ostaja na preži. Ne pozabimo, da smo se odločili živeti v suvereni državi slovenskega naroda, kjer bo mogoče povsem samostojno odločati o povezavah z drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope. Dejstvo je, da je pionirska faza slovenske zunanje politike dokončno mimo. Medtem ko je prvo leto samostojnosti minilo v znamenju prvih korakov nove slovenske diplomacije, trkanja na vrata evropskih prestolnic in boja za mednarodno priznanje, drugo pa v pohodu na mednarodne inštitucije in vzpostavljanju temeljne infrastrukture za komunikacijo s tujino (navezovanje diplomatskih odnosov, odpiranje diplomatsko-konzularnih predstavništev in sklepanje prvih meddržavnih sporazumov), pa smo zdaj pred pravim zrelostnim izpitom. Močno si prizadevamo vstopiti v najrazličnejše mednarodne integracije, prav zdaj pa so vsa prizadevanja usmerjena v čim prejšnji sprejem v zvezo Nato. Glasna so tudi razmišljanja o pridružitvenem članstvu v Evropski uniji. V zdajšnjih političnih in gospodarskih razmerah si je težko predstavljati, da bi se Slovenija v Evropi in svetu lahko uveljavila kot »prosta strelka«, saj nam izkušnje iz dosedanje navzočnosti na mednarodnem prizorišču kažejo, da je naše prednosti in posebnosti (majhnost kot možnost večje prilagodljivosti, stabilnost kot neproblematičnost, zgodba o uspehu kot privlačen dejavnik, strateška lega itd.) Evropi težko »prodati«. Za zdaj še nismo odkrili recepta, kako bi se ji predstavili kot čimbolj privlačna partnerka. Mednarodno okolje preprosto ni več tako zelo naklonjeno Sloveniji - ni sovražno, ampak ravnodušno. Ves čas je treba vedno biti na preži in si prizadevati, da »pridemo zraven« povsod, kjer nas to zanima. Pri vsem tem vedno znova spoznavamo, da nismo popek sveta, da smo majhna evropska država, ki ne more vplivati na mednarodne procese, temveč jih lahko le skrbno proučuje, se jim hitreje prilagaja in jih skuša kar najbolj«»zkoristiti v prid svojim političnim, gospodarskim in varnostnim interesom. Pa naj je to mnogim všeč ali ne! MILAN JERSE Murska Sobota Podjetnikom za dvesto milijonov posojil Komisija za dodeljevanje sredstev, ki deluje v okviru Mestnega sveta Murska Sobota in jo vodi svetnik in podjetnik Josip Kele-men, je izdelala podrobnejši predlog subvencioniranja realne obrestne mere iz občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva. Kot je navedeno, se je na razpis prijavilo 37 prosilcev, ki so zaprosili za dobrih 374,5 milijona posojil. Ker ta vrednost precej presega prvotno predpisano vsoto 200 milijonov tolarjev, se je komisija odločila, da razdeli celotni znesek razpisanih sredstev. Pri tem so morali nekatere vloge zavrniti, ker niso ustrezale pravilniku. Odklonili so vloge tistih, ki so ponovno zaprosili za posojilo, subvencijo pa so dobili v zadnjih dveh letih, in tistih, ki nimajo sedeža firme in poslovnih prostorov na območju mestne občine. Prav tako so odklonili nepopolne vloge prosilcev in vloge, ki so prispele po razpisnem roku. Iz spiska prispelih vlog je razvidno, da so največje posojilo, in sicer 35 milijonov tolarjev, odobrili Branku Cipotu, lastniku Murske transporta iz soboške obrtne cone. S 17 milijoni tolarjev posojila mu sledi Janez Škraban iz Murske Sobote, Polje 8, ki se je odločil za novogradnjo, ki bo omogočila razširitev soboslikarskih in pleskarskih del. Po 15 milijonov SIT pa bosta prejela podjetnika Bojan Rožman iz Slomškove 25 v Murski Soboti za gradnjo poslovne stavbe v Ciril-Metodovi ulici, s čimer bo omogočena razširitev informacijskega inženiringa, in Ernest Bransberger iz Dolge ulice 79 v Černelavcih, ki se ukvarja s trgovino in slikopleskarstvom ter trgovino z avtomobili, za gradnjo poslovnega centra Obrtna cona v novi obrtni coni. 14,5 milijona tolarjev posojila pa so odobrili Mišelu Zadravcu iz ulice Štefana Kovača 12 v Murski Soboti za proizvodnjo hrane za ribolov ter ureditev proizvodnih in skladiščnih prostorov. Vrednost drugih posojil pa se giblje od 865 tisoč do nekaj čez 12 milijonov tolarjev. V večini primerov gre za nakup opreme in poslovnih prostorov za opravljanje osnovne dejavnosti, gradnjo prizidkov in obnovo zgradb. POKLIČITE 090 4215 24-uma zapora Zakon o celostni sanaciji rafinerije - obstoj iz nafte in elektrike Kocka je padla - zalučal jo je Petrol Predsednik nadzornega sveta Nafte Lendava dr. Ando Ocvirk je po seji sveta, ki je bila prejšnji teden, na tiskovni konferenci izjavil: »Investicijo, vredno 140 milijonov dolarjev, lahko izpelje samo firma, ki je zdrava. Zaradi tega predlagamo, da se Lendavo postavi na zdrave osnove in da ekonomsko zdrava firma izvede investicijo. Upam, da je to tudi zadnja študija, ki je bila narejena za modernizacijo rafinerije in da bo enkrat padla dokončna odločitev.« Zato je Nafta Lendava v prvi polovici junija gospodarskemu ministru Metodu Dragonji poslala predlog zakona o celostni sanaciji družbe Nafta Lendava, d. o. o, po katerem bi dokočno in celostno rešili lendavsko rafinerijo. Gre torej za obsežen projekt, ki jasno govori o tem, da reševanje po delih ali na način, malo tega sedaj in malo drugega v prihodnje, za rafinerijo ni rešitev. Celovitost torej pomeni tudi to, da bo za sanacijo in ekonomičnost potrebno najprej rešiti vsa tista velika, predvsem finančna bremena, MILAN JERSE PRER0K0VAHJE z vedeževalko. Celotna investicija v lendavski Nafti, torej posodobitev z ekološko sanacijo ter postavitev termoelektrarne, bo znaša 144 milijonov dolarjev. Po predlogu bi si 40 milijonov tolarjev investicijskega vložka v deležu lastništva razdelila Petrol (v Nafti je 55-odstotni lastnik) in država (45 odstotkov), za sto milijonov dolarjev pa bi družba Nafta Lendava najela posojilo. ki so se nagomilila v zadnjem obdobju, poleg tega pa bo za posodobitev in razširitev dejavnosti potrebno pripraviti kup denarja. Zaradi majhnosti rafinerije in nizke rafinerijske marže je po predlogu Tehnipa, ki je pripravil študijo, za rafinerijo potrebna tudi usmeritev k proizvodnji električne energije, saj, kot so zapisali, rafinerija lahko v prihodnosti deluje profitabilno le, če je kombinirana s termoelektrarno. Reševanje rafinerije oziroma ene veje energijske dejavnosti z drugo oziroma obstoj v simbiozi? Morda nekoliko manj pričakovani izid naročene študije, ki sedaj predvsem od države pričakuje (terja) veliko, hkrati pa to pomeni dogovarjanje in vključevanje še tretjega partnerja, to je elektrogospodarstva. Bodo vsi trije, torej država z elektrogospodarstvom in Petrolom v projektu sanacije rafinerije, po načrtovanem scenariju našli stično točko skupne in posamične (tudi nacionalne) koristi? Uprava Petrola je namreč, po besedah dr. Andra Ocvirka, že sprejela ustrezen sklep o sovlaganju v lendavsko rafinerijo, podoben sklep pa sedaj pričakujejo še od države. Če bo država ZA, bi z investicijo v Lendavi, kot smo razumeli dr. Ocvirka, Ko teleta in ovce ne morejo Na mednarodnem mejnem prehodu Dolga vas - Redics so prejšnji četrtek šoferji čakali na pogajalsko skupino. Živina je mukala in blejala. Šoferji, navajeni čakanja, so stikali glave. Preznojeni, utrujeni, a vendar podžgani z zaporo. Povprek so stali »žitarji«. Vozniki t. i. razsutega tovora po »protokolu«, podpisanem med Madžarsko in Slovenijo, niso na prednostni listi. Čeprav je izginila predstavnica Zveze svobodnih sindikatov, čeprav jim je podporo odrekla tudi začasna uprava Združenja cestnih prevoznikov Slovenije z Miranom Beioglavcem na čelu, so vztrajali, da se od nekod prikažejo zunanji, notranji, finančni minister in minister za promet in zveze, ne glede na to, da so se njihove zahteve nanašale predvsem na Madžarsko (ne)izpolnjevanje dogovorov. Spontana zapora Ob enih in pet minut zjutraj naj bi se »žitarji« spontano odločili in zaprli mejni prehod. Prekipelo jim je. Nenehno čakanje in zavlačevanje na madžarski strani. Čeprav so ob zadnji zapori dosegli dogovor, da tako naša kot madžarska stran spustita v eni uri 20 tovornjakov in za povrh še prazne. Formalnosti pri praznih tovornjakarjih so se na naši strani poenostavile, Madžari pa naj ne bi videli razlik, zato se vedejo, kot da bi bili vsi tovornjaki polni. Za 300 ftiark, kolikor naj bi zaslužil carinik sosednje države, se jim pač nikamor ne mudi. Se mora ravno zato slovenska policija vsak dan znova dogovarjati, ali bodo ali ne bodo spoštovali »protokola«, kot je tovornjakarjem razložil eden od policistov? Jih madžarski obmejni organi res maltretirajo z vračanjem na rep kolone, solzivcem itd.? Kaj se je zgodilo V bifeju je šofer, ki ga zaradi njegovega miru nisem niti spraševala po imenu, povedal, da je ob dveh že stal na mejnem prehodu. »Žitarji« so prišli pozneje, okrog šestih, sedmih zvečer. Poskusili so iti mimo vrste, kar naj bi bil razlog, da so jih Madžari vedno znova vračali v kolono. V preteklosti naj bi bila praksa celo takšna, da Zakon o celostni sanaciji Nafte Lendava vsebuj nizacijo rafinerije za predelavo milijon ton najK . dnjo termoelektrarne na osnovi plinskih uriju icr rrivcicfMf ur ric na u^navt bodo kurili z mazutom, zato pa bo morala biti ..p n .____ . . ......... .. . ______nrOSta^ 'J "» TrarnnZ"- sedai V naci°nalni energijskiprograri^ morah: d- aVJa’ spremenHi oziroma dopolniti moral tudi prostorski plan Republike Slobvenije velela energijskem delu. Druge vsebine predlaganega zakona so še: -pokrivanje izgube za obdobje odleta ’96 sanacija obveznosti do Pariškega kluba (vNejUP j gajo, da država ta dolg odpiše), - sanacija vrtin, po predlogu iz državnih srei •dste^i ranje rudnikov, , - financiranje strateških državnih zalog nafi^tu Lendava v količini 90 tisoč ton, ^/f - dogovor o znižanju cene za tehnološki predlogu Nafte sprejetje tarifnega sistema, ki . potrebe tehnološkega porabnika. lahko začeli že jeseni, z elektrogospodarstvom pa, rekoč na tiskovni konferenci, ustrezne pogodbe o odkupu električne energije ne bo težko podpisati. In ob vsem se postavlja še drugo vprašanje: kako bo Nafta Lendava najela posojilo za investicijo v višini kar sto milijonov dolarjev, ko izjavlja, daje prešibka za plačilo dolga Pariškemu klubu, in v sedanji situaciji ne bi mogla poslovati, če ne bi imela finančne podpore Petrola? Jasno je, da bo najetje posojila povezano z zelo dobrim garantom, četudi bo zaživela v ugodneješemu ekonomskemu okolju. Bo to država ali Petrol? Ali pa bo dogovor med njima na primer tak: država odpiše dolg do Pariškega kluba, sodeluje pri sanaciji dolgov in odigra »aktivno vlogo« pri ^0; sanaciji rafmerUe stavitvijo termo pa bo še nap^nip«{ vsem močan . steber? Dogovor J sJj 1, Petrolom bodo t [e(J)c m s is rcu- • vt Ki1 m . 'tl ogromen projev M večplastno m vanje, ampa^ v^ll, velik zalogaj-J‘0« Ji,5 kratkem caS^dvatis^ Sl načrtih do S .,nri bodo imeli W z/ L vori bodo it tičnotežoi^« bomo spet P® nCsp> | bila pontic/j jezite odločitev, daLJX» dvorec »»■.“id; nerija z < na Kitajsko,‘aM novno odločila ( | usodi lendavski J 'Hi so bili madžarski obmejni organi pripravljeni za 10 nemških mark spregledati šoferja, kije prehitel kolono in se prerinil. Toda prakso so očitno spremenili. Od kod naenkrat takšna »nepopustljivost«? Res pa je, da šoferji, ki prevažajo t. i. razsuti tovor, ne smejo mimo vrste, saj ne prevažajo lahko pokvarljivega blaga. Vendar se nekateri šoferji še vedno prerivajo in vedno znova peljejo mimo kolone. Sogovornik za točilno mizo mi je pojasnil, da jim enkrat že uspe, da jih več ne vrnejo na konec kolone. Gaje kdo podkupil, da mi je govoril o tem? dvostranski dogovori ne morejo podpisati čez noč in da je vprašanje, ali se lahko sestanejo slovenski in madžarski ministri v enem tednu. Šoferjem je predlagal, naj jasno formulirajo svoje zahteve in se ponovno sestanejo v enem mesecu. Državni protokol je pač državni protokol. Odlični pogajalci Pogajalci z druge strani, predstavniki UNZ in carine, so bili res odlični. Čeprav se je zdelo, da šoferje v celoti podpira Zvesa svobodnih sindikatov Slovenije z gospo Zdenko Bobovec na »dolgovaš-kem« čelu, je bil to samo videz. Ko so protestniki predali svoje zahteve (v katerih so ugotovili, da se večina zahtev iz predhodnih protestov ne izvaja v celoti, in zahtevali poenostavitev prehoda praznih vozil na Madžarsko, zahteva se je nanašala predvsem na madžarsko stran, skrajšanje čakalne dobe na maksimalno 4 ure, brez predhodnega čakanja na parkirnih prostorih, zahtevali so tudi navzočnost odgovornih oseb s pristojnih ministrstev in vzpostavitev pogovorov z madžarsko stranjo na ravni ministrstev in drugih odgovornih ter navzočnost predstavnice ZSSS, zahtevali, da se zagrožene sankcije navzočim v protestni zapori ne izvajajo ter da so vsi morebitni dogovori in sporazumi deklarirani in overjeni), jim je predvsem g. Anželj razložil, da se Sindikat? Vendar pa so trije šoferji, ki so se v imenu protestnikov pogajali, poudarili, da sotrpini zunaj ne bodo pristali na enomesečni odlok. Seveda šoferji niso pristali. Dodali so še zahtevo po štirih ministrih. Naenkrat pa je izginila predstavnica Zveze svobodnih sindikatov. Le kam? Kot je povedal vodja carinske službe, so namreč dotično gospo dnevno obveščali o razmerah na mejnem prehodu, kot so se dogovorili. Namesto nje je zaigral velikega sindikalista Zoran Alijevič s Sindikata cestnega prometa. Na pogajanjih seje že ob pol enih zdelo, da so šoferji, skupaj s sindikalnim vodjem, popustili. Argument na argument, bi lahko imenovali nasprotno stran. Toda ko so se šoferji približali svojim kolegom, so poročali le delno, še najmanj pa so povedali, da so jih »notri« skorajda prepričali. Tiho kot mišje bil tudi sindikalni predstavnik. No, pa je zapora še trajala. Kompromis ali uspeh? Malo po deveti so v Dolgo vas prispeli vladni pogajalci. Brez ministrov. Tovornjakarjem so obljubili, da bo slovenska vlada stopila v stik z madžarsko. Spremenil naj s tovornjak" '•51 1 * H ■ M snu ■no bi se tudi protokol, tako da bi namesto dvajset tovornjakov (plus prazni tovornjaki) v eni uri prešlo mejo 25. Mejni prehod Pince naj bi bil v prihodnje namenjen prehodu z osebnimi avtomobili, medtem ko naj bi čez dolgovaški prehod vozili tovornjaki. Del prometa pa naj bi razbremenili tudi s preusmeritvijo prometa na Hodoš, kamor so že usmerjeni vsi avtobusi. 24 ur pozneje je bila za- dih zapeli beljene prve licence Poslovne skupnosti Zlato zrno 'Zlato zrno« Kerčmarju, bodili in Časarju $ ^njenimi regionalnimi povezavami rejcev, klavnic, ^ic, trgovcev in gostincev pod blagovno znamko Zlato s^Ljviga kakovosti in zaščite domačega gospodarstva ilSzdn.^:. - prehrane Slovenije in Poslovna skupnost Zlato J* Saj s s •??’ jun'ja) pripravila v hotelu Diana v Murski So-f e Gornic ^zorh in Združenjem za gostinstvo in turizem Gospo-Projekt .enhe Predstavitev celotnega programa Zlato zrno. S gospoda pr’prave živil »od njive do mize« z obvezno obliko in :sz»a pa tudi njihove rabe v sodobni prehrani z gSrovan c akovost’ 'n Porekla slehernega kosa teletine je avtor-Za nac'ona,no blagovno znamko, pripravljeno v rejce° po<*^a8e za podelejevanje licenc vsem poslovno zainte-hSSov ’ mesarjem, trgovcem, gostincem in drugim. Naziv l^O. ]z p Znamke je TELETINA SLOVENSKE REJE - ZLA-Mesar" so Sa med prvimi prejeli rejec Kerčmar iz G. Sa. 'Ja Kodila iz Markišavec in kuhar Branko Časar iz ho- bil zaposlen poklicni sekretar za prehrano in veterino. Na naslednji javni razpis bodo prijavili nadaljevanje promocije blagovne znamke Zlato zrno in razširili projekt na podobno označevanje mesa mladega pitanega goveda; kasneje bo najverjetneja uvedena nacionalna blagovna znamka za vso slovensko govedino, saj je prav prevelik uvoz tega mesa največji udarec za slovensko živinorejo in celotno gospodarstvo. Enotno promocijo in uvedbo .1 1 d »?hStni^la^ po‘ CSok " Predstavi|vi katerih A^aji teiLako promovi- kS*. ^Var"a olja Alfred Polak z Združenja za turizem in gostinstvo, Branko Časar, ki bo prejel licenco Zlato zrno kot tretji kuhar v Sloveniji, in Ivan Kukovec, tajnik Poslovne skupnosti Zlato zrno .11 I lsje Celje ter cer •m hiša Lju- Podnje naj bi " mak z napv Podobo teleta') lahko v določeni SA/ežo teletino domače reje lokalu naročimo Ko davljena iz takšne ’Wskupnost Zlato "amen podeljevala dejavnosti- -Ki, idet visoke teže, - nas de-predela- fiesta v a Padajo, -RJ^-h, d>s-l^C^PreH n‘ dostavi,- - v K ‘naričn' K n°Sd- |WSu- ntrolnih Slu- žb, - za stroje, naprave in reprodukcijska sredstva, z znakom pa bodo označeni tudi vsi materiali poslovne skupnosti. Pripravo na uvedbo blagovne znamke in predhodne raziskave je štiri leta sofinanciralo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, lani in predlani so prejeli tudi sredstva za preizkušanje, zdaj pa se skupaj z ministrstvom dogovarjajo za oblikovanje Nacionalnega sveta za blagovne znamke, v okviru katerega bi zaščitne blagovne znamke za živali iz domače reje bodo prav gotovo poskušali izničiti veliki uvozniki mesa - vendar so na negativne reakcije uvoznikov in preprodajalcev brez nadzora pripravljeni. Tajnik poslovne skupnosti Zlato zrno Ivan Kukovec je povedal: »To je izjemno pomemben projekt, saj se poskušamo dvigniti iz te zmede, kjer gre za kožo rejcev, gostincev pa tudi trgovcev. Red je potrebno vzpostaviti tako pri mesarjih kot pri gostincih. Pri tem L ^proslavili 125-letnico vinogradniškega društva MllfU ^jša vinska trta za Ljutomerčane Ljutomer Ludviku Bratuši kavčine izročil dr Alojz Križman gorice spadajo med pet odstotkov najbolj kako-'eg na svetu’ zat0 ne presenCC^ „cografsko širi-tradicii°- v zadnjih letih vina iz teh g°nc.^ d ^nih in domačih na najpomembnejših sve di ey in 'inarji s tega območja so e « 'ktU povedal župan Bratuša, se praznovanje 125. obletnice društva vključuje v program prireditev ob 70-letnici mesta Ljutomer, ki se v svoji zgodovini lahko pohvali s številnimi dogodki, ki so pustili neizbrisen pečat v zgodovini slovenskega naroda. Napredni slovenski rodoljubi so že v začetku J so slovesno zaznamovali minulo abennj° Prir,., U Zvrst>le številne priložnostne slovesnosti. finali J kreni. Na osrednji slovesnosti je mariborski župan dr. Alojz Križman izročil ljutomerskemu županu Ludviku Bratuši cepljenko najstarejše trte na svetu, 450 let stare modre kavčine, za katero bo poslej skrbel ljutomerski kletar Franc Žličar. leta 1868 v Ljutomeru ustanovili čitalnico, še isto leto je bil v tem LUDVIK KOVAČ Fotografija: N. JUHNOV la pred mestno hišo in nato skozi park do prizorišča slovesnosti, na kateri je društvo razvilo svoj prapor, darovalci so nanj pripeli trakove, ob tej priložnosti pa je mariborski župan dr. Alojz Križman Ludviku Bratuši, županu občine Ljutomer, podaril cepljenko najstarejše trte na svetu, modre ka-včine, ki že 450 let uspeva na mariborskem Lentu. Sicer pa meščani Ljutomera in Maribora že vrsto let gojijo prijateljske vezi, še posebno jih povezujeta trta in vino, prijateljstvo med mestoma pa sta s svojim skupnim nastopom in petjem slovenske himne potrdila tudi oba okteta. Kot je v slovesnem nagovoru nam lahko župani pomagajo vsaj z dobro voljo, če ne še kako drugače. Vzoren je primer petrovskega župana, ki bo nam in rejcu Kerčmarju pomagal z dodatno promocijo. Tudi kranjski župan nas je zelo podprl, saj bo v okviru Zlatega zrna razvijal regionalno, pokrajinsko blagovno znamko za Gorenjsko. V prihodnje bomo oblikovali več regijskih sklenjenih krogov Zlatega zrna, tako da se lahko vključijo tudi drugi rejci in mesarji. To je tudi način, da se ob sodelovanju veterinarjev uvede večji nadzor nad prometom mesa. Do sedaj smo v pol leta rejcem telet, ki lahko letno vzredijo tisoč telet - tako smo že dosegli polovico zastavljenega načrta -, podelili že 12 licenc. Intenzivneje se bomo začeli promovirati na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni.« Pomembno je tudi sodelovanje z gostinci, kajti prav kuharji so se do sedaj največkrat jezili zaradi slabe kakovosti mesa, ki ga dobijo iz mesnic. Če je meso na krožniku trdo, so krivi kuharji, v resnici pa je krivo meso, ki ni bilo uležano. To pa je naloga mesarjev. Alfred Polak z Združenja za turizem in gostinstvo je povedal: »Vgastronomiji želimo teletino ponuditi tako, da bo pridobila kakovost. Teletina z znakom Zlato zrno je krmljena s posebej določeno krmo, pri klanju se uporablja predpisana tehnologija, temu ustrezno prilagojene morajo biti klavnice. Naš cilj je, da bi mesarji to teletino pripravili tako, da bi jo dali na trg uležano, kajti problem vseh mesarjev je, da dajejo na trg preveč sveže meso, ki je sicer na pogled lepo rdeče, pri toplotni obdelavi pa ostane trdo. Zdaj prepričujemo mesarje, da bi poskušali to meso pripraviti tako, da bi na primer 15 do 20 dni najprej ležalo pri določeni temperaturi v posebnih posodah - v tujini je ta tehnologija že zelo dobro znana, pa tudi naši mesarji so si jo že ogledali. Res pa je, da bodo mesarji pri tem nekaj izgubili - meso izgubi težo, odpade mesni sok pa tudi sušni kalo se pojavi. Kljub temu bodo mesarji s tem veliko pridobili: redne stranke v gostinstvu in med porabniki, kupci mesa..« B. B. PEČEK kraju Prvi slovenski tabor, čez poldrugo leto pa bodo Ljutomerčani proslavili tudi 750-letnico prve omembe Ljutomera v pisnih virih. Osredpjo slovesnost ob 125-letnici vinorejskega društva so popestrili z bogatim kulturnim in zabavnim program, predstavili so se oldtimerji s starimi motorji, po stezi na hipodromu so se zapodili kasači, Ljutomer pa je ob tej priložnosti dobil tudi svoj vinski kozarec. Seja vlade Ministrski ministranti na pogodbenem delu Odkupne cene pšenice (31,80 tolarja za kg) in rži (29,69 tolarja za kg) so se dvignile kot lanska inflacija - Pošta dražja v povprečju za 8,3 odstotka -Zaposlovanju v državni birokraciji naj bi stopili na rep - Denar za rekreacijo upokojencev se je našel Prvega julija bo začel veljati nov tržni red za pšenico in rž letošnje letine, ki ga je potrdila vlada. Zavod za blagovne rezerve bo moral odkupiti vse ponujene količine doma pridelane pšenice in rži letošnje letine, ki imajo ustrezno kakovost. Za odkup za blagovne rezerve bo država plačala za pšenico, ki bo ustrezala veljavnim predpisom, 31,80 tolarja za kilogram, za rž pa 29,69 tolarja za kilogram. Cena pšenice, ki vsebuje manj kot 10 odstotkov beljakovin, pa bo ostala 20,70 tolarja za kilogram. Cene so se dvignile enako kot lanska inflacija. Vlada je potrdila zvišanje cen poštnih in telefonskih storitev. Privolila je, da se cene v poštnem prometu povečajo za 8,3 odstotka, to pomeni, da bo imelo standardno pismo po novem znamko za 13 tolarjev, prej pa za 12 tolarjev. Podobna cena velja tudi za standardizirano dopisnico. Za enak odstotek je povečala cene telefonskih impulzov v notranjem prometu in telefonsko naročnino. Po novem bo impulz stal 3,54 tolarja, minuta mednarodnega pogovora pa od 81,18 do 239,03 tolarja. Na področju mednarodnih pogovorov naj bi veljale za 18 odstotkov nižje cene, vendar pa tarifni sistem dopušča, da na trgu podjetje spremeni cene mednarodnih telefonskih pogovorov. V ministrstvih zaposlenih 24.293 ljudi Po podatkih vladne kadrovske politike je bilo 30. aprila v ministrstvih 24.293 zaposlenih, v službah vlade 986, v uprav--nih enotah pa 3.183 zaposlenih, kar je skupaj 28.464 zaposlenih. V upravnih organih je bilo na ta dan zaposlenih 15 generalnih sekretarjev, 95 državnih podsekretarjev, 364 svetovalcev vlade, 74 podsekretarjev, 4056 pomočnikov, 773 svetovalcev predstojnika, 837 višjih svetovalcev, 55 načelnikov upravnih enot, 223 vodij notranjih organizacijskih enot v upravni enoti, pet vodji izpostav v upravni enoti. Tako je skupaj zaposlenih ■ 2.847 višjih upravnih delavcev, od katerih pa jih 202 nimata zahtevane visoke strokovne izobrazbe. Vlada je zato sprejela predlog zakona ,o spremembah zakona o delavcih v državnih organih, ki naj bi omogočal premestitve in celo odpuste. Minister za notranje zadeve Mirko Bandelj jejja tiskovni konferenci spregovoril o spremembah in dopolnitvah pri tem zakonu. S tem bi se lotili delovanja in vprašanj državne uprave, ker bo obseg delovanja državne uprave z vključevanjem v Evropsko unijo še naraščal. Treba bo poiskati notranje rezerve in organizirati boljšo delovanje ministrstev. Če bo predlog zakona sprejet, bodo lažje premeščali uslužbence in jih prerazporejali po potrebah in njihovem znanju. Med zanimivejšimi predlogi je tudi ta, da bi minister, ko na novo nastopi službo, ljudi, ki jih je pripeljal s seboj, zaposlil pogodbeno, in sicer za obdobje njegovega ministrovanja. Zelena luč za upokojence Upokojenci naj bi ta mesec dobili prvo polovico izplačanega dodatka za rekreacijo. Vlada je namreč svetovala Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, da naj upokojencem izplača dodatek za rekreacijo v višini 42.000 tolarjev za nižje pokojnine in 21.00 tolarjev za višje. Merila naj bi bila enaka kot lani. Tako naj bi 30. junija dobili upokojenci izplačani dve tretjini dodatka, in sicer 30.000 oziroma 15.000 tolarjev, ostanek pa do 10. oktobra. Za ta namen naj bi zavod namenil 12,7 milijarde tolarjev. Vladaje na svoji zadnji seji obravnavala tudi predlog zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja. Predlog je predstavil minister za pravosodje Tomaž Marušič. Ta zakon bo novost v Sloveniji, saj smo do zdaj poznali le individualno kazensko odgovornost, po predlogu tega zakona pa bi odgovorna postala tudi pravna oseba. Zakon je bil že v tretjem branju v državnem zboru, vendar ga je slednji zavrnil zaradi »tehničnih« napak. Po tem zakonu bodo tudi za pravne osebe veljali enaki kazensko pravni principi kot za fizične osebe. Tako v postopkih o odgovornosti, naklepu, o kolektivnem kaznivem dejanju, sostorilstvu itd. Odgovorna oseba pa ne bo država ali lokalna skupnost. Odgovornost se bo torej nanašala predvsem na gospodarske subjekte in sodržavne ustanove. Kot zadnja možnost je v zakonu predvidena likvidacija podjetja, njegov izbirs iz registra in zaplemba premoženja. Če bo šlo podjetje v stečaj, bodo lahko zaposleni svoja nadomestila izterjali iz mase likvidiranega podjetja. Poleg objektivne odgovornosti pravne osebe bo zakon poznal tudi odgovornsot vodstvenih institucij pa tudi za držbenikov, ki so soodgovorni za poslovanje podjetja. Kazniva dejanja so predvsem tista iz 24. člena zakona o kazenskem zakonika, kot so podkupovanje, prekoračitev pooblastil, ogrožanje varnosti delavcev, kazniva dejanja zoper gospodarstvo. Direktorica vladnega urada za informiranje Marta Kos je povedala, da je vlada sprejela sklep o dodelitvi denarne pomoči družinam ponesrečenih gorskih reševalcev. Vsaki družini je vlada namenila nekaj več kot 1,6 milijona tolarjev ali 20.000 nemških mark. Marjan Horvat »Sociala, šolstvo, zdravstvo Potem ko so na Tišini obnovili pročelje vaško-gasilskega doma, je napočil še čas, da nanj naslikajo gasilskega zavetnika sv. Florijana. Delo so zaupali slikarju samouku Tinču Mertuku iz Beltinec. Slika je, kot vidite, med okni. Dokler je ni bilo, je nekaj »manjkalo«. Sicer pa so gasilci dokaj delavni, imajo pa tudi vso potrebno opremo. - Fotografija: F. Kuhar Slovo in nova V torek so povsod utihnili šolski zvonci, kajti puka v tem šolskem letu je konec in pika. Prav gotovo so skoraj vsi komaj čakali, da pride ta dan in potem naslednji, ko ne bo več nobene domače naloge, učenja pesmic na pamet... In ko zares pride slovo od šole, ga skoraj ni, ki mu ne bi bilo vsaj malo hudo, da ne bo več skupaj s svojimi sošolci, prijatelji in dobrimi učitelji. Otroški živ-žav na Rakovniku Hočete delati dobro! Na vseslovenskem srečanju na Rakovniku pri Ljubljani, ki je potekalo pod naslovom Čarno jezero, se je zbralo okrog 1.500 otrok. Najprej so se čez brv podali v svet različnih poklicev in tako spoznali njihovo vlogo v današnjem svetu. Skupine otrok so se gnetle ob »otokih« z željo, da bi posamezniki pridobili čimveč znanja. Naš otok je imel ime Spominčice, na njem pa smo predstavili slamarstvo. Kar deset skupin po dvajset otrok gaje obiskalo. Potem ko so otroci obiskali še druge predstavitve poklicev, je bila (kot vrhunec našega celodnevnega dela) sv. maša. Ob somaševanju mnogih salezijanskih duhovnikov jo je daroval g. Lojze Dobravec. Ob čudovitem petju vsega božjega ljudstva je med udeleženci odmeval tudi duhovnikov nagovor. Osmošolci so te dni zvedeli, ali so sprejeti v srednjo šolo, na katero so se prijavili, ali pa se bo potrebno preusmeriti v programe, za katere v razpisanem roku ni bilo dovolj prijav. Večina najboljših se je odločila za gimnazijo. V pomurski regiji (vsaj na papirju še vedno obstaja) so gimnazijski programi v Murski Soboti, Ljutomeru in Lendavi (dvojezični). V osemdesetih letih, ob uvedbi tako imenovanega usmerjenega srednješolskega izobraževanja, je bil obstoj ljutomerske gimnazije nekaj časa ogrožen zaradi premajhnega vpisa novincev - bilo jih je le za en oddelek - letos pa so morali sprejeti sklep o omejitvi vpisa, čeprav so razpisali kar štiri oddelke prvih letnikov. Zakaj naenkrat takšno zanimanje za Ljutomer, in to tudi v Prekmurju? Tako med ml- Sobočanec potuje na olimpiado Množica mladih, med njimi tudi iz Pomurja, pred znamenito cerkvijo na Rakovniku pri Ljubljani. Soboški animatorji, sestre reda hčera Marije Pomočnice (HMP) in otroci smo se na poti domov še telesno okrepčali. Spomnili smo se tudi sv. Janeza Boška, ki je nekoč vzkliknil: »Hočete delati dobro, vz- Pred časom je v hiši J. Plemlja izpopolnjevalo svoje znanje iz matematike šestnajst srednješolcev. Izmed šestnajstih jih je šest že določenih, da se bodo udeležili matematične olimpiade v Argentini. Prostor med šestimi izbranci si je letos izboril tudi Matjaž Titan, dijak Gimnazije M. Sobota, ki je na državnem tekmovanju med dijaki tretjega letnika zasedel drugo mesto. Matjažu Titanu, ki mu matematiko predava prof. Krauthake-rjeva, se je tako letos uspelo prek izbirnih izpitov na šoli ter državnega prvenstva uvrstiti v državno reprezentanco srednješolcev, ki bo zastopala Slovenijo na matematični olimpiadi v Mar del Plati v Argentini. Udeležilo seje bo okrog tisoč tekmovalcev iz 180 držav z vsega sveta. Tja bo odpotoval 17. julija in se bo vrnil 2. avgusta. Tekmovalci pa se bodo potili ob matematičnih ugankah in zankah celo dvakrat, saj bo tekmovanje zaradi težavnosti (tekmovalni dan zajema pet ur reševanja nalog) potekalo dva dni. Vendar pa tudi kvalifikacije niso bile od muh, saj se je Matjaž moral izkazati tako na izbirnih izpitih na šoli in na državnem prvenstvu, vmes pa se je še moral potrditi na tekmovanju mest. Vsekakor moram še zapisati, da letošnji uspeh ni edini, saj je nagrade in priznanja iz matematike na državni ravni osvajal že v osnovni in tudi srednji šoli. Pa ne samo v matematiki; izjemne uspehe je dosegal še v fiziki, slovenščini, kemiji in logiki. Na žalost pa se mu je letos zgodila krivica, saj se ni mogel udeležiti kvalifikacij za državno prvenstvo iz fizike, ker je ravno G. K. gajajte mladino!« HURA, GREMO NA POČITNICE! - Tako so se na sklepni prireditvi ob koncu šolskga leta veselili učenci in učenke OŠ Radenci. Poslavljali so' se s pesmijo in plesom, veselje in radost z njimi pa so delili tudi številni starši, gostje in pedagoški delavci. Vodstvo šole je najboljšim in najuspešnejšim podelilo priznanja, ob tem pa jim je posebej čestital tudi radenski župan. Podobne prireditve so bile domala na vseh šolah in tudi v vrtcih. Pa vesele in zanimive počitnice! (Foto: J. G.) adimi kot njihovimi starši je mogoče slišati, da naj bi bila ta šola nekoliko »lažja« kot soboška gimnazija, tako da so dijaki tam uspešnejši. Dvomimo, daje res tako, boljši uspeh pa gre pripisati predvsem dobri organizaciji in boljšim medsebojnim odnosom med dijaki in profesorji (šola je manjša, pouk je le enoizmenski za vse letnike). Poleg tega je vodstvo ljutomerske gimnazije znalo vzpostaviti neposreden stik z večino osemletk, iz katerih računa na priliv novih učencev tako v Prlekiji kot Prekmurju in na drugih sosednjih območjih. Zaradi prevelikega števila prijav so morali torej novince točkovati (učni uspeh v osnovni šoli in uspeh pri zunanjem splošnem preverjanju znanja), pri tem pa sploh ni pomembno, od kod je kdo doma. Tako se bodo morali nekateri iz takrat potekalo državno prvenstvo iz znanja slovenskega jezika. S tem mu je letos prva priložnost, boriti se za državno reprezentanco v fiziki, splavala po vodi, kljub temu da je v dveh letih tekmovanj iz fizike na državnih prvenstvih odnesel drugo in tretje mesto. Tako se žal ni mogel z novim uspehom oddolžiti prof. Lukaču, ki je »soodgovoren« za Matjaževe uspehe iz fizike. Zato bo vsekakor dal pri V vrtcih M. Sobota imajo tudi kolesa V vrtcih M. Sobota imajo tudi kolesa Zlati sonček še bolj pozUW Gibalna dejavnost je ena od najpomebnejših področij otrokovega razvoja V otroških vrtcih, ki so vključeni v Vzgojno-varstveni zavod M. Sobota - deset enot - posvečajo posebno pozornost tudi športni vzgoji predšolskih otrok. Tako že dvajset let izvajajo tudi akcijo za osvojitev športne značke. Letos se je ta akcija preimenovala v Zlati sonček. Namen tega programa je obogatiti gibalne oz. športne dejavnosti z novimi vsebinami ter motivirati otroke in starše za sodobno zasnovano športno vzgojo, poleg tega pa »vsaditi« v otroško zavest željo, navado in potrebo po podobnem delovanju v nasle- ^prabski šolarji v šoli v naravi na Goriči, * Siljenje jezikovnega znani’ t i 0»^$* F Deset porabskih šolarjev, pet iz števanovske in pet iz gornjeseniške P°®OS0gočill p0f»^O n on izv minuli Fnrlnm zsrl nnnnrl /ili Iz o rin c n R n F n urizilzvziln C ni O V Til ‘.1/0 V ’ jBL.sa1 osemletke, se je minuli teden, od ponedeljka do sobote, udeležilo šole v naravi na turistični kmetiji Tremel Šolo v naravi je ob finančni pomoči občin Puconci in Murska Sobota pripravila kmetijsko-svetovalna služba Živinorejsko-veterinarskega zavoda za Pomurje. Dopoldne so porabski nadobudneži poslušali predavanja kmetijskih strokovnjakov (o poljedelstvu, vinogradništvu, sadjarstvu, gozdarstvu), popoldne pa so hodili na izlete, recimo k mlinu na Muri, ali na kopanje. Ob koncu šole v naravi je sekretarka Zveze Slovencev na Madžarskem Klara Fodor, ki je spremljala šolarje, ugotovila, da so se le-ti naučili nekaj novih slovenskih besed, prav pa bi bilo, da bi bilo takšnih nešolskih oblik pričakovanja । T • . .. a Ljutomera in okolice voziti v gi mnazijo mimo »svoje« šole v Mursko Soboto (te dni so imeli na voljo še tri prosta mesta), na Ptuj, Maribor ali kam drugam. In nekateri starši tega, kot smo slišali, ne morejo razumeti. Še bolj kot novinci pa so te dni na trnih dijaki zadnjih letnikov srednjih šol, saj jih čaka še zadnja preizkušnja ob koncu šolanja - sklepni del mature ali zaključni izpit. Pri tem, kot kaže, tudi letos ne gre brez nekaterih zapletov. V mislih imamo na primer slabo slišnost govorjenega besedila v angleščini, ki so ga morali »obdelati« dijaki. Tiste, ki nameravajo jeseni študirati, pa čaka še negotovo sporočilo, ali so (bodo) zbrali dovolj točk za vpis na univerzo ali katero od samostojnih visokošolskih ustanov. Kaj pa dru^a dogajanja, ki so posebej zaznamovala to šolsko leto? Najprej velja vsekakor omeniti nekatere korake, ki so povezani z uvajanjem obvezne devetletke. Tako je Nacionalni kuriku-larni svet šolsko javnost zelo raz- burkal s predlogom, M j glasbeni in tehnični P ovna vzgoja v zadnji tn d |S predmeti. Nekateri^ krogih pa se ne mo ti, da v šolskem p , na seznamu obv^^ tudi verouk. SolsK« y pa je posebej vznem ^ zvrščanju v plači I1(i> naloga je bila , teljem, ki pa premalo mane ganisof‘. zato so marsikoga, dlagali za napredeva« nočeš pr^^^iohitooči1’^ Nekaterim b'la^ tem tudi prev® 11• d prito^ preračunljivost^^ nešteto, a kaže d Mii 'Pret šane. In če bo .^jdikA’ jim preostane ^0 nesrečni Pff vanju v plačilne anjenavecsr^ u0(|(i< razvrščanju, ces dočakali. Mij matematiki vse od sebe in svojemu učitelju matematike pokazal, daje trud obrodil sadove. Njegov učitelj matematike pa je kar njegova mati, ki mu že leta stoji ob strani in mu pomaga pri nadgrajevanju znanja, ki si ga je pridobil v šoli. Materi je za njen trud tudi neizmerno hvaležen in vsekakor tudi njej pripisuje delež svoje uspešnosti na tem področju. Mogoče bi kdo ob vseh teh uspehih pomislil, da je Matjaž dolgočasnež, ki ves dan preživi le ob šolskih knjigah, vendar bi ob pogovoru z njim videl, da ni tako. Za srednješolca ima namreč le več področij, ki ga zanimajo in v katerih je uspešen, vendar pa K- mu glasba P 1 navkljub temm d W sedem let gasbe"ti>M nomeI1 .MK 1 teh področij, n ■ X ven, tudi ne P1 k vedno dal po srednji sa°*s3j julija v Grunwaldu. Ob tej priložnos stni koncert opernih arij in slovenj pr>f6^ slovenskimi specialitetami in družab 2^26. junjj 1997 Občine 7 i f i il t $ Vincih gladko sprejeli občinski proračun in tudi plan letošnjih naložb Kaj bo s šolo, vrtcem in Nravstveno ambulanto? p Primanjkljaj skupnega ZD Lendava so pripravljeni pokrivati le po številu iz posamezne občine —iig 4 milijona tolarjev J Občine Odranci naj bi imelii letos primerjavi z lan- toliko pa je tudi planiranih odhodokov. pr je to za 30 odstotkov manj. Jtoo nižji zneski so »pre- SWki* (mdeks 34)’ štetji 'z državnega (indeks 17) in »pri-ji'®1'« dejavnosti« (in-t* 1 k ^datke pa so lahko zato, ker so ■ai?1^večino del pri gra-acije (toni so porabili pa naib’ bi'° »si' ®dijonov tolarjev) in (lani 19,6, letos pa Le nekaj “'to Potrebnih. da so Nik, ra™na svetniki spre-^^'P^ttb in snai-""" še okrog 930 metrov dolg odsek propti Gor. Bistrici) pa tudi z deli za dokončno ureditev kanalizacijskega sistema in sistema za odvajanje meteornih voda v Odrancih. V obeh primerih bo občina zagovila 50 odstotkov lastnih sredstev, če bodo dobili tudi tolikšen delež iz sklada za spodbujanje demografsko ogroženih območij - v prvem primeru pričakujejo okrog 4, v drugem pa 32 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev. F Glosa Kdo je (ne)informiran?! «“pomb in soglasno. Itn?"50 soglašali s predlogo-JU^^Jvana Markoje, da z obnovo lokal-|£>Odr«,- - ■ Šola in vrtec k: MDa-nj ioKa 1(astoltirat?nG'^^ b nameravajo Pred nedavnim je bila na obisku v Odrancih delegacija Ministrstva Republike Slovenije za šolstvo in šport, da bi se sez- nanila s prostorskimi problemi odranske šole in vrtca. Po idejni zasnovi, ki jo je izdelalo podjetje Atrij, naj bi dogradili k šoli 4 učilnice s kabineti in sanitarijami. Po prvi varianti naj bi zgradili manjkajoče učilnice v mansardi (podstrešje) obstoječe stavbe (480 kvadrtanih metrov), druga varianta pa predvideva prizidek v velikosti 563 kvadratnih metrov. V obeh primerih je predvidena tudi rekonstrukcija stare stavbe. Čeprav bi bila po mnenju nekaterih svetnikov še najboljša tretja (nepredvidena) varianta, to je zgraditev šole na novi lokaciji, ki bi bila odmaknjena od glavne ceste, so se hočeš nočeš sprijaznili z dejstvom, da sta zaenkrat mogoči le prvi dve ponujeni možnosti. Boljša pa se jim je zdela druga varianta. Za njeno uresničitev bi potrebovali predvido- ma blizu 87 milijonov tolarjev. Za predšolsko vzgojo pa bi bilo potrebno zgraditi okrog 170 kvadratnih metrov novih prostorov, obenem pa obnoviti tudi obstoječi vrtec (195 m2). Tu ta naložba je ocenjena na okrog 87 milijonov tolarjev. Prizadevali si bodo, da bi država zagotovila za obe naložbi 70-odstotni delež. Lastna ambulanta kdaj pozneje 4 yn Učenci proslavila prvi občinski praznik seveda ne morem ustreči« 1 ^tlPPlak obljublja najprej dela na komunalnem področju ob^’ je ob®'na Radenci proslavila prvi občinski praz-Clnskega sveta, ki jo je popestril kulturni program, in p Oniu Srednje š°,e za gostinstvo in turizem. Župan vMo to up6*"'!1 finskega sveta Jože Flegar sta analizirala 8o*ovila, da sta kljub nekaterim problemom lahko foSC®erski leta B- UMiSs „7?pod no ( treha^tUalne> le živ> ob^eni’ da v Po-^b^*^^Pak meni, oto: j kram pa so 4, da je bila odločitev o njeni ustanovitvi pravilna: »V začetku smo imeli velike težave, toda sedaj se je izkazalo, da je bila to prava poteza, saj smo spoznali, da ta občina vsakemu občanu nekaj prinaša. Vsem seveda ne morem ustreči, ker so tu finančni, materialni in časovni problemi - velik finančni zalogaj je bil nakup prostorov za delovanje občine vendar smo z doseženim zadovoljni. V dveh letih in pol smo naredili občutne premike na komunalnem področju, zgradili smo razsvetljavo, most, pokopališče, trenutno pa saniramo deponijo komunalnih odpadkov. Za-vedamo se, da nas čaka še veliko dela, prednost pa bosta imeli gradnja cest, vodovodov in dosto- pov do posameznih hiš ter seveda projekt plinifikacije. Ne smemo pozabiti, daje sedemdeset odstotkov naše občine demografsko ogrožene, vendar je treba poskrbeti tudi za razvoj šolstva, kulture, sociale in športa. Navsezadnje je tu še segment turizma, saj je naša občina turistično-kme-tijska. Ni pomembno samo, kako na kmetijah proizvajamo, ampak to, kako te proizvode tržimo. Premalo je turistu dati sobo v hotelu, treba mu je ponuditi tudi aktivni dopust v okolici.« Ob radenskem občinskem prazniku so se od 15. do 22. junija zvrstile različne prireditve, kot sta na primer ob dnevu prosvetnih delavcev in prazniku cvetja ter kulturne in športne. Izšla je prva številka Glasnika občine Radenci, v Ljubljani pa je bila izdana fotokarta Radenec, v kateri je poleg slikovnega materiala tudi načrt občine. TOMO KOLES Čeprav so si v Odrancih zelo prizadevali, da bi imeli lastno zdravstveno ambulanto (urediti so jo nameravali v vaškem domu), so prišli do spoznanja, da zaenkrat kaže odstopti od te zamisli, kajti brez laboratorija bi zdravnik lahko pisal le recepte (zdravil angino) in obvezoval rane, in to niti ne vsak dan, tako da s tem ne bi ravno dosti pridobili. Tako so se naposled odločili, da so pripravljeni prispevati 1,6 milijona tolarjev kot svoj delež za zdravstveno ambulanto v Črenšovcih, poleg tega pa so pripravljeni Občini Črenšovci dodeliti še brezobrestno posojilo v višini 1,9 milijona tolarjev. To je namreč znesek, ki jim ga je pripravljena vrniti črenšovska občina, če bi v Odrancih odprli lastno ambulanto. Misli na to namreč niso opustili. Morebitni primanjkljaj javnega Zdravstvenega zavoda Lendava pa so pripravljeni pokrivati le glede na število pacientov in ne po številu prebivalcev. To je njihova glavna pripomba k osnutku odloka o ustanovitvi omenjenega zavoda, sicer pa so jih sprejeli še več. JOŽE GRAJ - so še vedno »ZA« •binulo nedeljo referendum za uvedbo nove-^ital d° 15‘ leta V program so še potrebe posameznih vasi. nW lok 1 Za Uljon^^ ctst m sofinanaciranje društvenih deja-81asov° razsve‘«avo, kanalizacijo idr. aene, , nJe, ?;az- '^toS in 6 % od KD), najvišjo pa v Rin-četovi Grabi (5 % od OD in 15 % od KD). Povsod pa so med obveznike samoprispevka vključili tudi zdomce, in sicer bodo terjali od njih mesečno od 40 do 100 mark v tolarski vrednosti. V Stročji vasi, Presiki, Podgra-dju, Nunski in Rinčetovi Grabi je referendum uspel, medtem ko je v Pristavi zmanjkalo le nekaj glasov. J. G. Trditev Franca Meolica, predsednika odbora za informiranje, sicer svetnika Mestne občine Murska Sobota, češ da Vestnik in radio popolnoma ignorirata delovanje mestne občine, kar naj bi jih spodbudilo k izdajanju prihodnjih Soboških novin enkrat mesečno (doslej četrtletno ali priložnostno), vzbuja resno zaskrbljenost. Od kod človeku, ki ima v rokah tako rekoč platno in škarje pri odmerjanju denarja za potrebe sredstev javnega obveščanja v veliki mestni občini, taka dezinformacija. Če bi namreč podrobno spremljal pisanje v tedniku Vestniku in poslušal radijski program Murskega vala, ne bi mogel v nobenem primeru trditi kaj takega. S tem pa je ne le pokazal svoje očitno nepoznavanje zadev, o katerih hoče zveličavno soditi, ampak je v pni vrsti izničil vse dosedanje rezultate obeh novinarskih kolektivov, ki si prizadevata pomursko javnost čimbolj realno informirati o dogajanjih v domači pokrajini in tudi širše. Pri vsem tem se ne moremo znebiti vtisa, da je posredi zopet ena od znanih političnih igric, prepojena z veliko strankarske obarvanosti, kajti tako črno-belo označevanje teh pomembnih zadev, kot si gaje privoščil predsednik odbora za informiranje, ne vodi nikamor, najmanj pa je v prid bralcem, ki si želijo v prvi vrsti kakovostnih informacij in jih najmanj zanimajo zakulisne igrice. Če je Franc Meolic kot član stranke Zelenih hotel na ta način po vzoru preživelih vzorcev »očistiti« informativni prostor in ga povsem prilagoditi svojemu okusu, ki ne dovoljuje drugačnega mišljenja od njegovega, je v veliki zmoti. Zavedati se namreč mora, da novinarji nismo nikakršni zapisnikarji, ki bi dobesedno nekritično povzemali vse izrečeno na seji mestnega sveta, najmanj pa to, da ne bi opozorili na določene pomanjkljivosti, ki se pojavljajo v praksi. Poleg tega je v Pomurju sedaj že 18 novih občin, zato nobena od njih ne more biti v privilegiranem položaju. Še najmanj pa to, da bi nekdo dirigiral, kot je bila to praksa v polpretekli zgodovini, kaj naj bo napisano in objavljeno v osrednjem pomurskem tedniku ali radijskem programu. To je seveda povsem zgrešena politika, ki ne vodi nikamor, a nanjo žal marsikdo še vedno rad pristaja, najmanj pa prispeva k boljšemu obveščanju občanov. Ker prebivalci mestne občine navsezadnje prispevajo precejšen delež v občinski proračun, jim ne more biti vseeno, za kaj bo porabljen njihov denar. Da ne bo zopet napačno razumljeno: nikakor nismo že vnaprej proti mesečnemu izhajanju Soboških novin, ki imajo nedvomno odmev v javnosti, toda ob splošnem gmotnem stanju v družbi, ki ni zavidljivo, velja dobro pretehtati, ali je dovolj upravičeno povečevanje proračunskih sredstev mestne občine za potrebe informiranja z 10 na 12 milijonov tolarjev. Tudi o tem kaže resno razmisliti, da pozneje ne bi bilo nepotrebnega prerekanja in očitkov na račun take odločitve. Ne kaže pozabiti, da s soboškim proračunskim denarjem, pri čemer Vestniku ni odmerjena niti rezinica, vendarle ne smemo ravnati kot svinja z mehom. Še najslabše pa je, če si predsednik odbora za informiranje, ki očitno iz nevednosti zamenjuje pojme in jih prilagaja svojim ozkim strankarskim pogledom, privošči v uvodu omenjeno izjavo, ki je popolna dezinformacija in lahko povzroči nestrokovno zavajanje javnosti. Tega pa si goto- vo najmanj želimo. MILAN JERŠE V Veliki Polani prizadevanja za ustanovitev samostojne občine Kakšni so razlogi za odcepitev od Črenšovec? Župan bi se odločil za veto, če bi občinski svet sprejel predložen sklep o odcepitvi, ker pobuda ni podana v skladu z zakonodajo - »Spoštujem legitimno pravico za ustanovitev samostojne občine, vendar ne morem kar tako sprejeti argumenta, češ mi nismo za skupaj!« Na poizvedovalnem referendumu pred ustanavljanjem novih občin so se v KS Velika Polana z veliko večino odločili, da želijo imeti samostojno občino. Bilo je predvideno, da bi jo oblikovali skupaj s KS Hotiza, kjer pa nad tem niso bili ravno navdušeni oziroma bi takšno zamisel podprli, če bi bil sedež občine na Hotizi. V državnem zboru je bila sprejeta odločitev, da je KS Velika Polana sestavni del novoustanovljene Občine Črenšovci, KS Hotiza pa je ostala v Občini Lendava. Hotižani so, kot kaže, zaenkrat še kar zadovoljni, v Veliki Polani pa se nekateri nikakor ne morejo sprijazniti s »pripadnostjo« črenšovski občini. Medtem je na službo za reformo lokalne samouprave pri Vladi R Slovenije že lani prispel predlog iz Velike Polane, da želijo ustanoviti samostojno občino, 21. septembra pa je odbor za ustanovitev Občine Velika Polana (podpisan Štefan Prša) poslal Občinskemu svetu Občine Črenšovci, naj le-ta sprejme soglasje za izločitev Brezovice, Male Polane in Velike Polane, ki ga odbor potrebuje za ponovno vlogo za ustanovitev Občine Velika Polana. Sprejemanje soglasja pa ni prišlo na dnevni red, ampak sta župan in predsednik občinskega sveta poslala odboru odgovor, v katerem sta pojasnila, da je potrebno pri teh aktivnostih upoštevati zakonska določila, in sicer da lahko sprejmejo pobudo za izločitev dela občine svet krajevne skupnosti, vaška skupnost ali zbor občanov. Takšna pobuda pa še do danes ni bila posredovana občinskemu svetu. Župan je tudi ugotovil, da odbor za ustanovitev Občine Velika Po- lana vse do 21. aprila letos ni legitimno deloval, ker je bil verificiran na svetu KS šele omenjenega datuma. Čeprav so svetniki iz KS Velika Polana (Jože Jaklin, Jože Gerenčer in Franc Horvat) na zadnji seji črenšovskega občinskega sveta predlagali, da bi kljub vsemu sprejeli sklep o izločitvi njihove KS iz Občine Črenšovci, saj so občani potrdili svojo voljo za ustanovitev lastne občine že na referendumu leta 1994, je bilo sprejeto stališče, da se lahko o tem vprašanju odločajo šele, ko bodo prejeli ustrezno gradivo z argumenti, kajti, kot je dejal župan Anton Tbrnar, ni dovolj reči samo to, da »nismo za skupaj«. Občinski svet pa sicer ne nasprotuje tej pobudi in niti ne more. JOŽE GRAJ 8 intervju *6! Intervju s pedologom Janezom Ruprehtom o vrednotenju in odkupih kmetijskih zemljišč za potrebe gradnje avtoceste in Kmetijska zemlja je tudi družinska rent) ] Včasih so rekli za kakšno močno zavito cesto, da so jo gradili okrog županove njive. Danes bi lahko rekli, da je ravna cesta posledica moči države ali cestnih lobijev. Če so bili prej na slabšem graditelji in uporabniki ceste, so danes na slabšem tisti, ki morajo zemljo prodati v splošno korist gradnje. Se na slabšem so tisti, ki sploh niso stranke, a bodo imeli zaradi gradnje ceste ali železnice dosti več stroškov zaradi daljših poti do svojih parcel. Ker se tudi v severovzhodm Sloveniji mnogi mrzlično pripravljajo na »promet« s kmetijskimi zemljišči kot prodajalci, preprodajalci, cenilci ali kupci za potrebe gradnje ceste in še prej za potrebe gradnje železniške proge, smo pred dnevi obiskali Janeza Ruprehta, strokovnega svetnika za pedološko kartiranje in raziskovanje tal na Biotehniški fakulteti -Centru za pedologijo in varstvo okolja. Razlog, da smo poiskali prav njega, je bil ta, da je pripravljal podrobnejše ocenitve kmetijskih zemljišč za stranke na Primorskem, ki se s prvotno ocenitvijo cenilcev DAKS-a niso strinjale in so poiskale pomoč pri odvetnici. »To je boj med Darsom, DDC-jem, odvetnico in lastniki,« je povedal takoj na začetku. Doslej je obdelal okrog 40 pritožb, na Primorskem imajo nekaj uspesmh nekaj neuspešnih bojev. V Občini Lukovica pa so šele imeli »spoznavni večer«. Kako so vas sploh našli, zakaj prav vas? Te cenitve bi morale biti po mojem bolj povezane s stroko. Jaz se ukvarjam s pedologijo, z raziskavami tal, zemljo. Če pa proučujemo zemljo, je treba priznavati tudi kemizem, fiziko tal, pridelovalne sposobnosti, možnosti tal. Saj sama metodologija bazira na tem, vendar ocenjujejo raznorazni... po profesiji so sicer vsi agronomi, od tehnika do diplomiranega inženirja in magistra, vendar je agronomska veda tako široka, da ne moreš biti strokovnjak za vse, tisti, ki se šarlatansko ukvarjajo z ocenitvami, so morebiti malo premalo strokovno podkovani. Našli so me pred letom prek stranke SLS, ki je želela pomagati kmetom v Vipavski dolini, kjer so jim cenilci Primorja ponudili res izredno nizko ceno, tudi po 3, 4 ali 5 mark za kvadratni meter Ali lahko nekdo, ki opravlja cenitve stavbnih zemljišč, opravlja tudi cenitve kmetijskih zemljišč. Na žalost naša sedanja zakonodaja to dovoljuje, če ima licenco že od prej. Zdaj moraš imeti uradno status cenilca kmetijske, gozdarske stroke, gradbene itn. Zelo pogosto je, da cenilci gradbene stroke opravljajo tudi cenitve kmetijskih zemljišč. Strokovno pedološko ne morejo obvladati zemlje, tako o jaz ne vem kaj dosti o stavbah. Spremembe in dopolnitve enotne metodologije, ki so bile izdane 89. leta, pa govorijo, da se kakovostna stopnja tal izraža s številom točk, to pa znamo samo pedologu po avstrijsko-nemškem sistemu imamo od 7 do 10U točk Uradni list to navaja, vendar cenilci tega ne upoštevajo. Kataster je lahko samo informacija, usmeritev, ne pa dokončno dejstvo. In prav tukaj jaz potem lahko odvetnici Lemutovi pomagam z direktnimi izračuni, ne pa samo na osnovi katastrskih slik Za vsako parcelo posebej je ogromno kombinacij glede na globino, teksturo, razvojno stopnjo To je tudi osnova, če se kdo gre cenilca, da bi to obvladal. Zato se jaz ne morem iti cenilca gradbenih objektov. Agronomska stroka bi morala biti bolj razdelana glede specializacij, tako kot so na primer v medicini pa tudi v gradbeništvu različni specialisti. Kmetijci pa smo ostali vsi agronomi. Kdor se je pred.30 leti ukvarjal s cenitvami, se se danes. Moram pa reči, da DARS izbira samo take, ki mu ustrezajo. Razlika v ceni med stavbnimi in kmetijskimi zemljišči je velika - od 70 tisoč SIT do 10 DEM za kvadratni meter? . Da, 10 mark je že dobro povprečje. V Vipavski dolini s težkimi boji prihajamo pri melioriramh in komasiranih urejenih zemljiščih na 13, 14 m mark za kvadratni meter. V zadnjih 15 letih je bilo v ta zemljišča vloženih ogromno družbenih sredstev da so danes urejena v velike komplekse in dostopna. V Vipavski dolini se je sprožil pravi revolt. Mislim da so skušali enostavno izigrati celoten sistem in so jim rekli: To imate, drugače boste razlaščeni. Toda bistvo razlastitve je, da je na koncu vedno pravična odškodnina, vendar gre vse prek sodišča. Razlastitev ni več tisto - zdaj je pa konec s tvojo lastnino. Vendar se tudi izvajalec del Dars temu izogiba, ker gre za dolgotrajne postopke na sodiscu; tudi če takoj začnejo, prej kot v pol leta ne pridejo do konca, s tem pa se ustavijo vse aktivnosti, ne morejo pridobiti gradbenega dovoljenja. Zato se vedno raje poskušajo dogovoriti z lastnikom. Tehnika pa je taka, da najprej ponudijo najnižjo možno ceno; nekateri pristanejo tudi na to zaradi strahu iz minulega sistema, ko lastnina ni bila tako vrednotena, ni imela toliko varovanj, številne izkušnje so pustile negativen prizvok ob razlastim (arondacije - zaokrožitve razdrobljenih zemljišč zaradi ustvarjanja velikih kompleksov, nacionalizacije), ko so ljudje dejansko izgubljali lastnino, zato se sedaj nekateri ustrašijo, tudi če gre za te nove agrarne ukrepe ekspropriacij (razlastitev kot nasilen ukrep državne oblasti, namenjen v splosno konst) ob gra dnji ceste ali železnice. Zaradi tega investitor poskuša s čim nižjo ceno. Če ni uspešen se p« dam - daš, pač dogovarjanje. Ce bi bil jaz lastnik zemljišča in dobim kot neizobražen na tem področju, neinformiran, neko cenitveno poročilo, mi pove zelo malo ali nič; tu so neki odstotki, neke vhodne vsebine, končna cena. To je za mene zelo nepregledno. Kaj so cenilci DARS-a in DDC-ja upoštevali pri cenitvah? Oni upoštevajo njivski kolobar, statistične cene -to je po enotni metodologiji - in potem končni izračun glede na površino. Kot primerjalni potencial uporabljajo vedno kar katastrske podatke - jaz temu nasprotujem, ker so ti podatki velikokrat neažurni, predvsem tam, kjer so bila večja vlaganja v melioracije in komasacije, so ti katastrski podatki neažurni in nerealni. so bile narejene nekatere napake. Če je le en prit-ožitelj in zadeva na sodišču, ni mogoč vpis v zemljiško knjigo. Na Primorskem Dars plačuje posebne strokovnjake za pospešen vpis v zemljiško knjigo; mogoč je tudi delen vpis. Veljavni so le zemljiškoknjižni podatki - če stanje v naravi ni enako zemljiškoknjižnemu, je zadeve težko izpeljati. Kako sploh pridejo do neke cene za kmetijska zemljišča? Cena za kmetijska zemljišča je lahko zelo različna, kolobarje različen, cene so različne, pridelovalni potenciali so različni. To je samo osnovno, potem pa govori zakon o razlastitvi še o neamortiziranem delu v okviru kmetije, ker ima sedaj neka kmetija velikosti deset hektarjev prilagojene stroje, celotna kmetija se je razdelila na vse..T«J enakem razmerju - vsak je dobil del kmetij*_ J Ije, živine, gozda, travnika, to jim je po™61® stenčni minimum. Ka Goričkem so veliko kmetij in f »1S1 kič ko® Žil «1,, Janez Rupreht, pedolog s Centra za pedologijo in varstvo okolja Biotehniške fakultete, h kateremu se obračajo po pomoč mnogi kmetje, ki se čutijo oškodovane. Jaz osebno menim, da določitev pridelovalnega potenciala kmetijskega zemljišča za te namene, za odškodnine ob razlastitvi, ni zadosti. To si je potrebno ogledati na terenu, pregledati, tudi s sondo pedološko ugotoviti. To bi jih verjetno preveč stalo, če bi hoteli vsako parcelo tako obdelati? Da in ne! Če sem jaz razlaščenec, mi za tiste četrt ure, ko se bo cenilec dlje zadržal na moji zemlji, ne bo žal. V velikostnem redu to ne pomeni veliko, ker gre za izgubljeno površino ali parcelo za vse generacije. Drugič: če sem cenilec, moram realno in pošteno oceniti; samo na osnovi podatkov iz katastra in zavedajoč se, da ni ažuren, da ni dober, je taka cenitev lahko oporečna. Ne moremo predlagati povsem nove metodlo-gije, ker obstojajo osnove iz Uradnega lista, to je enotna metodologija za ugotavljanje vrednosti kmetijskih zemljišč in gozda, iz 13. marca 1987, 1989. je bilo dodano krajše dopolnilo z dodatkom. Ta enotna metodologija velja še danes. Za moje pojme je precej zastarela, pripravljena še bolj v socialističnem duhu, ko so vse posesti in lastnina skupna, naša, družbena, ta individualna lastnina je imela takrat manjšo težo, kot jo dobiva - ni še enaka evropski, ampak tako kot se bližamo Evropi z drugimi zadevami, se tudi s tem. Ta metodologija je dovolj dobra za primere, ko je prost promet z zemljišči med kmeti, kjer ni razlastitve. Ni pa ustrezna - za moje pojme - za primere razlastitev. Tu ni alternative, da se odločiš za promet z zemljiščem ali ne, cesta bo tukaj šla in pika, v lokacijskem načrtu je tvoja parcela. Kot agrarna operacija se to imenuje ekspro-priacija, odzem parcele za višje interese. Vsak cenilec se mora lotiti dela po tej enotni metodologiji. Slabo je to, daje iz leta 1987, in je to stara zadeva, ni bila mišljena ali pripravljena za tako ogromne posege v prostor kot bodo sedaj zaradi avtocest, kajti tukaj gre za tisoče hektarjev. Poleg te enotne metodologije pa mora vsak cenilec upoštevati tudi zakon o prisilni razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lasti. Ta ureja vso lastnino in ima poseben člen o kmetijskih zemljiščih (87, 88, 89); predlani pa je Državni zbor sprejel zakon o obveznem prenosu - če se kdo dokončno upre, je mogoča razlastitev. Skupno bo v Sloveniji odvzetih okrog 3200 do 3500 hektarjev površin. Te številke so za slovenski prostor kar velike, ta številka se bo kvečjemu samo povečala zaradi podvozov, nadvozov. Pomurje je specifično in tudi prejšnja država je veliko vlagala v urejanje kmetijskih površin. Problem bo tudi onesnaževanje, ki ga prometno-cestarski lobiji zaenkrat primerno moderirajo in dokazujejo, da ne bo negativnih vplivov. V Prekmurju se je veliko vlagalo, tudi na Goričkem, kjer bo šla železnica, čeprav morebiti tam še najmanj, bile so tudi komasacije, kajti Goričko je problematično glede parcelne strukture, oblike, dostopnosti in tako naprej. Ministrstvo še sedaj namenja lepe denarje za dokončanje komasacij, ker mehanizacijo, zaradi gradnje pa se bo zmanjšala za 20 do 30 %, nekaj parcel bo ostalo na drugi strani ceste, poti se bodo podaljšale, večja bo poraba nafte. V 38. členu tega zakona o razlastitvi pa je zapisano, da je treba prikazati tudi vse koristi, ki jih bo izgubila. Te cenitve so relativno raztegljive, premalo enotne, vse skupaj pa preveč bazira na poljedelskem kolobarju, ki pa ni dober. Kmetijska zemlja je namreč nekakšna družinska renta, ki se nadaljuje iz generacije v generacijo in je lahko zaradi socialnoekonomskih elementov določenega časa bolj opuščena, ostaja pa kot nepremičnina. To je tista renta, za katero govorim, da bi morala biti bolj upoštevana, ne pa ugotavljati le trenutno stanje, koliko je krompirja, koruze itd.- Za mene je ta metodologija pripravljena za socialistični sistem in za vojvodinski krompir in koruzo. Bolj bi morali upoštevati zemljiško rento, posest, ne IZRAČUN ODŠKODNINE: vendar se prav zadnje časa vedno več za življenje v tej pokrajini, zato se zdi, I odkupovanje nekoliko prezgodnje. .Ja Zgodovina se ponavlja, to, dajevse mesta, je bil samo en ciklus. Danes so’, boljše komunikacije, zato se bo ta rum” prav gotovo začel polniti, vsaj drugih možnosti zaslužka ne bo več, b” , spet zanimivejše, seveda z drugačnim’ P’ Jaz menim, da s temi razlastitvami ne neprostovoljno izgubi svojo rento, svoj P svojo posest, zato naj se to z odškodnini F povrne. In ne gre mi v račun, da vam J J P kmetijskem zemljišču. Odškodnina z ji zemljišča je tudi pri izboru variant maj Ja odločitve, ker je tako malenkostna v P ijJ e ceno kvadratnega metra avtoceste, daje predmetno govoriti. Kvadratni metenat povprečno 2 tisoč mark, oni pa z . zemje hočejo izplačevati le 3, 5, 7 Ur, Mia kip »Pa 'S botooS?^tuk<^ varčujemo tukaj, vse bo to - .■ veku, ki bo ta denar vložil v objekte t ’ . mem, da si bo privoščil Havaje? Lahko dobijo tudi nadomestno zemn'J dogaja, da kmetje to zavračajo, ked^/ daljena, potem je veliko migracijskih-P J lanost zemlje je lahko tudi prehodne® Naslednje, kar je pri tej metodologij da se ta odškodnina računa samo za P (j rP rideset let. Pravijo, da je to doba zap delavca v tovarni do upokojitve 'd urfi! doba nekega kmeta. Jaz predlagam,« jP rali upoštevati večgeneracijski izpad a pn dka in tako naprej. 40 let je za.n’?JLoP’ini socialistični poudarek. Kaj pa, če 0 delovno dobo? Šesti člen je Jaz vidim selekcijo v navodilih e vendar se ne upošteva. Pedološke tip, razvoja stopnja - to pogrešam • N S dejavnikih - neamortizirani del .K'“'"'UaljS’Wt. rana vlaganja v posest in kmetij0-P gracijskih poti - je težko dokazati, večkrat ne ve, kje bo nadvoz, hodov na površino. Za eno trebno od priprave zemljišč do sp ML hodov na en hektar. , Po drugi strani je prometni relativna stvar, dosega pa 25 %• da se za celotno posest, kjer so rejene komasacije - o tem se Z Vfje H dajemo -, lastnikom zemljišč P^ K dajemo -, lastnikom zemij*’^^, f j odškodnini, ki je bil za to n bila ta komasirana posest spe $ tistiP’ sel komasacije izničen. KaJ P jj |0“ . ostane neodkupljen, koščku jd % j dratnih metrov, kakšen je a zakonodaja je glede tega P0”^ pa ’ vendar se s tem ne ukvarja vrednost proizvodnje/m2 = 56,49 SIT osnovna vrednost v SIT/m2 = število točk x vred. proiz./m2 x 0,1 ekonomski dejavniki v SIT = osnovna vred. x % ek.dejavnikov/100 korist in pov. str. v % = 87,55 korist (osnovna vrednost+ekon.dej.)x100 .o5/O,01 korist in pov. str. v SIT/m2 = (24,13 SIT/m2 + 40% 29,95 SIT/m2) x točke? nadom. iz komasacije = skupaj vrednost parcele v SITx0,07 (925069SlTx°, r v trasi 1 parc.št 2243/33 2602/2 2603/3 2 kultura nj nj nj 3 b.r. 5 5 5 4 povr. m2 1.936 1.260 55 5 število točk 72 72 72 6 ekon.dej.% 55 55 55 7 pos.dodat. ' 8 osn.vr.SIT/m2 406 406 406 9 komas. v SIT skupaj: _ 10 osn.vr.SIT 786.016 511.560 22.330 11 ekon.dej. SIT 432.308 281.358 12.281 12 korist v SIT/m2 526 526 526 13 korist v SIT 1.018.336 662.760 28.930 14 skupaj SIT 2.236.660 1.455.678 503.081 15 skupaj SIT/m2 Skupna vrednost zemljišča znaša: 4.195.419,00 SIT Takšen je izračun odškodnine strokovnjaka pedologije, ki jo je izdelal na prvotno oceno, po kateri bi prejela le 1.108.612,00 tolarjev. pa le trenutno rabo kmetijskega zemljišča, kajti zaradi teh trenutnih razmer se lahko zgodi, da marsikdo zaradi živinoreje opušča njivsko pridelavo, zatra-vlja. Generacijsko je to njiva, čeprav je danes travnik, in to je potem le 75 % odškodnine. Pedolog lahko s sondo ugotovi vse lastnosti humusne njive in dokazuje, da je to bila in je še njiva. Seveda morajo biti tudi reliefne razmere temu ustrezne. V Prekmurju pa je bila zaradi starega ogrskega dednega zakona zemlja že od nekdaj del dedovanja, S s A; P/ ki m željo strani’ i' it01 Vse je zelo relativno. 20 mark poštena ali ne, k° g eti, Eno je prost promet med k° -ep0 J,..,. zemljišča. Trajni nasadi itn3-1 nino, odvisno od števila in Se en problem je: velik0 valne razmere poslabšale. ke daljše poti do svojih njiv- Ke Ijišča, po katerem gre postopku in ne dobijo nie- ° j^Tultuma obzorja ^Ina značka v Pomuiju Teh naših trideset let ,lsittovS S osnutek za prvo bralno značko v Pomurju. Mnogo bičana inn pr®cei P°t* danes že pokojnega prijatelja Leopolda Suho-$tanka Kotnika in nas vseh, ki smo sprejeli nalogo, da Sa. S“''na ^anek reke Mure uvedli bralno značko Miška *'r<>kave PfaV M'ško Kranjec idilično pričaral prekmursko ravni-'^kobvi p* *n ma*e8a človeka za trdi kruh na žejnih poljih in skih trgatvah in drugih velikih ali drobnih dogodkih. Stefan wSe V ^anjoevo ^Občine u o tedanj' Predsed-par,UredniVp^°bota’Jože Ter' ^aSreš ,P murske založbe. ^Jg^ZPMM. Sobo-^aojec nas je «>vz-0 ^aznih rok' J Sparili t a’k°l>ko znač-i J 2°Jaimenaž veči 80 Zadovoljni. Pa smP°rtrete književ-SodprteT1”11 že pokazali knjige z njegovim slovenski jezik smo jim pojasnili, da je to plemenita spodbuda za širjenje žlahtne slovenske besede' ljubezen do knjige, poistovetenje mladega človeka z junakom ali kritična ocena, kar posredno pomaga vzljubiti jezik in olajša delo v raz- Pisatelj M. Kranjec podpisuje knjige ob podelitvi prve bralne značke doma v Veliki Polani. Gotovo bi naša lepa zamisel ostala le na papirju, če šole ne bi imele vrlih in požrtvovalnih učiteljev slovenščine. Na aktivu za redu. Priznam, učitelji so delo z veseljem sprejeli (brez dodatnega plačila). Tudi učenci so se odločali pro- stovoljno in si naložili dodatno nalogo. In obrestovalo seje. 25. maja 1967 so se zbrali v soboški kinodvorani tekmovalci iz lendavske, gornjeradgonske, ljutomerske in soboške občine. Po pestsrem programu smo se vsi z avtobusi odpeljali v Veliko Polano. V polanski takrat še stari šoli so nas pričakali domačini ter nas presenetili s folklorno skupino in bogato pogostitvijo za vse značkarje. Menim, da je bil to veliki dan, praznik šol, učiteljev in organizatorjev. V teh dolgih letih smo poskrbeli, da so naše šole obiskali resnično vsi živeči književniki, vsako leto jih je bilo dvanajst ob istem dnevu. Srečanja z njimi so bila vedno doživetja. In dobro, da smo jih videli, ker bi bilo danes že prepozno. Danes jih ni več: Franceta Bevka, Ivana Potrča, Antona Ingoliča, Miška Kranjca, Leopolda Suhodolčana. Pogovor z njimi in prijetnega kramljanja se še danes radi spominjajo takratni tekmovalci in učitelji, kar mi tudi povedo. Koliko zvestih bralcev je ostalo in nadaljevalo branje, ne vem, vem pa, če je ostala samo četrtina od teh, ki dobro zamisel o slovenski knjigi prenašajo na svoje potomce, da bo naša žlahtna beseda večno živela ter z lepoto in dobroto oplajala našega človeka. KAROLINA KOLMANIČ Pred kratkim je v občinski stavbi v Puconcih razstavljal svoja slikarska in kiparska dela prof. Evgen Titan iz Murske Sobote. Ogledali so si jih tudi učenci OŠ Puconci. Mladi člani novinarskega krožka so sprejeli izziv: sodelovanje v nagradnem razpisu o vtisih o razstavi, s posebnim poudarkom na doživljanju narave. Tri najboljša dela so ustvarili: Nataša Banfi, Martin Vidovič in Darja Gomboši. Slednja je zapisala: »Zemlja je zame raj. Izrabimo torej vsak delček narave! Če pa bj že morali iti drugam, bi hodili na Zemljo puščat misli na pašo. Če nimaš časa za plavanje po duši in skrivnostih narave, si vsaj oglej razstavo in za hip poslušaj, kako si naravo predstavlja profesor Titan. Dalo ti bo misliti.« Na fotografiji so člani novinarskega krožka, posneti, ko jim prof. Titan pripoveduje o čarih narave, kot jih je sam doživel. Med drugim je dejal: »Srečen sem, ker sem to doživljal, in hkrati žalosten, ker vi tega niste in nikoli ne boste.« - Fotografija: J. Konkolič I črnobelih in barvnih fotografij Schanzer Photocluba Izšel slovenski y - ^nuoeun in oarvnm joiograjij Mnuwr |Fe Bavarske v Murski Soboti ! kaj i^^^tadtu? j 4 Šesto u St0’ ki je ■ & ‘Murske Sob°- obisk°-PrePrieate. S k> se : SlSžavaS Pros‘ori h X °b S a nice Tr>- dnetku tradi’ i1 fclSil e Lnevov- Raz-4?«iivsthan2er ph°- SaJ je hS zgod°- I ieoin^ stolet;? Zelne uni- K? osemin- Nekateri elani Schanzer Photocluba iz Ingolstadta so se osebno udeležili odprtja razstave v Murski Soboti. Foto: Nataša Juhnov pri nas. Promet v mestnem jedru se je namreč z gradnjo podzemnih garaž občutno skrčil, tako da so sedaj spet oživele stare ulice in trgi, jedro pa je postalo kraj kulturnih in družabnih srečanj. Tudi trideset članov Schanzer Photocluba se srečuje vsak teden v klubu, kjer se dogovarjajo za skupne akcije. Utrip njihovega mesta lahko na razstavi Ingolsta-dt: mesto tradicije in prihodnosti občutite do dvajsetega julija. TOMO KOLES Izšla Marijanska pesmarica J^ega Uje doma iz r todjesne aJe^ncoskega V V'C' skem po-me‘ JV’ nakUDblVab Pri zalozbi ZRC Je izkla Mar’ Nb^s^j0 vT3'110 ljanska pesmarica, zbirka cerkve-'iiFkhLdsofi- , eri nih in posvetnih pesmi iz 17. in 1 V^o^^di.In- tudi 16. stoletja. Ko kn, S^Hki s. nernati tudi tudi 16. stoletja. Knjiga obsega 400 strani, dr. Vilko Novak pa jo je uredil in ji napisal jbsežno spremno besedo. Marijanska pesmarica je velikega pomena, saj sodi med najstarejše ohranjene rokopisne zapise v jeziku, ki se je v tistem času uporabljal na tem območju. Jezikovno so si pesmarico lastili tudi Hrvati, po mnenju dr. Novaka pa pesmarica sodi tako v hrvaško kot v slovensko slovstvo. ANR Mešani pevski zbor Štefana Kovača iz Murske Sobote se je prejšnji teden vrnil s koncertne turneje po Finskem. Fotografija pevcev je z osrednjega koncerta v kongresnem središču finskega Tampera, kjer že od leta 1975 bienalno prirejajo mednarodni festival pevskih zborov. Na letošnjem srečanju od 11. do 15. junija so se predstavili številni zbori iz desetih držav, Slovenijo pa so zastopali Kovači. Več o njihovem potovanju v prihodnjem Vestniku, mm etimološki slovar Založba Mladinska knjiga je v svoji zbirki Cicero izdala Slovenski etimološki slovar, eno temeljnih narodnopomembnih slovaropisnih del in hkrati naš prvi poljudnoznanstveni etimološki slovar. Etimologija je jezikovna veja, ki prek raziskovanja zgodovine in predzgodovine besed odkriva njihove prvotne pomene in v skladu s tem je avtor Marko Snoj v pričujočem slovarju na 900 straneh razgrnil 8583 geselskih člankov, v katerih obravnava 26087 slovenskih besed, ki jih dodatno osvetljuje s 60000 tujimi. V slovar so zajete pogosteje uporabljene domače besede in stare sposojenke iz sosednjih jezikov ter pogostejše tujke, ki smo jih v naš jezik sprejeli proti koncu 19. in v začetku 20. stoletja. Slovarskemu delu je dodan uvod, ki poleg predstavitve slovarske zasnove prinaša osnovna znanja o slovenščini v krogu slovanskih in indoevropskih jezikov, elementarni prikaz primerjalnojezikoslovne in etimološke metode, razlago strokovnih izrazov, krajšav in seznam literature, v knjigi pa je še obsežno kazalo, v katerem je mogoče poiskati tudi tiste besede, ki nimajo samostojnih gesel. Slovenskega etimološkega slovarja ne smemo zamenjevati z Etimološkim slovarjem slovenskega jezika, t. i. Bezlajevim slovarjem, ki nastaja že vrsto let, do sedaj pa so izšli trije od njegovih načrtovanih štirih zvezkov. Bezlajev slovar, pri nastanku katerega sodeluje tudi avtor pričujočega slovarja, je namreč obsežnejše in bolj poglobljeno delo, namenjeno predvsem strokovnjakom, Slovenski etimološki slovar pa se obrača k najširši zainteresirani javnosti ali kot v Uvodu zapiše avtor: »Slovenski etimološki slovar je namenjen vsakomur, ki ga zanima, zakaj se kruhu reče kruh, vinu vino in ne kako drugače.« To bo lahko izvedel za 12290 SIT, kar je očitno dovolj sprejemljiva cena, da je bila prva naklada slovarja (5000 izvodov) skorajda razprodana že v prednaročilu. D. ŠTEFANEC 13, bienale male plastike Hellmut Bruch prejel grand prix V ponedeljek so v Galeriji Murska Sobota pod častnim pokroviteljstvom predsednika države Milana Kučana odprli mednarodno razstavo 13. bienala male plastike. Na razstavi je sodelovalo šestinštirideset avtorjev iz dvaindvajsetih evropskih držav. Letos pa so tudi podelili grand prix, častno nagrado, ki jo je prejel Hellmut Bruch za Yellow Open Form. Podelili so tudi dve prvi nagradi in štiri odkupne. Razstavo bienala male plastike si lahko ogledate do 10. septembra, po tem pa jo bodo prenesli v muzej konkretne umetnosti v Ingolstadt. Prvo nagrado Mestne občine Murska Sobota je prejel Marylin Willis iz Nemčije, prvo nagrado mesta Ingolstadt pa Zuzana Fu-sterova iz Češke. Odkupno nagrado Ministrstva za kulturo Republike Slovenije prejme Pavel Rudolf iz Češke, odkupno nagrado SKB-banke PE Murska Sobota domačin Ignac Meden, odkupno nagrado Mure Murska Sobota pa Kurt Simons iz Švedske. Letos je bila razstava tematska, saj so želeli predstaviti malo plastiko, ki nosi v sebi in na sebi konstruktivne geometrijske elemente in je lahko plod stvari- tve konstruktivistične ali konkretne umetnosti, kinetične skulpture, luminiscentni objekti... Člani mednarodne strokovne žirije, v sestavi prof. Peter Staechelin, Dora Maurer, dr. Lev Menaše in Laura Safed, so povedali, da zbrana dela kažejo, da je splošen nivo male plastike visok. Vsi pa so se strinjali in pozitivno ocenili tematsko naravnanost bienala. Večina zbranih umetnikov in kuratorjev se je v nedeljo zbrala na simpoziju na temo evropske male plastike, njihove razprave pa bodo izšle v priročni knjižici. ANR 10 O tem in onem vestnik, 260^ 5 Zbor delavcev v soboškem podjetju »Počilo« v družbi Kirtsenite Delavci zahtevajo majsko plačo, izplačilo nadur in regresa Družba za proizvodnjo vozil Kutsenits International, ki ima svoj sedež v Lendavski 29 v Murski Soboti in dvainpetdeset zaposlenih, je že dalj časa v težavah. Le-te so izbruhnile na površje pred tednom dni, po seji izvršnega odbora sindikalne podružnice sindikata kovinske in elektroindustrije, ko je zapisnik s tega sestanka »priromal« k sredstvom javnega obveščanja. Takrat je omenjeni izvršni odbor sprejel celo sklep o napovedi stavke, ki naj bi se začela v torek, 24. junija, ob 7. uri, ker se po njegovem mnenju določila kolektivne pogodbe ne izvajajo v celoti. Delavci zahtevajo majsko plačo, saj naj bi bilo dogovorjeno, da jo dobivajo do osemnajstega v mesecu, tokrat pa je direktor Tibor Kučan delavce obvestil, da plače za maj ne bo pred 26. junijem. Obenem naj bi direktor izjavil, da ne more izplačati v celoti regresa za letni dopust, ker ni denarja, zato naj bi predlagal izplačilo v obrokih do konca letošnjega leta. Delavce najbolj moti, da je do enakih problemov prišlo že v lanskem letu, zato so že prej predlagali, naj se sredstva planirajo in regres izplača v obrokih do 30. junija. Po mnenju izvršnega odbora sindikalne podružnice direktor ni izpolnil vseh zahtev in obljub, delovne razmere pa naj bi bile še vedno slabe. Tako se je za torek ustanovil stavkovni odbor pod vodstvom Franca Boriša ter Stanka Gredarja in Franca Zelka, s prekinitvijo dela pa so delavci zahtevali od vodstva družbe zagotovitev plače in drugih izplačil v rokih, kot so opredeljeni v kolektivni pogodbi sindikata kovinske in elektroindustrije. Direktor Tibor Kučan nam je v pogovoru dejal, da obžaluje nastale razmere, vendar naj bi težave nastale neodvisno od njegove družbe: »Pritisk na cene od zunaj je ogromen. Tečaj pri nas je zamrznjen, stroški pa naraščajo. V drugih delih sveta se pojavlja vedno več cenene delovne sile, zato se tuja podjetja preusmerjajo na tiste trge. Tako da vidite, da naše težave izvirajo »od zgoraj«, pri tem mislim seveda na Ljubljano in na naš državni vrh. Če bi se stanje spremenilo samo za deset odstotkov, bi bilo že v redu. Pri plačah našega podjetja pa ne gre za neizplače-vanje, temveč samo za racionalni odlog. Ker je tokrat državni praznik petindvajsetega, bo plača pač izplačana dan pozneje. Upam, da se bodo težave rešile v obojestransko korist, saj niso prijetne za nikogar.« Želja direktorja Kučana seje skoraj uresničila, saj v torek napovedane stavke ni bilo, ampak so se delavci na svojem zboru odločili za pogovore z vodstvom družbe, ki so trajali večji del dneva. Ali zares v obojestransko korist, se bo videlo šele pozneje. TOMO KOLES Prejeli smo -------------- Odmev - dva kilometra asfalta Ko sem pri branju zadnje številke Vestnika ugotovil, da se je namesto uredništva, kateremu sem poslal pripombe na objavljeni članek glede gradnje cest na Goričkem (Vestnik, dne 29. 5.1997), za odgovor čutil poklican edino moj nekdanji poslanski kolega Geza Džuban, sem bil, po pravici povedano, malo presenečen. Še bolj pa, ko sem prebral vsebino njegovega pisma. Razmišljal sem celo, ali naj na takšne trditve (izvzemši zadnji odstavek) sploh odgovorim, da ne bi iz tega nastalo brezplodno dopisovanje. Vendar je pri odločitvi, da se ponovno oglasim, jeziček na tehtnici v to smer premaknilo dejstvo, da bi z opustitvijo odgovora morda bilo razumeti, da pritrjujem navedbam iz pisma. Argumenti, s katerimi moj nekdanji kolega opravičuje, da je kot pred- stavnik Goričancev glasoval proti mojemu amandmaju za zagotovitev nadaljevanja sanacije ceste R-349 Gederovci-Kuzma, so namreč z vseh vidikov neutemeljeni. Smešno se je sklicevati na to, da SDS amandmaja ne bi vložila skladno s poslovnikom in naj bi bila to ovira, da kolega Džuban zanj ni mogel glasovati. Če se je vsebina amandmaja obravnavala na redni seji, je očitno, da je bil potek obravnave legalen in tak je bil tudi potek glasovanja, kjer pa je moj nekdanji poslanski kolega očitno zastopal interese svoje stranke, ne pa Goričancev oziroma Prekmurcev. Nedorečene »birokratske podrobnosti« nikoli niso bile razlog za to, da bi sam glasoval proti interesom Prekmurja. V omenjenem primeru pa je bilo celo s te plati vse urejeno. Sredstva za nada- Moja domača banka ZO Pomurska banka ■bmbbu^bb^m^m Murska Sobota ALI SE ODPRAVLJATE V TUJINO? Če potujete v tujino, vam svetujemo, da zaradi varnosti ne nosite s seboj večjih zneskov gotovine. Kljub temu imejte za prvih nekaj dni s seboj nekaj gotovine v krajevni valuti. Da bi bilo vaše potovanje v tujino udobno in varno, vam ponujamo širok izbor plačilnih instrumentov. Kartica Activa-Eurocard/Mastercard vam omogoča plačevanje blaga in storitev tudi v tujini, pri bančnih avtomatih s to oznako lahko dvigujete tudi gotovino. OPOZORILO! Če kartico izgubite ali vam jo ukradejo, takoj pokličite MasterCard Global Service, tel. 1314 542 7111, ali servisni center Activa v Kopru, tel. 386 66 451 256. Potovalne čeke American Express in Thomas Cook lahko na potovanju uporabljate kot gotovino ali jih zamenjate za gotovino. Njihova uporaba je najbolj razširjena v ZDA. Poslovanje je preprosto in varno. Z Evročeki lahko plačujete blago in storitve na skoraj vseh prodajnih mestih ter dvigujete gotovino v večini bank po Evropi in Sredozemlju. NOVO! NOVO! N0V01 Odslej tudi v LB Pomurski banki VVestern Union Money Transfer. Če nujno in hitro potrebujete denar, vam prek svetovnega omrežja VVESTERN UNION uredimo tudi to. Denar boste prejeli v nekaj minutah na več kot 35000 vplačilno-izplačilnih mestih po svetu. Podrobnejše informacije zahtevajte v s svoji enoti LB Pomurske banke! Slovenska vojska je mlada Vojaščina - mladostni izziv Kaj čaka rekrute v vojski? Na tradiciji karantanskih bojevnikov, kmetov, ki so se v srednjem veku bojevali s tujo gospodo in Turki, z izročilom prve slovenske vojske 1918-19 in borcev proti okupatorju 1941-45 je nastala Slovenska vojska, ki je leta 1991 (skupaj z zavednimi množicami) obranila svobodo in samostojnost naše domovine. Braniti in odbranih svojo državo ni le pravica, ampak sveta dolžnost. Včasih smo rekli, da smo vojska - vsi. No, za obrambo domovine pa se posebej usposa- blja moški rod. Prav te dni videvamo mladeniče, ki se skupinsko peljejo na »rekrutacijo«. Ponavadi sedijo (in pojejo) na traktorskih prikolicah, ki so ovite v zelenje in cvetje, nad njimi pa plapola slovenska zastava. Že leta nazaj nekako velja rek, da tisti, ki ni služil vojaščine, ni pravi fant. Te dni so v Gornji Radgoni, Ljutomeru, Lendavi in Murski Soboti, kjer so izpostave Uprave za obrambo Ministrstva za notranje zadeve R Slovenije, tradi- tako redne, dobre in razno^1 prehrane še niste imeli lnie^ raj gotovo ne boste imeli a več v življenju. - Čakajoč' ortna igrišča, atletske steze,kf ižnice, dolgi pohodi in pr^ ure počitka, streljanje z mi orožji, priznanja in "A vanja,« beremo v vojaški taku. Iz njega tudizvemo.^ rih krajih so vojašnice: Maribor, Celje, Novo mesiji anj, Postojna, Murska 5W Ptuj, Slovenska Bistrica^ njska Bela, Cerklje ob^l '■Hi * Nekoč so se fantje vozili na nabor z okrašenimi vozmi s konjsko vprego, danes pa za to uporabljajo traktor s prikolico. Na tej (podobno kot nekdaj na vozu) naredijo uto iz smrekovih vej, jo okrasijo z barvnimi trakovi, napisom, ki pove, za kateri letnik gre in odkod so doma. Redni spremljevalci rekrutov so tudi godci (vsekakor pa harmonikar) in - slovenska zastava. Fotografija: J. Zauneker Ijevanje sanacije ceste R-349 sem namreč predvideval iz deleža tekoče proračunske rezerve, kjer je bilo na voljo dovolj denarja. Četudi pa vira sredstev v amandmaju ne bi navedel in bi bil amandma izglasovan, bi bilo potrebno sredstva za uspešno izvajanje zagotoviti.To ve tudi kolega Džuban, kije pismo očitno pisal nepoučeni javnosti, saj mu je iz preteklega delovanja v Državnem zboru verjetno ostalo v spominu, da problematiko proračuna in infrastrukture poznam bolje od njega. To na neki način potrjuje v zadnjem odstavku svojega pisma, ki pa je v nasprotju s prvo alinejo, po kateri ocenjuje moj amandma kot nesmiseln. In ker je nesmiselno predlagati nadaljevanje sanacije ceste na Goričkem, je pač glasoval proti. Nekakšno opravičilo najde tudi v tem, da za nadaljevalni del na cesti Gederovci-Kuzma ni bilo izdelane dokumentacije, vendar moram v zvezi s tem pojasniti, da se tovrstna dokumentacija po zagotovitvah DRSC lahko uredi v treh do šestih mesecih. Glasovanje o amandmaju, ki sem ga predložil, je bilo januarja 1996, torej bi lahko že junija istega leta začeli z deli. Če bi bili povsod čisti nameni in dobra volja! Vse drugo je v tej zadevi postransko. Skrb zbujajoče je, da ima LDS za Pomurje in za infrastrukturno problematiko tako malo posluha, da je bilo potrebno rešitev resnično perečih problemov vselej reševati z grožnjo ali celo cestno zaporo. Očitno vlada mnenje, da Prekmurci prebavimo vsak, še tako prozoren izgovor. DRAGO ŠIFTAR Med 21. in 27. junijem je bil nabor tudi na ob > skosoboške izpostave Uprave za obrambo Murs Udeležili so se ga naborniki iz Občin Murska Sobo . - Tišina, Beltinci. Puconci, Gornji Petrovci, Hodos Moravske Toplice, Rogašovci in Kuzma. Koliko La jobii tega ne moremo kar tako zapisati, kajti število bi m šele od Ministrstva za obrambo R Slovenije, to pa J r(It« tet I k ni proces. S samega nabora pred komisijo tu ' faVic ^ ‘ktc objaviti fotografije, pač zaradi zaščite osebnostni objaviti fotografije, pač žaram zaščite ose^-..... XX*? r aja,i P°sam«no. Šlo je pač za ugotovi^ mu no«fa Stan-ia 'n doIočitev posameznega rodu vojske X na v rZnikU- Naborniki, k! so letos končali šo* vrsti za redni odhod na služenje domovini T k J N cionalni nabori mladincev, rojenih 1979. leta. Na »pregled« k naborni komisiji so prišli tudi starejši fantje, ki iz določenih razglov tega še niso opravili, pa tudi mladinci, rojeni pred 1979. letom, ki bi radi čimprej k vojakom in morda šele potem šli na šolanje ali pa bi se želeli zaposliti. Mnogi rekruti sicer vedo, kaj jih čaka pri vojakih, kajti o tem so se poučili iz letaka ministrstva za obrambo, pa prijatelji so jim pripovedovali. Kaj pa tisti, ki niso »junaki«? Strah je odveč, kajti Slovenska vojska je nekaj drugega kot nekdanja JLA, kjer so komandirali v tujem jeziku, nas »gonili« kot živino, pa dolg rok je bilo treba služiti itd. »Presenečeni boste, koliko lepega in zanimivega boste doživeli v uniformi. Čakajo vas prijatelji, ki jih še ne poznate, vendar boste imeli z njimi toliko skupnega, da jih ne boste nikoli pozabili. - Za delo z vami se pripravljajo častniki in podčastniki, ki vas bodo skušali naučiti vsega, kar boste mogoče kdaj zares potrebovali. - Čakajo vas zdravniki in psihologi, ki bodo vedno imeli čas za vas in vaše težave. - Tudi ska Bistrica, Ankaran ir Mnogi seveda ne vojaščine v njim najblUPj stu. To niti ne bi bilotA Nekaterim so celo zoprn Al »vikend« dopusti. lahko usposablja tudi^A^ rezervni sestavi pol^A^t/ no usposabljanje je v P V nedeljo so v Mariboru odprli Andreanum Dom za ljudi dobre volje k Ljubljani. ,aZlog%|R Iz določenih^ leg klanja) mg A ženje kadrovske« obveznik, ki m“ njegova humanistična P uveljavlja prav W in mu omogoc J brez orožja- > W služiti vojsk jol svojo državlj jj^eii hko izpolni v‘ju V* civilnem zaščito, teševa romavviad^v^ ganizacijah, . g a|i j noinhumamt avnost. kiFJ> / Obstoji pa*«*^ na možno*■ jaškegaroka ofilom« mo« j/ Slovenski vojsk'- Ljubljani. t sodelovanju povabil darovalce. General IA je Krekova banka, »miO Andrenumje Gradis Nova. Meri.! no, nekaj več kot metrov. Stavbo, ki % Slovensko ulico i",! gorn, so začeli gr^f leta, predračunska ' dobrih deset miHi0" menovali so jo P0., Andreju, kije^Aj škofije. V stavbi ^ mariborske enotit tete Ljubljana, »Aj duhovnikov, pf/^ no dejavnost, šk0^ cerkveno sodišče-‘j rov, katerega Pnt v Slovensko uHc0’ in z najemnino/ e vati prostore-teče akcija zbi^A/ dreanum škofije. Bese^ Po slovesnem bogoslužju v mariborski stolni ccr^ni3’$ nato pa še vernikov krenila k bližji stavbi And^^, vitvena slovesnost, po njej pa še skromna pogoS Prostore je blagoslovil apostolski nuncij dr. Edmond Farhat Prvotno so načrtovali, da bodo Andreanum, duhovno središče mariborske škofije, odprli sredi maja, ob obletnici papeževega obiska, a so se gradbena dela nekoliko zavlekla. V nedeljo, 22. junija, pa so objekt, ki meri 6.300 kvadratnih metrov, vendarle blagoslovili. Slovesnosti so se začele ob 16. uri v mariborski stolnici z božjo službo, ki jo je vodil apostolski nuncij mons. dr. Edmont Farhart, somaševali pa so mariborski škof dr. Franc Kramberger, pomožni škof dr. Jožef Smej in naslovni škof dr. Vekoslav Grmič. Ne le, da je dr. Farhart, rojen v Libanonu, v slovenskem jeziku bral sveta besedila, ampak je imel v lepi slovenščini tudi nagovor zbranemu občestvu. Med drugim je poudaril pomen prvega škofa mariborske škofije, sicer pa našega svetniškega kandidata, Antona Martina Slomška, ki ni zaslužen le za prestavitev škofije z avstrijskega Koroškega v Maribor, ampak je opravil veliko dela tudi na kulturnem področju. Tudi pozneje, ob sami blagoslovitveni slovesnosti, je nuntius apostolicus (apostolski nuncij, papežev poslanik) govoril naš jezik, zato so ga vsi razumeli. Je pa res, da ni bilo ravno velike množice ne v cerkvi (ne morem zapisati, da bi bila nabito polna) ne pri blagoslovitveni slovesnosti. Te so se udeležili tudi predstavniki javnega življenja, med njimi tudi: mariborski župan dr. Alojz Križman, rektor Univerze v Maribor dr. Ludvik Toplak in dekan ■ Teološke fakultete Ljubljana dr. Janez Juhant. Po blagoslovitve-nem obredu je dr. Kramberger izročil tri ključe: enega predstojniku mariborskega oddelka teološke fakultete Vinku Potočniku, drugega voditelju pastoralne dejavnosti mariborske škofije Viljemu Pangerlu, tretjega pa voditeljici doma duhovnikov Bogoljubi Štefko. Ekonom mariborske škafije Mirko Krašovec se je v kratkem nagovoru zahvalil vsem, ki so prispevali kakršenkoli dar za gradnjo Andreanuma, še posebno pa je k ^L26- junij 1997 rožnega sodišča v Murski Soboti za vraga, je oropal Abanko? Š? trdita, da nista bila zraven petčlanski senat Okrožnega sodišča v Murski Soboti c aSukka s Hodoša na sedem let zapora, Marjana Glavača ista J S?b°te pa na šest let zapora. Spoznal ju je za kriva, da sta v UtoJ1. decembra lani oropala Abanko v Murski Soboti in odne-JiO («»ln *u.j denar, kar je, izraženo v domači valuti, nekaj čez ^sei? ^a dejanje ropa je sicer najnižja kazen pet let zapo-^knca' 'šde odločilo za višjo, kar naj bi delovalo preventivno na w na druge, da se kaj podobnega ne bi ponovilo. Sodišče je S6Veda bidi olajševalne okoliščine, zlasti pri Glavaču, ki ima sta se obsojenca Višje sodišče v Mari-01 ^natie-tega je 27 ■ maja M da je sodišče prve stop-'M Okrožno sodišče v Mu-zmotno in nepopol-3®oviio dejansko stanje. Za 3“'kil »kriv« Glavač, ki je 1koncu obravnave izja-ni sodeloval pri ro-J »seveda trdil, da sta rop Wnovala in izvedla. 0 nastal precejšen dv-% odločilnih dej-sodbi sodišča I krivdni izrek v zve- Štefanom Suki-i temelji na zagovoru Marjana Glavača na glavni obrali^'Mastno krivdo priznal t ^^remenjeval še so-všsJ^^a,« piše v odloč-K^^ea, ki je tako prvo-KJ, Odjavilo in vrnilo Vl>io?t"'Wno obravnavo. vC? obravnava pred se-sodišču v Mur-je predsedoval Novak, je bila v Državni tožilec motno obtož-da JU sodišče twa in obsodi na za- služeno kazen. Novinarji in verjetno tudi sodniki smo pričakovali, da bo Marjan Glavač, ki je na prestajanju kazni v KPD na Dobu pri Ljubljani, spet obtožil svojega pajdaša Štefana Sukiča, ki je sicer zaprt v soboških zaporih, kjer je tudi nekaj časa gladovno stavkal. Zgodilo se je nekaj nepričakovanega! Glavač ni rekel nobene čez Sukiča, zanikal (in tako preklical prvotne izpovedi) pa je tudi, da bi on sam, torej Glavač, sodeloval v ropu v podružnico Abanke. Po njegovi najnovejši verziji torej noben od obtoženih in pozneje obsojenih ni izvršil ropa v Abanko. V sodni dvorani je završalo. Marsidko se je potihoma vprašal: Kdo, za vraga, pa je potem oropal Abanko? Marjan Glavač je naposled spregovoril. Dejal je, da ni storil tega, kar se mu očita, akoravno je rop priznal. To pa je storil zato, ker sta mu tista dva, ki sta dejansko oropala banko (in prinesla k njemu denar v hrambo) zagrozila, da mu pobijeta ženo in otroke, če bi ju izdal. Povedal je, da sta banko oropala dva Me-džimurca (roparja banke, kdorkoli sta že bila, sta res govorila hrvaško, op. pisca). Njiju je s °mer brez vode iMM»° -1™1 Oesete ure ie v nePosredn; ^^"^vodovodna cev. acela « «mlje vreti voda. Vzrok: počena vodovodu cevi P°lagali °kr°gheva doba trajanja |M *■So dotrajane, saj naj bi b a delavc* ljutomerskega Stanova J o KJH ’ 1 upravljajo občinski vodovod, se RS?J*«* j-« »K”"' T** “ S Sli 3* 1 nai M bH njihov v okvari, pri tem p . ^^^arnesto Ljutomer pa bi vodo najbrž lahko omrežja. Zakaj torej ne zaprejo IsV^ilin Popravi° nietrov' ampak zaprejo glavni ventil, tako MWj(č? delaJo? m pr°bleme z vodo, ki je v ceveh? Morda If v ' nai1lcsl(’ dvanajst ur, kolikor naj bi čakali čakali samo uro? FOTO: A. P. nova motorka R v^n ^*eg'er’ katere zmogljivost je 1.800 li-^1%«°Posuje, s e !ka Pridobitev ne le za PGD Rankovci, ®PVSV J 7 večJa verjetnost, da bodo morebit-KSj.%iaVc'h Veli v e'j°’ k° «o motorko uradno prevzeli, se ItVCrv i^^ev v a gas'lcev z območja občine Cankova -Krit e1e Vatl k ra ■ tr0i- Blagoslovila stajo katoliški ka-AOil v 0ine , njec in duhovnik murskosoboške evange-N 1Dan RpC°n Novak. Boter nove pridobitve PGD ki ie motorko predal strojniku Is^haia JZ kronike’ ki jo je prebral predsednik [m. let ’ da so P°zarno društvu v tem kraju usta-^oijl- bes Soa' ^n,alu zatem so tudi pridobili ročno Jen, rankovski gasilci sodobno opremljeni in F. Ku. 1966. leta srečal v Avstriji, ko je bil tam na delu. Pojasnil je, da ju pozna le na videz in zato ne more o njiju povedati kaj več. Boji se tudi maščevanja. Po najnovejši (Glavačevi) verziji naj bi torej rop načrtovala in izvedla neznana roparja iz sosednje Hrvaške, od katerih je eden obiskal Glavača pred ropom in tedaj mu je le-ta pokazal, kje stanuje. Denar, njuna oblačila in pištolo pa naj bi shranila pri Glavaču, da ju policija, ki je brž po ropu kontrolirala prihode in odhode iz Murske Sobote, ne bi prepoznala, odkrila, dasiravno sta bila (kdorkoli sta že bila) med ropom maskirana. Za uslugo pa naj bi glavač dobil 20 odstotkov od vrednosti naropanega denarja (po našem računu je to 760.000 tolarjev, op. pisca). Na vprašanje sodnika, zakaj je trdil, da je sodeloval pri ropu banke tudi Štefan Sukič, je povedal, da so mu njegovo ime omenjali policisti oziroma kriminalisti. Potem ko so ga ti obiskali in v njegovem stanovanju našli denar, naj ne bi vedel, kaj mu je storiti, pa je pač povedal za Sukiča, ki da ga je nekoč prej videl enkrat ali dvakrat. »Medžimurca« naj bi prišla po denar čez teden dni. Enega od njiju naj bi videla tudi Gla-vačeva žena. Ta na sodišču ni hotela pričati. »Vam je kdo v zaporu grozil?« je predsednik senata vprašal Glavača. »Ne! Po tem pretresljivem obratu izpovedovanja je bila razprava prekinjena, kajti Sukičev odvetnik se je hotel posvetovati s svojim »varovancem«. Najbrž je ocenil, da je treba še kaj dodati, kar naj bi sodišče prepričalo, da Štefan Sukič ni kriv, čeprav ga Glavač tudi zdaj ni razglašal za sostorilca, ker je pač nastopil z novo zgodbo o roparjih s Hrvaškega. Pa vendarle! Odvetnik je predlagal (da bi Sukiču zagotovil alibi) zaslišanje Maria Posavca in nekega Vickoviča, oba iz Murske Sobota, ki naj bi potrdila, da je bil v času, ko je nekdo ropal Abanko, skupaj z njima v savni hotela Diana v Murski Soboti. Sodišče je predlog sprejelo. Prav tako pa tudi predlog o zaslišanju uradnega lastnika pištole Janeza Langerholza iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu; zaslišali bodo tudi enega od kriminalistov, ki so obravnavali zadevo, v Centru za kriminalistične tehnične preiskave Ministrstva za notranje zadeve R Slovenije pa bodo strokovno pregledali jopi in čevlje, ki so jih preiskovalci našli pri Glavaču, da bi ugotovili, ali so od katerega še vedno obtoženih oziroma ali so na teh predmetih kakšni »sledovi« obdolžencev. Sukičev odvetnik je v imenu svoje stranke izjavil, da se je (Šukič) voljan podvreči kakršnim koli preiskavam, kajti pri ropu ni sodeloval, priznava pa, da je bil tistega dne v Murski Soboti - v savni. Sodišče ni ugodilo nobenu od odvetnikov (še vedno) obtoženih, da bi ju spustilo na prostost. Pač pa je prisluhnilo želji po premestitvi Glavača v zapore v Mursko Soboto. Nadaljevanje (ponovnega) sojenja bo v prvi polovici septembra. Š. SOBOČAN V PGD Velika Polana ne manjka naraščaja, saj se v gasilske vrste pridno vključujejo mladi. Pionirsko desetino, v kateri so predvsem učenci 4. razreda, vodi Jože Žižek, sicer gasilski častnik. Pod njegovim vodstvom je desetina dosegla zelo lepe uspehe: na občinskem tekmovanju je ekipa zasedla drugo mesto, na sektorskem tekmovanju pa je bila celo prva. Mladi imajo seveda svoje uniforme, ki jih je kupilo velikoplansko gasilsko društvo. - Fotografija: J. Žerdin Neurje tudi na cankovskem območju Neurje z nalivom in točo se je minuli teden razbesnelo tudi na širšem območju Občine Cankova - Tišina. Po prvih podatkih je ujma najbolj prizadela vasi Koro-vci, Gornji Črnci, Gerlinci, Kr-ašči in Domajinci, delno pa tudi Cankovo in Topolbvce. Precej škode je na kmetijskih poljščinah, zlasti na ječmenu in pšenici ter na okopaninah, poškodovani pa so bili tudi nekateri cestni odseki. Imenovana je bila tudi posebna strokovna komisija, ki je ocenila nastalo škodo. Kot smo zvedeli, od kumar ne bo ostalo kaj dosti, to velja tudi za buče, kjer je prizadetih približno 80 odstotkov pridelka. Tudi z ječmenom ne kaže bolje, saj strokovnjaki ocenjujejo, da je prizadetih od 50 do 70 odstotkov te poljšine. Na posameznih območjih je pšenica prizadeta od 20- do 50-odstotno, to velja tudi za trajne nasade. Na koruzi je škode do 20 odstotkov, na sladkorni pesi pa do 10 odstotkov. Na srečo pa imajo kmetje zaradi slabih izkušenj iz preteklosti pri-, delke zavarovane, zato bodo posledice nedavne ujme vsaj nekoliko omiljene. M. JERŠE SKUPAJ PROTI | KRI f Ml fNALUf 0 080-1200 POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI Epilog množičnega pogina rib v Ledavi bo na sodišču Mrtve ribe sredi Murske Sobote? Direktor Komunale Mirko Šabjan: »Škodo bomo plačali le, če bo dokazano, da smo krivi.« Poročali smo že o množičnem poginu rib v potoku Ledava, ki se je zgodil 22. maja na območju lendavske občine. Zapisali smo izsledke Inštituta za varstvo okolja z mariborskega Zavoda za zdravstveno varstvo in ljubljanskega Zavoda za ribištvo. Vendar takrat še ni bilo jasno, kdo naj bi bil kriv za izliv odpadnih snovi v vodo, medtem pa se je 15. junija zgodil še en množičen pomor rib na istem območju. Kot kaže, pa so lendavski ribiči vendarle prišli do sklepa, da je pravi »morilec« rib soboško podjetje Komunala, tako da se je njen direktor Mirko Šabjan na tiskovni konferenci v Lendavi znašel v vlogi »dežurnega krivca«. Predsednik upravnega odbora Ribiške družine Lendava Jožef Šimonka je prebral omenjene analize in ocenitev škode, ki jo je opravil stalni sodni izvedenec za sladkovodno ribištvo, diplomirani inženir Štefan Hari. Njegovo poročilo pravi, da je 22. Potrebna bodo kar tri leta, da bo število rib spet takšno kot pred poginom, maja poginilo 4464 kilogramov rib, skupno škodo pa ocenjuje na 12 milijonov 897 tisoč tolarjev. Jožef Šimonka je bil neizprosen: »Ne bomo več tiščali glave v pesek. Recimo bobu bob. Mi obtožujemo soboško Komunalo in njeno slabo delujočo čistilno napravo za ta in še več drugih poginov. Zato bomo znova vložili tožbo na sodišču in zahtevali povrnitev škode. Čeprav glede na prejšnje primere lahko pričakujemo, da se bo tokratni rešil šele čez deset let, če se sploh bo. Primer iz leta 1983, ko so poginile ribe v potoku Črnec, se še danes vleče na višjem sodišču, ker se je obtožena firma pač pritožila na prvotno sodbo. Tokrat smo imeli samo 22. maja ob analizi vzorcev vode sto tisoč tolarjev stroškov.« Mirko Šabjan na tiskovni konferenci morebitne krivde svojega podjetja ni ne potrdil ne zanikal: »Če se na sodišču dokaže, da smo mi krivi, bomo plačali škodo, če ne, pa ne. Meni se zdi malce čudno, da seje že večkrat zgodil pogin rib v Ledavi in nisem bil o tem takoj obveščen, sedaj pa je kar naenkrat čistilna Predsednik Ribiške družine Lendava Jožef Šimonka z mrtvo ščuko, ki je poginila 15. junija. naprava.kriva za to dejanje? Soboška čistilna naprava je preobremenjena in nima zgrajenih vseh potrebnih objektov za normalno delovanje, to pomeni, da Ledava ni zadosti zaščitena pred onesnaževanjem. Kljub temu pa je bila že opravljena analiza vode, ki je pokazala, da je voda pri naši čistilni napravi čista. To so rezultati, ki veljajo dolgoročno in se ne spreminjajo iz dneva v dan. 9. junija smo vložili vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za dograditev soboške čistilne naprave, tako da bomo že letos začeli graditi objekte, ki so za čistilno napravo najbolj vitalnega pomena. Naprava bo zgrajena v skladu z zelo ostrimi zahtevami, ki veljajo v Avstriji in Nemčiji. Kaj pa v Lendavi? Kdaj pa se bo tu začela graditi kakšna čistilna naprava? Če je ta obtožba samo eden od načinov Ribiške družine Lendava, da pridobi več sredstev, potem tega ne odobravam.« Njegov odgovor pa ni zadovoljil nekaterih ogorčenih lendavskih ribičev, ki so celo zagrozili, da bodo ob naslednjem množičnem poginu ribe spravili v cisterno in jih razsipali na Trgu zmage v Murski Soboti. Takšne vročekvneže je direktor Komunale skušal umiriti s »protinapadom«: »Mislim, da to ne bi bila dobra poteza, ker bi lahko tudi mi našo vodo pripeljali v Lendavo in jo ralili po njenem centru. Tudi sam sem ribič in mi je v interesu, da se ta problematika reši čim prej. Že v preteklosti so bili pogini rib, pa nikoli ni bila kriva naša čistilna naprava. Sam pa sem že videl dosti cistern, ki spuščajo odpadno vodo v Ledavo, tako da je mogoče, da je tokrat to glavni vzrok onesnaženosti vode in s tem tudi množičnega pogina rib.« Brezsmiselno bi bilo še naprej naštevati argumente ene in druge strani, saj je vsaka prepričana, da ima prav. Končajmo tako, kot smo zapisali na začetku. Afera z množičnim poginom rib 22. maja v potoku Ledava bo dobila svoj epilog na sodišču. TOMO KOLES Foto: Nataša Juhnov n* glasbeni sceni Jazz & Blues Skupina U2 začela turnejo Zadnji večer 38. jazz festivala Ljubljana (29. 6.1997 ob 19.00) se bo začel z nastopom mednarodnega tria, v katerem sodelujejo Primož Grašič s kitaro, eden najboljših električnih basistov modernega jazza Steve Swallow in bobnar Martin Drew (v zadnjih letih redno sodeluje v zasedbi Oscarja Peterso-na). Zasedba izrazitih perfekcionistov obeta dober nastop. Pianist Ahmad Jamal je legendarni glasbenik in eden pionirjev jazza, ki je danes izredno cenjen in priznan. Vsekakor sodi med zvezdnike letošnjega festivala. Miles Davis je o njem izjavil: »Tako se igra klavir! Prisluhneš, kako zdrsne v drugo lestvico. Komaj opaziš, da se je zgodilo. Nikoli ne razkazuje svoje tehnike, stvari same od sebe prehajajo druga v drugo. Ahmad je eden mojih najljubših glasbenikov. Komaj čakam, da posname novo ploščo. Gilu Evansu sem dal nekaj njegovih albumov, nikoli več jih nisem videl.« V tokratni zasedbi Ahmada Jamala so še basist James Cammack, bobnar Idris Muhammad in tolka-list Othello Molineaoux. Vsekakor pa bo največja zvezda festivala kralj salse in latino jazza Tito Puente & His Latin Jazz Ensemble. Tito Puente je dobitnik štirih grammyjev, pedagog in igralec. Njegove plošče in aranžmaji so klasika v latino in pop glasbi. Je ambasador dobre volje, ki z veseljem, talentom in energijo premošča rasne, kulturološke in generacijske razlike. Začel je pri petih letih kot plesalec na tekmovanju v vzhodnem Harlemu. Študiral je na Julliardu in dobil naziv kralja latino glasbe, ko je na tekmovanju zasedb premagal kralja mambe Pereza Prada. Za njim je petdeset let glasbenega delovanja in vsaj štiristo napisanih skladb. V teh petih desetletjih ni nehal raziskovati, se razvijati in postavljati novih meril v glasbi nasploh. Je edini predstavnik latino scene, ki je posnel več kot 100 albumov. Poznamo ga kot avtorja skladbe Oye Como Va, še zlasti popularne različice v izvedbi Carlosa Santane. Tito Puente je ime, s katerim prireditelj razproda vsako dvorano ali stadion; utrudi pa še tako zagretega plesalca in navduši vsakega ljubitelja glasbe. Gledati Tita, kako igra timbale, je prava drama. Iztok R. Novice od tu V Sloveniji so že začele padati stave, pa ne konjske, ampak o tem, ali bo Michael Jackson res prišel k nam ali ne. Nekateri so prepričani, da pri nas ne bodo nikoli prodali toliko koncertnih vstpnic, kot je postavil za pogoj Majki. Znani slovenski glasbeni novinarji in lovci na dobre fotografije bodo zato za Vsak primer raje ^odpotovali na Dunaj. »Ziher je ziher«, če pa vseeno pride, bo to prav gotovo koncert leta. h J J Fantje iz skupine Napoleon pa odhajajo v Ameriko. Samo dekleta ne v jok, saj ne odhajajo za vedno. V New York se odpravljajo, ker bi tam radi posneli svojo novo ploščo in videospot. Odločili so se namreč, da bodo svojo glasbo promovirali tudi v Nemčiji. Ce jim je uspelo zavrteti slovenska dekleta, jim bo tudi nemška, kaj pravite. . ... in tam Skupina Duran Duran še ved- no ni preteklost, čeprav danes ne deluje več v isti postavi kot nekoč, današnji člani so Simon Le Bon, Nick Rhodes in Waren Cu-ccorullo. Konec tega leta pa bo izšel njihov novi album. T renutno je najbolj aktualna njihova skladba iz leta 1995 Out Of My Mind iz filma Svetnik, ki si ga lahko ogledate v naših kinematografih. O Courtney Love se po smrti njenega moža veliko piše, pa ne toliko o njeni glasbi, ampak o drugih življenjskih dejavnostih, Dekle je namreč polno energije. Videli smo jo namreč že v različnih nenavadnih pozah, v filmu; sedaj pa se bo sprehodila še po manekenskih stezah. AUDIO - VIDEO - CD iHshoe TRGOVINA IN PRIREDITVE Slomškova 43, 9000 Mursko Sobota tel.: (069) 37 333, faks: (069) 37 331 Glasbena uganka Veliko veliko glasbenikov bo letos nastopilo v naši Sloveniji in tudi v naši rubriki smo jih že našteli. Izžrebali pa smo Tatjano Bogdan, Gaberje 159, 9220 Lendava. Čestitamo'. Nagrado ji bomo poslali po pošti. Novo vprašanje pa se glasi: Koliko fantov sestavlja skupino Napoleon? Odgovor: Kupon št. 55 Odgovore pošljite do 4. julija na naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Na glasbeni sceni! Napišite tudi, o katerih glasbenikih želite brati v tej rubriki. Vseh vaših pripomb, mnenj in predlogov smo zelo veseli. Bodo spet najboljši med najboljših ne morejo dovoliti, njihova turneja slabšal TV, kije bila legendarna kos , na turneja zgodnjih detelj Mnogi, ki so bili na riških koncertih, skupaj fl I rideset, pravijo, dajed"^ hunska, ampak se z dnjo turnejo po senzaciji ne more primerjati. SicefF' Turneja PopMart se je začela tako, kot se za skupino U2 spodobi, z bliščem in sijajem. Svoj prvi koncert velike svetovne turneje po tem, ko je izšel njihov album Pop, so pripravili 25. aprila na nogometnem igrišču v Las Vegasu. Irski glasbeniki so tako za premiero svoje turneje izbrali najbolj pisano ali kičasto, kot mu radi rečejo, ameriško mesto. Za njihove nastope pa ni pomembna samo glasba, ampak tudi vrhunska scena. Oprema za turnejo je prav gigantska, videozid je velik 45 krat petnjast metrov ali 170 čevljev in pravijo, daje največji na svetu pa bodo najeli še dodatnih dvesto delavcev. Samo vzdrževanje turneje stane 1,5 milijona tolarjev na teden. li so, da bi imeli enega največjih koncertov avgusta v Phoniex Parku v Dublinu. Lokalne oblasti pa so koncert prepovedale, saj bi preveč vznemiril okoliške prebivalce. Svoj večji koncert bodo zato imeli na severnem Irskem, kjer želijo narediti na meji simbolični most med katoliškim in protetantskim prebivalstvom. K % Mi tia I *} telo M Uši (vreden je 6 milijonov dolarjev), lučke in reflektorji svetijo dve milji v nebo, pri prvih poizkusih luči so ljudje prijavljali, da so na nebu NLP-ji, samo za ozvočenje pa so porabili dva kilometra žice. Oder obdajajo velik slavolok, ogromne olive in limona. Skupino, ki bo postavljala sceno, pa sestavlja dvesto petdeset ljudi, v vsakem mestu, kjer bodo igrali. Kljub temu pa je lahko skupina U2 po nekaterih izračunih težja za več sto miljonov čistega dobička, lep kupček denarja se nabere tudi od prodaje majic, kap in podobnega materiala, ki se prodaja ob koncertih in turnejah. Po Ameriki bo prišla na vrsto Evropa in nekaj koncertov bo seveda tudi na Irskem. Predvideva- Poseben koncert bodo po vsej verjetnosti pripravili tudi v Sarajevu, ta bo, če bo, 23. septembra na stadionu Koševo. Koncert v Sarajevu je namreč vprašljiv, saj skupina ne more najti nobene zavarovalnice, pri kateri bi lahko zavarovala svojo opremo. Pravijo pa, da še vedno niso izgubili upanja. U2-jevci si seveda ne smejo in h: h she, o nehni navzočnosti nabiti' Priča tudi dejstvo, koncerte danes hodijo generacije, od otrok d°y 5 starejših. In tudi M tej se boste udeležili se boste certa, boste lah ; skladb z novega a starih uspešnic- Nova plošča Helidona Ansambel Grega Avsenika Ko nov dan se prebudi Kako živa je narodnozabavna galsbena scena, dokazujejo vedno novi ansambli, kijih ustanavlajo mladi glasbeniki. Eden takih je tudi ansambel Grega Avsenika, ki je izdal svojo kaseto Ko nov dan se budi. Album prinaša deset novih skladb, nekatere med njimi so prav simpatičnno gorenjsko nagajive in bodo ljubitlejem narodnozabavne glasbe nedvomno že po prvem poslušanju prirasle k srcu. Ansambel so ustanovili jeseni leta 1996, prav z namenom, da bi posneli album Ko nov dan se prebudi, ognjeni krst pa so glasb-neiki doživli na Marjanci, nato pa na Alpskem večeru in potem še Avsenikovem večeru ob otvoritvi Avsenikove dvorane v Begunjah. Sestavljajo ga sami profesionalni glasbeniki ali glasbeni pedagogi Gregor Avsenik, Tone Črnugelj, Janez Krt, Jure Valjavec, Tomaž Cilenšek, Uroš Primožič, Klemen Repe, Marjana Mlinar in Matjaž Mrak. Vodja skupine je Grega Avsenik, najmlajši sina legende slovenske narodnozabavne glasbe, sam pa pravi, da želi ubrati svojo pot v narod-nizabavni glasbi, in je zato devet skladb z njihove kasete napisal sam. Producent in aranžerje Robert Smolnikar, član skupine Štajerskih 7, besedila pa je napisal najplodnejši slovenski pisec besedil Ivan Sivec. Nova skupina pa s svojo glasbo in izvedbami prinaša svež veter na slovensko narodnozabavno prizorišče. MURSKO - MORSKI VAL s turistično agencijo E3RELAX iz Murske Sobote postavlja v vsaki sredini večerni oddaji od 21.45 do 22.45 nagradno vprašanje. 2 Tokratno se glasi: Imenujte turistično mesto med Splitom in Pločami? ODGOVOR: Odgovore pošljite najkasneje do 2. julija 1997 na naš naslov: Murski val, za oddajo MURSKO-MORSKI VAL, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska .Sobota. NAGRADA: konectedenski paket v HOTELU MAESTRAL v Novigradu. KUPON ŠT. 20! Z CZ) Vurberk ’97 j | Najboljši Štaj^ baroni V Vurberku je bil ta konec tedna šesti festival vokalno-inštru-mentalnih skupin. Zbralo seje petnajst ansamblov, ki igrajo slovensko domačo glasbo, predvsem pa glasbo z diatonično harmoniko in večglasnim petjem. Nastopajoči ansambli so se predstavili s po dvema skladbama. Prvo nagrado za skladbo z večglasnim petjem je prejela skupina Štajerski baroni, za dvoglasno petje pa Ansambel Tonija Soška, nagrado za najboljšo skladbo po izboru radijskih po- sil staj si je mavrico skup'je(|| Najboljše besedi U . ladbe V srcuJe Metke Ravnf pa je pode1^,^ in bronastega * y J bili sprejet1^> e(f» njihova skladb , čkešpilamoXa,S« služili zlatega z j r fp dobila skladb bronastega P j zntetpnd« teMa LPOstalaba-^^ufe^osti Stkete' Tanja) fete........... ktevSeLasje si-^b4 ?UČi’ že K Mu,Un’rl>. Na s pa- Sutese Ko K^kte aboli in P°-‘ 'uusan- 8elco Prša šen strah, da se je kar polulal. Ko je odprl vrata, je stal pred njim časovni stroj. Takoj je »pogrun-tal« vse gumbe in se odpravil k Marku Polu. Pristal je na njegovi ladji. Tam mu ni bilo dovolj prijetno, zato se je odpravil v nazaj v dvajseto stoletje. A to je bila samo zgodba, ki jo je prebiral Andreječek. Ko je knjigo zaprl, zgodbe ni bilo več. DANI RIŽNAR, 3. d OŠ Gornja Radgona Moj oče Ko je dobre volje, se rad šali, ko pa ne, se jezi. Je velik, močan in debel. Ima rjave oči in črne lase. Je komandir Policijske postaje Gornja Radgona. Včasih se z mamo kregata, če bomo šli na Ptuj ali ne. Ko je imel rojstni dan, je pihnil svečko in si zaželel, da bi se selili na Ptuj. Vprašal me je, če grem z njim. Obljubila sem mu, če mi bo kupil psa. Pozimi me je učil smučati. Ko mame ni doma, morava z bratom pospravljati, on pa leži in »komandira«. Enkrat sem mu rekla, da ni v službi, da bi »komandiral«. Malo je manjkalo, pa bi bila tepena. Rada imam očeta in tudi on mene. MAŠA KLARIČ, 4. raz. OŠ Sveti Jurij Taki smo Ko se rodiš, starši in sorodniki najprej ugotavljajo, komu si podoben. Med rastjo pa ugibajo, po kom si podedoval več lastnosti. V naši družini se razumemo, se pogovarjamo in se veselimo, v težkih trenutkih pa drug drugemu pomagamo. Včasih se tudi skregamo. Takrat se tisti, kije drugega razžalil, opraviči in vse je spet dobro. Želim si, da bi bilo vedno tako. IZTOK NOVIČ, 3. a OŠ Turnišče Adrijana Koroša, J.r. D^oie-zičnp. os smem pozabiti, da sva z Matejo takoj tekli v trgovino po sendvič, ker sva bili sestradani. Naslednji dan je bil še bolj razburljiv. Po skupinah smo se odpeljali na ekskurzijo. Za nas so bili rezervirani sedeži v avtobusu, kije peljal do Radenec, od tam pa še proti mlinu na Muri. Naša zadnja postaja pa je bila Bakovcih Murska Sobota. Tam smo prejeli priznanja za naše delo. Mi smo osvojili zadovoljivo srebrno priznanje. Bilo je super in sklenila sem, da bom tudi naslednje leto raziskovala (upam, da bo kosilo boljše, pa brez zamere). SIMONA HAMER, 6. a OŠ Apače feLOK /ja izheTcu it O • 4. M* t . * Moja lastna pravljica Nekoč je živela babica. Zmanjkala ji je voda, zato je odšla k studencu. Tam so se zbrale ženske iz vasi in se pogovarjale. Babica je pozabila zapreti vrata v svojo hišo. Ko se je vrnila z vodo, je bila v hiši divja koza. Ni je hotela pustiti notri. Priletela je pikapolonica in babica ji je povedala, kaj se je zgodilo. Pikapolonica je poklicala na pomoč mravljo. Majhna mravlja je zlezla v hišo skozi luknjo. Ugriznila je kozo in ta je prestrašeno zbežala iz hiše. Babica je bila zelo vesela. TAMARA MARKOVIČ, 2. b, OŠ Cankova Spet je leto naokrog Začetek šolskega leta... Ne spominjam se ga več. Vem, da sem sedela v tretji klopi. V šoli sem se veliko naučila in še v fanta sem se zaljubila. Na lepih stolih smo sedeli in lepo smo se imeli. Učiteljica na tablo je pisala, mi pa čudno smo gledali se in tiho smejali smo se. Zdaj, ko šole konec je, tudi ona je šla na počitnice. MARTINA RAJNAR, 6. b • OŠ Bakovci Zajklja Pika Moji zajklji je ime Pika. Ima rjavo dlako. Dobila bo mladiče. Zelo rada je travo in koruzo. Včasih me ugrizne. Ima dolga ušesa in kratek rep. Vsak dan ji dajem koruzo in pšenico. Zelo jo imam rada. KLAVDIJA LOVRENČEC, l.raz. OŠ Bogojina Srnino trpljenje Žalostna si v gozdu hrano išče, hud sovražnik ji sledi, srna se mu ne more upreti. Bo morala umreti? Ko sonce prežene zimo, se srna veseli. V maju mladička dva dobi. Nekaj let še tako trpi, potem pa lovec jo ustreli. BLAŽ BENCAK, 4. a OŠ Bakovci Moj Toto Moj kuža je Toto, tako mu je ime. Je majhen in črn, priden in vesel. Vsak dan me pozdravlja z veselim hov, hov, hov, ko se vračam iz šole domov. Hitro k meni pride, mi tačko poda, jaz ga pobožam, saj prijatelja sva. DAVOR KOCJAN, L a OŠ Bakovci Trnuljčica gre v disko Nekega dne se je Trnuljčica domislila, da bi šla v disko. Ves dan si je iskala v omari primerno obleko. Odločila se je, da si bo oblekla hlače in bluzo. Očeta je prosila, ali ji posodi avto. On je privolil, zato je brž pohitela k avtu in se odpeljala, kajti bila je že pozna. Ravno tedaj, ko je prišla v disko, so začeli vrteti glasbo. V veliki gneči je iskala prijatelja. Našla ni nobenega, razen enega od sedmih palčkov. Z njim je plesala pozno v noč. Med odmorom sta si privoščila požirek sladke pijače. Ker se je vrnila domov prepozno, ji oče ni dovolil več v disko in tudi avtomobila ni dobila. TOMAŽ IRGOLIČ, 3. d, OŠ Gornja Radgona Moje ogledalo pripoveduje Pozdravljeni! Sem ogledalo, kupljeno v trgovini Pri ogromnem slonu. Zavito sem bilo v papir, da sem komaj dihalo. Tistih dni se še dobro spominjam. Kar stresem se, ko se spomnim, kako grdo so ravnali z mano. Nekega dne je prišel v trgovino deček. Vrgel me je po tleh. K sreči sem bilo v trdni škatli, tako da se nisem zlomilo. Potem si meje ogledovala neka bogata gospa. Zarila je svoje dolge nohte v moj leseni okvir. Ko bi me vsaj žgečkalo, tako pa se mi je zdelo, kot bi me zbadal ježek. Čez čas meje gospa grobo položila nazaj na polico in odšla. Neki star gospod, ki me je prav tako vzel v roke, pa je puhnil vame cigaretni dim. Tiho sem zakašljalo. Nekega dne pa je prišel v trgovino majhen črn pes in se polulal po meni. Še več je bilo takih trenutkov, ko me je bilo kar groza. Tu, pri tej hiši, je že bolje. Gospodinja me vsak dan obriše, da se lepo svetim. Potem se ogleduje in se mi smehlja. Nato pa čisti tudi druge predmete v kopalnici. Veselo sem, da visim v lepi kopalnici in sem doma pri tako skrbni družini. Zvečer pa vse utihne. Da mi ni dolgčas, vame pogleduje zvezdica in mi poje uspavanko. Jutra pa so skoraj enaka. Katja in Gregor prideta v kopalnico. Umivata si zobe pred mano in se mažeta, da jima ne bi pokale ustnice. Oba se tudi počešeta, da se jima lasje svetijo. Nekaj časa se še ogledujeta, da bi videla, ali sta lepo urejena, nato pa odideta. Potem sem sama, dokler ne vstane še Rok. On ima čas, saj mu ni potrebno v šolo. Skrbno si umije zobe in se počeše. Nato me tudi on zapusti. Ko sem samo, si brundam kakšno znano melodijo. Zazeham. Zelo mi je dolgčas. Vem pa, da bodo kmalu spet prišli moji znanci. KATJA VOGRINČIČ, 4. a, OŠ Tišina Moj prvi kuharski poskus Ko šem bila nekega dne sama doma, sem sklenila, da bom pekla palačinke. Pripravila sem jajca, moko, sladkor in vse potrebno. Vzela sem ponev in začela peči. Bilo me je zelo strah. Mislila sem, da bom vse polila po štedilniku. Prva palačinka je bila zelo dobra, zato sem nadaljevala. Ko sem vse spekla, sem pomila ponev in drugo posodo. Tedaj je prišla domov babica in me vprašala, kaj sem jedla za kosilo. Nisem upala reči, ampak sem molčala. Babica pa je po vonju spoznala, da sem nekaj pekla. Povedala sem ji, da se delala palačinke. Tudi njej sem dala poskusiti. Rekla je, da so zelo dobre. Zato sem sklenila, da bom drugič spet pekla palačinke. SANDRA MENCIGAR, 4. raz., OŠ Sveti Jurij Ali (Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigarna Zlil Fvdttz« in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota) Zadnje vprašanje v tem šolskem letu se je glasilo, kdo popravlja, dopolnjuje ali dodajo barvo, jo prekriva itd. Izdali smo vam, da se beseda začenja na črko r. Večina vas je odgovorila, da gre za ri-■ sarja; lahko bi bil, vendar je pravilen odgovor retušer. Žal se tega ni spomnil nihče. Z nagradnimi vprašanji bomo nadaljevali spet jeseni. Vesele počitnice ali prijeten dopust! 14 Iz naših krajev Vse, kar je staro, le ni za staro šaro! TRAKTOR IZ LETA 1939 - Branko Verbošt z Grabonoškega Vrha se od vrstnikov razlikuje po tem, da rad popravlja stare avte in traktorje. Je lastnik najstarejšega traktorja v Pomurju. Gre za deutz, izdelan pred 58 leti! Ima le 11 konjskih moči, nima hidravlike, zveza med motorjem in menjalnikom je toga, vžge s pomočjo »čika«. Ob obisku pri Branku sem videl še en traktor: warchalowski, izdelan 1959. leta. Popravljati mu gaje pomagal brat Ivan. - J. JANČAR TOVORNJAK IZ LETA 1963 - Pisalo se je leto 1967, ko je Franc Veberič iz Spodnjih Ivanjec kupil štiri leta star šesttonski tovornjak MAN in postal avtoprevoznik. Od takrat je z njim prevozil 2.460.000 kilometrov in prepeljal 250.000 kubičnih metrov gramoza. Po uspešno opravljenem tehničnem pregledu je tovornjak pred kratkim obnovil registracijo. »Tovorni avto ni za dirkanje. Voznik sem s telesom in dušo. Doslej še nisem imel nesreče. Vozilo redno vzdržujem,« je povedal. - L. KRAMBERGER MURSKA SOBOTA - Župan Mestne občine Murska Sobota Anton Slavic ima ob ponedeljkih od 12. do 15. uradne ure za občane. To je priložnost, da ljudje prvemu možu murskosoboške občine razkrijejo probleme iz vsakdanjega življenja, hkrati pa dajo pobude za spremembe določenih zadev. M. J. MURSKA SOBOTA - Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za obrtno cono Murska Sobota jugozahod (Agroservis, SCT) bo javno razgrnjen v prostorih mestnih četrti v Kocljevi 4 in v prostorih mestne občine, in sicer na oddelku za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe. Ob razgrnitvi ureditvenega načrta bo organizirana javna razprava. M. J. MURSKA SOBOTA - Lanska dotacija iz mestnega proračuna za delovanje občinske borčevske organizacije je znašala 500 tisoč tolarjev. Ta znesek se bo letos povečal za 10 odstotkov, to je 550 tisoč SIT. M. J. NEGOVA - Tretji nočni pohod k negovskemu gradu bo v sobo- to, 28. junija. Organizira ga Planinsko društvo Gornja Radgona. Start bo ob 18. uri v Gornji Radgoni, vrnitev od Negove pa z avtobusom naslednji dan v zgodnjjh jutranjih urah. Pohod sovpada s praznovanjem krajevnega praznika Negove. (F. KL) BEZNOVCI - V tem kraju so proslavili prvo obletnico Turi- stičnega društva Vrtnica Beznovci. Predsednik društva Branko Železen je na kratko predstavil opravljeno delo: sodelovali so na dnevih slovenskega turizma v Novi Gorici, na srečanju harmonikarjev v Bodoncih, v vasi so postavili pozdravne panoje, v okviru društva se je »rodila« folklorna skupina osmih parov mladih plesalcev pa ljudske pevke imajo. Plesalci in pevke so nastopili tudi na proslavi obletnice turističnega društva, na harmoniko pa sta zaigrali Dijana in Tadeja. Tudi pevci iz Pečarovec so popestrili slavje. Med gosti pa je bil župan Občine Puconci Ludvik Novak. (J. K.) Crno-bela preteklost Sedemdesetletnik Ivan Selič iz Ljutomera Življenje ni praznik Ljudje pravijo: Če se trikrat seliš, je isto kot bi pogorel. On pa se je selil kar sedemindvajsetkrat, zato izračunajte, kolikokrat je »pogorel«. Rodil se je v vasici Selce v Občini Šentjur pri Celju. Od dvanajstih otrok, kolikor se jih je rodilo njegovim revnim kmečkim staršem, jih živi samo še pet. Kot osnovnošolec je šel za pastirja. Pozivu v nemško vojsko se seveda ni odzval, ampak se je pridružil partizanom. Bil je štirikrat ranjen. Osem mesecev so ga zdravili v italijanskih bolnišnicah, kamor so ga (enako kot druge ranjence) odpeljali z letalom. V neizbrisnem spominu mu je ostal dogodek, o katerem je takole povedal: »Kmalu potem ko sta vzleteli dve letali z osvobojenega ozemlja na Dolenjskem, so ju napadli nemški lovci. V enem od njiju sem bil med sotrpini tudi jaz. Skozi okno sem videl, kako je drugo letalo, ki je bilo zadeto, zagorelo, eksplodiralo in po kosih padlo v morje. Tudi ljudje! Tega strašnega prizora ne bom pozabil, dokler bom živ, kajti prav lahko bi tako usodo doži- Ivan Selič za mizo s klasičnim pisalnim strojem na sedežu upokojenskega društva v Ljutomeru. Kar 24 let je tajnik. velo ,moje’ letalo, moji sopotniki in jaz.« Leta 1945 se je vrnil v domovino. Kmalu so ga poslali v sani- Zanimivi ljudje iz naših krajev Jože ne more brez čebel Ljubiteljsko goji vinsko trto, je pa tudi cenjen vaški pleskar »Rodil sem se 1930. leta kot tretji od devetih otrok, ki sta nam dala življenje naša starša. Ker pri hiši ni bilo gmotnih možnosti za preživetje, sem šel služit k Brezniku. Tam sem se prvič srečal s čebelami. Čez čas me je pot zanesla na Ravne na Koroškem, kjer sem delal tri leta pri Gradisu, potem sem odšel na odsluženje vojaščine. Po poroki sem se zaposlil v opekami Košaki pri Mariboru. Želo me je mikalo, da bi dobil delo kje bliže doma in dobil sem ga v Elradu v Gornji Radgoni. Nazadnje sem bil varnostnik, upokojil pa sem se 1986. leta.« Tako je Jože Kramberger od Negove pripovedoval o svojem Pavla Pihlar in Jože Osterc sta se precej namučila, preden sta izbrskala naslove sošolcev -maturantov z nekdanje meščanske šole v Ljutomeru, šolsko leto 1936-1937. Namen: povabiti jih na 60. obletnico zrelostnega izpita. Srečanje v restavraciji Vikend v Radencih je bilo ganljivo, saj se nekateri niso videli več desetletij. Z minuto molka so se spomnili trinajstih sošolcev, ki so medtem žal že umrli. Med živimi tudi ni več učiteljev. Organizatorja sta na srečanju razkrila, česa vsega sta se domislila, da sta lahko našla sošolce: celo prek časopisnih oglasov sta jih iskala. Vseh enajst, kolikor jih je bilo na srečanju, je bilo nadvse srečnih ob snidenju in druženju. Tudi onadva, ki sta se pripeljala iz daljnje Avstralije. - B. M., fotografija: Zorica delovnem obdobju, v katerem je našel tudi nekaj časa za čebelar- MOST ČEZ POTOK VELKO tik pred Lenartom, so gradili 1962. leta. Tukaj čez vodi naša severna prometnica. Pred tem od Lenarta do Benedikta ceste tukaj sploh ni bilo. Avtobusi in druga vozila so sopihala v bregove prek Sv. Trojice v Slovenskih goricah. Največje težave so bile pozimi, ko so morali potniki vozila »lastnoročno« porivati v breg. F. ŠTEFAN EC leta in oblekel milič®^^ je šel na šolanje. t Po končani podofic^ niški šoli je bil nekaj časa'* boru, potem se je kot h® J milice selil (tako so narekuj dolžnosti) z ene na W‘J stajo (Prosenjakovci, Ljutomer. Fokovci, Najdlje je služboval vf I metropoli, kjer je ostal^l upokojitvi. ju Ivan Selič je zaslug m « ivan Ji"- j- - , n ovite v Rdečega B J meru in Pomagal je pri raz J moči, organiziranj moči, skih akcij- Ifo »Že kot otrok se® J val'. Pozneje se® 5 vojaških in mil®11 «1 iidf zborih, več let Pa p[i) Ufo škega pevskega z j ^j, šivu upokojence sem tudi njegovs Od l^ 1973 P^ sem tajnik upok J J Jje štva. Rad sem s star j in j.im med kramljanje® niči. Nečesa pa le ni PoVC^jj' Namreč, kako zna ® kakšno bo vreme, kril, da samo pogleda l zvonik in že ve, ali bodoi^^yd tetno podoficirsko šolo v Novi Sad, potem pa kot bolničarja v ambulanto tretje brigade Knoja. Vojaško uniformo je slekel 1947. dež, oblačno, »To je m°Ja kbila#' jo razkril, ne bi nost!« J jenje. Odkar pa ne hodi več na delo, se sploh veliko posveča svojemu konjičku, za katerega se je navdušil že v mladostniških letih. Tedaj, ko je bil »hlapec«. »Samostojno sem začel čebela-riti s petimi panji ,dunajčani’, ki mi jih je podaril Anton Ploj od Negove. Leta 1970 sem se povezal z Medexom, ki je potem po- F. F# nujal razne ugodnosjlp tako .prišel' do Pozneje pa sem i^1 kr Panjev! Žal sta mi 60 panfočj' belja kuga in varozapJN sogovornik, kije^jMl član in nekaj časa č ebelarskega društP.Jj Negova, dlje časa je ski krožek na OŠ N j M r,.ie dobil JČČ □ TIŠINA - V farni cerkvi Marije stopilo h katoliški birmi 138 mladih-nekaj Romov iz Borejec in Vanče vasi. V Smej. Birmanci so dobili od svojih botrov RP v pfi^/ niso povsem opravili svoje naloge, ampak naj b> njihovo duhovno rast. V več družinah, ki s° 1 jA pravili bogata birmanska kosila. (F. Ku.) ----1 RAKIČAN - Sodelovanje med Srednjo ----1 in Srednjo vinogradniško sadjarsko šogjifl začeto pred nekaj leti, se lepo razvija, med k^M dijakov pri opravljanju praktičnega dela. omenjenem slovaškem mestu še srečanje, ki pfiP^j A® profesorji rakičanske kmetijske šole. Tam s program, odigrali so nogometno tekmo, igr* jP ,jjr z zračno puško, poskušali vina ... Predstav”1* teljem med drugim podarili zastavo šole, Via , prikaz v sadovnjaku. □ TIŠINA - Na mladinskem festivalu Tut je potekal pod geslom Turizmu pomoga ^(//1 odrezali mladi z OŠ III iz Murske Sobote m I srebrni priznanji. Prvi za odrsko predstavit® $$ I vezana z lanom, drugi pa za interpretacijo bo I26- junij 1997 It naših krajev 15 w njegov konjiček v o v v pride, povsod je v središču pozornosti Že dlje časa igra na brenkalo, ki mu pravijo »brač«, zdaj pa se je ves predal piščalki. V veliko veselje mu je, ko ljudje prisluhnejo melodiji, ki pride sicer iz tega preprostega instrumenta, a tudi iz Alojzijevega dobrega srca. Je dobrodušen človek in ljudje radi sprejmejo ne le njegove melodije, ampak tudi njega samega. Na -««onh 11 letih dela v Ijuto-"plmgradu in večletni za-štrigovskem obratu Me- 'pke trikotaže se je Alojz 'z Robadja pri Štrigovi letos P Saj bi še lahko delal, ker l^vkot dren, toda izrabil je 'M in priložnost predčasnega Kot veliko drugih! Mkdo načrtuje, kaj bo po-'™ mune bo treba več hoditi 'Monavadi se upokojenci posvete svojemu konjičku ptetnu opravilu - za kate-t11 p aktivnega dela ni bilo . "rasa. So pa tudi zgledi, da u ."tedaj, ko je upokojen, pijetno in koristno zapo-M, že leta planinec. . ''zaposlen, je našel čas za na pohode, druženje »ji’ ^red dvema leto-N Musil igrati na inštru- te namreč Kupil j. p piščalko in kar hitro J*"®sa™ naučil igranja CpMe njegova ne-iU ’te®ljevalka. Udeležuje N'"Reditev, ne da bi ga ^vabili, zaigra na N’T' se ljudje 'n Poslušajo znane K/^^oz^avne in tud' 4''e' Tak0 je b"° W "pn dnevu letalcev S N ® na Vestnikovem je vzbudil pozor- Tam, kjer je glasba, je ples. Alojz Kosi se je s svojo piščalko pridružil harmonikarju in ljudje so zaplesali. - Fotografija: N. J. nost v Postojnski jami. Dasirav-no je igral na preprost instrument, je bilo slišati glasbo daleč naokoli v tamkajšnjem podzemnem svetu. Dokler med obhodom jame nismo prišli do »piš-čalkarja«, smo mislili, da melodije prihajajo od zvočnikov. Mar- sikdo pa tudi tedaj še ni vedel, da je.mož s piščalko »naš človek« -vestnikovec. Šele pozneje (med kosilom in zabavo) smo zvedeli, kdo in odkod je. Tedaj sem ga tudi sam ogovoril in zvedel to, kar sem o njem že zapisal, in ono, kar še bom. dnevu letalcev ga je nekdo celo izdatno pogostil, po domače povedano: »častil«, zato se nezancu zahvaljuje. Tudi na Vestnikovem izletu je bil v središču pozornosti. Tudi zato,, ker je nosil »pumparice«, klobuk - slamnik in seveda piskal na piščako. Š. S. £»Mariška« žrtev objestmosffi iU Prenekatere klopi in koši za smeti ter grajski zidovi je feoh tuc^ znana lokomotiva, ki stoji na zelenici pred železniško postajo, žrtev (mladinske?) objestnosti Popularno »Mariško« je namreč nekdo z razpršilom popisal na njeni levi in zadnji strani. Na levi strani je napisano »Šah mat« in »Iron for šale«, na zadnji pa »Satan«. Takšen tip lokomotive, ki tehta 48 ton, je s potovalno hitrostjo šestdeset kilometrov na uro vozil po našh progah v letih 1945-1978, »Mariško« pa so v Mursko Soboto na zaslužen počitek postavili leta 1977. Sedaj je njen mir skaljen, objestneži pa so s tem dejanjem uničili še eno zanimivost v že tako skromni turistični ponudbi. TOMO KOLES Foto: JURE ZAUNEKER — MURSKA SOBO- TA - Če 10 milijonov tolarjev, kolikor je letos namenjenih za informiranje, ne bo dovolj, bodo dodatna 2 milijona zagotovili iz občinskih rezerv. Prizadevajo si namreč, da bi občinsko glasilo Soboške novine v prihodnje izhajalo enkrat mesečno, ne pa četrtletno kot doslej. M. J. ZLATOPOROČENCA KOVAČ IZ TRNJA - Marija se rodila 1927. leta na Gornji Bistrici, a je bila kot otrok v varstvu v Trnju, kjer je tudi obsikovala osnovno šolo. Janez, rojen 1922. leta, pa je pristen Trnjančan. Poročila sta se 1947. leta; bila je gostija, na kateri pa niso pili vsemogočih pijač (kot danes), ampak - šmarnico. V zakonu sta se jima rodili hčerki Nada in Marija, zlatoporočenca Kovačpa imata tudi tri vnuke. Še kar dobro se držita, čeprav nista več rosno mlada pa tudi nagarala sta se. Oba pa sta našla tudi čas za delo zunaj doma. Janez je bil več let predsednik vaškega odbora in v njegovem mandatu so napeljali vaški vodovod in asfaltirali ulice, pomagal pa je tudi pri gradnji pokopališke vežice. V gasilskih vrstah pa je toliko časa, kot v zakonu: 50 let! Toliko časa je tudi pel v cerkvenem pevskem zboru. Pel je tudi v Trnjanskem oktetu pa v mešanem pevskem zboru ... Marija pa je delovala zlasti pri KO Rdečega križa. - J. Ž. Nape© feaaffp za ©®§te Letos bodo potrebovali v Mestni občini Murska Sobota za cestno in komunalno infrastrukturo 452,8 milijona tolarjev, kar je za 16 milijonov več, kot so sprva načrtovali Tako naj bi se samo stroški za vzdrževanje teh objektov povečali za 4,2 milijona SIT, naložbe pa za 11,8 milijona. Tako bi za vzdrževanje lokalnih cest porabili 25,3 milijona tolarjev, dodatnih 2,7 milijona pa bodo znašali stroški za preplastitev ceste Černelavci-Polana. Ža vzdrževanje vaških cest predvidevajo 5 milijonov, pri čemer bo dodatnih 1,5 milijona tolarjev za zimsko službo, predvsem za vzdrževanje cest v krajevnih skupnostih in za manjša popravila cestišč. Spodbudno je, da se bodo republiška sredstva za komunalno infrastrukturo povečala za 15 milijonov in bo skupni znesek 77 milijonov tolarjev. Pri tem izstopa ministrstvo za okolje in prostor, ki bo zagotovilo kar 54 milijonov za gradnjo tretje faze soboške čistilne naprave, po 8 milijonov pa za drugo fazo omenjene čistilne naprave in za sofinanciranje vodovoda Kupšinci-Veščica, medtem ko je ministrstvo za promet in zveze zagotovilo za sofinanciranje vzdrževanja lokalnih cest 7 milijonov SIT. Največ denarja, in sicer 63,8 milijona tolarjev, bo šlo za naložbe v cestno omrežje in prometno ureditev mesta Murska Sobota. V primerjavi s prvotnim načrtom znaša povečanje zneska za 6 milijonov. Leto se nanaša na dodatne stroške in naloge pri izdelavi prometne študije (2 milijona SIT), preostale 4 milijone tolarjev pa bodo porabili za izdelavo lokacijske dokumentacije za zbirno cesto, ki bo povezana s prihodnjo avtocesto. Obnove cest in prometna ureditev krajevnih skupnosti bodo stale 25,1 milijona tolarjev. Največji delež, in sicer 21 milijonov SIT, bo namenjen ureditvi cest in pločnikov v krajevnih skupnostih. Poleg tega bo precej denarja zagotovljenega tudi za naložbe v gradnjo kanalizacijskega omrežja. Skupna vrednost teh del znaša 11 milijonov tolarjev, kar je za 4,8 milijona več, kot so sprva predvidevali. Levji delež odpade na izdelavo lokacijske in tehnične dokumentacije kanalizacije Bakovci-Krog (8 milijonov), za idejni načrt ureditve kanalizacije za naselji Markišavci in Polana (1,6 milijona) in 1,4 milijona SIT za dokončanje idejnega projekta kanalizacije Bakovci-Krog. MILAN JERŠE 5^ svetlo- S'XP°s^ X. ^ J. LJUTOMER - Okrog 110 članov župnijskih pastoralnih svetov iz vseh enajstih župnij Dekanije Ljutomer se je udeležilo študijskega srečanja. Prisluhnili so predavanju salezijanca Martina Lisca, ki je govoril o zakramentu sv. birme. Udeleženci so ugotovili, da se številni mladi (po tem ko je birma mimo) bolj malo vključujejo v versko življenje v svojem kraju. (F. KI.) MURSKA SOBOTA - Ena od oblik dela Medobčin- skega društva slepih in slabovidnih Murska Sobota so tudi izleti. Nazadnje, 14. junija, se je kar 72 članov in njihovih spremljevalcev zapeljalo v Benetke. Vodnik Viki, ki se jim je pridružil v Novi Gorici, jim je dokaj nazorno pre- dstavil znamenitosti tega svetovno znanega turističnega mesta. Drugi dan izleta pa so preživeli nekaj čudovitih ur v Kopru in Izoli. Tudi kopali so se. (Marinka J.) ---- SPODNJA ŠČAVNICA, ---- ROŽIČKI VRH - PGD Spodnja Ščavnica je 14. junija proslavilo 60-letnico. Na proslavi so najbolj zaslužnim podelili priznanja in odlikovanja. Najvišje je dobil Anton Pintarič, ki je le še eden od ustanovnih članov iz leta 1937. Gasilci so izvedli tudi tekmovanje, čeprav je tisti čas zelo deževalo. Na Rožičkem Vrhu pa bo v nedeljo, 29. junija, tradicionalno gasilsko pokalno tekmovanje. Pričakujejo številne ekipe in dobre rezultate. (F. KI.) KOROVCI - Ta obmejni kraj je vedno bolj znan pb gozdni učni poti Fuks graba, sčasoma pa bo v naselju še ena zanimivost: gospoda Bransbereger in Toplak urejata lesen studenec in se pri tem zgledujeta po tistem, kije bil narejen davnega 1946. leta. V vasi tudi tli zamisel o krajevnem muzeju. (F. Ku.) RADENCI - Po obnovi elektroinštalacij in svetil v radenskem parku so začeli pred kratkim polagati betonske tlakovce. Ti bodo v strogem središču centra zdravilišča od hotela Terapija in Steklene dvorane mimo Radgonskega in Slatinskega doma do Ljubljanskega doma. To pa bo veliko primernejša podlaga od prejšnjega kamna. (G. G.) sta tudi Rozina in Franc Budna iz Veščice pri Razkrižju. On se je narodil 19. julija 1919. leta v kraju Tajhte, občina Šentjur pri Celju; ona pa 22. februarja 1927. leta v Veščici. Poročila sta se 17. maja leta 1947 v Mariboru. Tam sta tudi živela dotlej, dokler si nista zgradila hiše v Veščici. Zraven nje je manjša kmetija, s katero pa se je ukvarjala predvsem Rozina, kajti Franc je delal v raznih krajih po Sloveniji, tudi v rudniku v Zabukovici pri Žalcu. Od tam je odšel v pokoj. Budnova imata hčerko in dva sinova, a tudi sedem vnukov in tri pravnuke. Še na mnoga leta, so jima želeli vsi, ki so prišli na zlatoporočno slovesnost in pogostitev. 16 J^eportaža vestnik, 26. junjjl Nič- se ne zgodi brez nas: Vestnik na letalonosilki Doslej v Sloveniji največ Američanov V ponedeljek, 23. junija, ob 7.30 je iz mednarodnih vod priplula v slovensko morje ameriška letalonosilka John F. Kennedy. Ob 9. uri je odvrgla 30 ton težko sidro dober pol drug kilometer od naše obale pri Kopru. Kot prva tuja letalonosilka in 14. tuja vojaška ladja bo ostala pri nas do četrtka, 26. junija, ko bo skupna vojaška vaja ameriške vojske iz sestava letalonosilk in slovenske vojske z nalogo iskanja in reševanja pilotov. Letalonosilka se imenuje po nekdanjem ameriškem predsedniku Johnu F. Kennedyu, leta 1967 pa jo je krstila njegova tedaj devet let stara hči. Že prvi dan obiska so si letalonosilko ogledali »posebni gostje«: predse- osebja, od tega 384 žensk. Povprečna starost je 21 let. Dobro polovica jih je v sestavi letalske-' ga polka. Dnevno pripravijo kuharji kar 15.600 obrokov hrane. Kupujejo jo vsaka dva tedna: 80 ton! Toliko je v 14 dnevih tudi porabijo. Letalonosilka sicer ni »mlada«, kajti zgradili sojo že pred 30 leti v Virginiji, zadnji dve leti so jG*temeljito obnavljali, tako da je v mesecu aprilu spet zaplula v Sredozemlje. Dolga je 320, široka pa 40 metrov, na njej je 74 letal in šest helikopterjev, ki letno vzletijo oziroma pristanejo 180.000-krat. Letalonosilka ima več motorjev, katerih moč je 200.000 konjskih sil, na uro doseže hitrost 32 vozlov, spodrine <«is Fotografije: NATAŠA JUHNOV Bededilo pripravil: ŠTEFAN SOBOČAN S Znameniti katamaran Prince of Venice, ki je tudi prevažal obiskovalce, je kot palček v primerjavi s 320 metrov dolgo letalonosilko. Življenje na letalonosilki je pestro, tudi naporn°’ nehno skrbeti za kondicijo. nioš^ Posadko so pred pristankom v Kopru dobro poučili o naši deželi, med drugim tudi s posebno 1^ časopisa. Vsi, ki so si ogledali naše obmorske turistične kraje, so bili navdušeni in se bodo m kot turisti. pa kar 81.000 ton vode. Ima tri vzletne steze za letala in helikopterje. Med nalogami, v katerih je letalonosilka doslej sodelovala, je akcija Puščavski vihar, ko so se njena letala spopadla z Iračani, ki so zasedli Kuvajt. Tedaj je bilo z nje izvedenih 114 letalskih napadov in kar 2.895 tako imenovanih jurišev. Svojo bojno nalogo je opravila tudi v času jugoslovanske krize oziroma vojn za osamosvojitev. V Sredozemlju je bila od oktobra 1992. do aprila 1993. leta, ko.je zapustila te mednarodne vode in zapeljala v ladjedelnico, kjer so jo obnovili. Bojna letala na eni od treh vzletno-pristajalnih ploščadi letalonosilke, v ozadju Koper dnik vlade dr. Janez Drnovšek, zunaji minister Zoran Thaler, predstavniki Slovenske vojske ... ter novinarji, snemalci in fotoreporterji. Kmalu po pristanku je komandanta ladje, kontraadmirala Roberta C. Williamsona, sprejela županja mestne občine Koper Irena Fister. V torek in v sredo popoldne pa je bila letalonosilka »odprta« za širšo javnost. Zanimanja za obisk je bilo izredno veliko. Tudi iz Prlekije in'Prekmurja je odpeljalo nekaj avtobusov z radovedneži. Po 250 obiskovalcev sta vozili od obale na letalonosilko ladjici Burja in Laha. Da bi si ladjo lahko ogledalo čimveč ljudi, je obisk posamezne skupine trajal največ 45 minut. Ameriške vojake pa sta na kopno vozili (poleg našil ladij) tudi dve ladji, najeti v tržaškem pristanišču. Mesto na vodi bi lahko dejali za letalonosilko John F. Kenne-dy, kajti na njej živi in opravlja svoje naloge kar 5.200 (!) mornarjev in oficirjev ter drugega Ob pogledu na tole fotografijo ne pomislite na posledice, ki jih utegnejo narediti bojna letala, pač pa naj se vam dozdeva, da vidite le igračke. Letala so vedno vzdržujejo in tudi čistijo. junij 1997 Reportaž e štiristo udeležencev na srečanju krajev Selo, Sela, Sele v Prekmurju ^je na vrsti bo Opatje selo I Sfe vedeli d • ' " ........................... Osvojen3IC na ^ovenskem kar enainsedemdeset vasi in zaselkov, ki ^^fctično ""d1"*besedico S®10’ Sela aIi Sele? Pa je res. In ne samo to, M prebival • azano’ da je to najpogostejše ime slovenskih vasi. Ideja, ,^iirskei)aul)teb., nekateri i ®°Premii vtom°bili, vsi pa Maja. t7 lsnj.eno >me la-J s'a pri s° b*li prebi val-lSa sae?U’ Selpri V°di-Sk Z Ia’ Sel V občini t^Ži^o Moravčah' l^fael n ■’ Mojega sela, k’ el Pri cii 011 Joškovega Si? i" -.J. M^biia to^ seie#lzka-je n- ■ Fe? kaPlJiee kraipJPrei Pozdravil skupnosti M srw. _’.k'Je Poudaril, •V Gostje in domačini so se pomerili v hitrosti in spretnosti svojih gasilskih veščin. Slovenci toliko zdrah in prepirov, kot jih je sedaj. Sam sem obiskal že nekaj od teh Sel, najbolj pa sem si zapomnil tisto pri Podčetrtku, klima visoko razvit turizem, kakršnega bi si želel tudi pri nas, gospod Drofenik iz Po se bolje Foto: Nataša Juhnov Takoj v začetku zehm povedati, da namen tega pisanja ni, da bi delal reklamo za žgane alkoholne pijače (to je menda celo prepovedano), pač pa bi vam rad predstavil človeka, ki se ukvarja, glede na to, da živi v mestu, z nenavadnim konjičkom: žganjekuho. O Dragu Škrabanu pa pišem tudi zato, ker sem mu izpolnil največjo željo: srečanje z živilskim "tet. — e> lahko pripravili s pokušino peciv, pogač in do- RtWneg Oprav'či 1 K-Klr8’ Predsed-Hna.nato VA'M To'?'11 žuPan k ^1?loveni; pllce Franc menda to-4’^27'"edpre- iz je °več tak-nehdtnasnie-bilo med dčetrtka pa je tudi edini župan, kije prišel s Selani. Možnosti za razvoj vseh slovenskih Sel vsekakor so, vem pa, da bo Selo v Prekmurju na področju turizma doživelo velik razmah.« Seveda ni šlo niti brez posvetitve »od zgoraj«, v imenu svojega »vrhovnega predstojnika« jo je opravil duhovnik Gustav Škalič, ki je dal zanimivo primerjavo svetega pisma s kolesarsko dirko, udele °vhe šolS borovega gostiivanja, ki so ga pri- ,c Fokovci. žence pa je zelo navdušil kulturni program, ki so ga pripravili učenci Osnovne šole Fokovci. Nato se je predstavilo vsako Selo posebej s samostojnim programom. Od vseh navzočih imajo največ prebivalcev Uršna sela pri Novem mestu, ki štejejo šeststo duš in imajo 156 hišnih številk, najmanj pa Selo nad Polhovim Gradcem, ki je imelo ob zadnjem štetju leta 1994 le 42 prebivalcev - samo za primerjavo: v Selu v Prekmurju živi 325 ljudi. Mladih udeležencev je bilo veliko, najstarejši pa je bil prav gotovo Janez Sršen iz Sela pri Vodicah, ki seje ravno to nedeljo poslavljal od tehnologom. Pred par meseci, ko Se je Drago odzval Vestnikovemu povabilu bralcem, naj sporočijo svoje največje želje, ki jih bomo skušali izpolniti, je imel nekaj čez 20 vrst žganja. Tedaj je zapisal, da bi se rad srečal z nekom, ki bi mu svetoval rastline in sadje, iz katerih bi lahko pridobil še kako novo vrsto žganja. Ampak kje najti takega strokovnjaka, ko je pa je strokovnjak že Drago Škraban sam, saj dotlej še nihče ne v Prlekiji ne v Prekmurju ni skuhal toliko raznih vrst žganja. Povsem po naključju sem zvedel, da imajo v Živilski industriji Apis v Štrihovcu pri Mariboru priznanega tehnologa Esada Šebanoviča, ki je tudi sicer član državne komisije za ocenjevanje žganih pijač. Z veseljem je pristal, da se bo odzval povabilu v Prekmurje, ki ga sicer dobro pozna, med drugim ■/ j*' r&L® ja* ■ < .■ 7 ' ■■'■ ■ w UfiRUZ.'s*^K, ' ■• ;i VEC- | STAVČNA 1 SKLADBA 1^1 ■ K l»K * IS' & r* 21' - sr r A. Ar ", • w> i :~“ TT ■ p 1 KOLONA V j PUŠČAVI I SL PESNIK | (JANEZ) ? : "T ■. •'W& 5W ' : - ■ '.LaL ; 4 ? fifesi. M.? NASPROTJE OD .... RIMSKA 80GINJA Jutranje _ zarje KONEC POLOTOKA STAROGRŠKI 'PEVEC IN PESNIK OČETOVA SESTRA ČLOVEK. KI DRESIRA IVAN KRILOV KRAJ PRI LJUBLJANI SLADKO- VODNA RIBA KOSTNICA SPREJEMNIK KATARINA (POGOV.) NEKDANJI TURŠKI VEUKAŠ KOBALT ZIMZELEN, KONIČAST UST PRI IGLAVCIH KITAJSKA IGRALKA BADMINTON/ (GU) KRATICA HUMORISTKA PUTRIH ROMAN LN. TOLSTOJA VZGOJA (LAT.) GERMANSKI OREL SREBRO NAČIN ARAN-ŽIRANJA CVETJA NORDIJSKI IZRAZ ZA SMUČI UČITELJ ODRASLIH OBDELAN, RAVEN SVET PLASTIKA ZA CEVI DRŽAVA V Z. AFRIKI MONDENE TOPUCE V BELGIJI IGRALKA NIELSEN DOBA, VEČNOST RIMSKI HIŠNI BOG MESNI IZDELEK LOBANJSKA KOST MED OČNICAMA NATRIJ PREBIVALKA KOREJE SPOMENIK V OBUKI LOKA SRBSKI PISEC MATAVULJ ZAREBRNICA PREGNANSTVO OSEBNI ZAIMEK RIMSKI KRALJ POLITIK LDS (JELKO)' PLESNA PRIREDITEV JOPUN NEK. TURŠKI PODKRALJ V EGIPTU IRANSKO NOM. PLEME MOČAN ČLOVEK - a ■■ • GOROVJE V BURMI NA OCARKA NEMŠKI FILOZOF (GEORG) GUSTAV MAHLER SKLADBA ZA VAJO A KOŠAR KAŠI CA TOPALOVIČ TEŽAVA, NADLOGA SKOPLJEN BIK MUSLIMANSKO MOŠKO IME AMERIŠKI ■ revolver VEČJEGA KAUBRA & POZITIVNA ELEKTRODA OBOK SIJ, SVETLOBA OČKA D. PRITOK OBAV SIBIRIJI '/ — - pr”' A’ * > »v» VRSTA ; IGLAVCA REKA V KAZAHSTANU FR FIZIK (DOMINIOUE) BANKOVEC ZA STO ENOT ANGLEŠKO ŽENSKO IME MODEL AVTA FIAT NATAŠA RAM JAN *«g SIVKA mKtOna JUGU ZDRAVILNA TRAVNIŠKA RASTLINA GROBO ORIENTAL-SKO SUKNO DRŽAVA NA SZ ZDA GL MESTO HELENA ANTIČNI BOŽJI IZREK VEZNIK FR POLITIK (PAUL) FR. MODNI KREATOR GROB ČLOVEK AV. OZNAKA DANSKE J NAJVEČJI SLOVANSKI NAROD VEČJI KOS POHIŠTVA LEVI PRITOK RENA TOVARNA BARVIL (U) VRŠILEC DOLŽNOSTI EKONOMSKO SPOROČILO PRIPRAVA ZA RISANJE RAVNIH ČRT NEKDANJI JAPONSKI TELOVADEC (JUKIO) - V J n 1 HIH 'n ■'S ii rorii saiiBi li ZNAMKA ® 1 1 i VIDEOKASET PREDPONA V ŠKOT.IMENIF VAŽNO ŽIVILO; NATRIJEV KLORID LUKA V JUŽNI ITALIJI REKA NA PELOPONEZU GRČIJA STAROSTA ANCONA ČLOVEKOVO OSEBNO ŽIVLJENJE — RAZLIČNA VOKALA HALOGEN ELEMENT RUSKI BALET. (LEV) OLEG VIDOV ■ i i J rij tl |l * J F ■ ►f ♦ • l 1 v !>t '''J । tifc *’ * » m ENOTA ZA PORABO EL. ENERGIJE DOM (POM.) A ..... ANGLEŠKA FILMSKA IGRALKA THOMPSON MESTO OB LABI. ZRN REKA V UTAHU, ZDA 7-' . JLA »v'-JZ fr ■ GLAVNI ŠTEVNI K ENOCELIČNI ORGANIZMI (MENJAČICE) STANISLAVA (KRAJ.) “gp-Bg-r r'* M m 3 M MOŠTVO. EKIPA - NAMERA LEONHARD EULER OKRUTEN VLADAR ANTON AZB6 pW ■ ■ i PRIPRAVA ZA PORTUGAL KOLONIJA NAJ. OBALI KITAJSKE GRŠKA ČRKA KRSTA (KNJIŽ.) GRŠKO MOŠKO IME NAČIN HITREGA KONJSKEGA TEKA 20 kmetijski nasveti vestnik, 26. I Aktualna opravila v vinogradu • Cvetenje vinske trte je končano in lahko rečemo, da je potekalo v še kar ugodnih vremenskih razmerah, zato bo oploditev kar dobra. Padavine, zaradi katerih je možna okužba s peronosporo, so bile v prejšnjem obdobju količinsko izrazite. Na podlagi visokih nočnih temperatur ter padavin, rose in megle je inkubacijski čas, to je čas od okužbe do pojava oljnih madežev na sprednji strani listja, 6-7 dni od zadnjih padavin. Zato je pomembno, da je vinska trta ves čas zaščitena s fungicidno oblogo. Tudi za prvo škropljenje po cvetenju svetujemo uporabo siste-mičnih pripravkov proti peronos-pori: sandofan F ali ridomil MZ v presledkih 12-13 dni od zadnjega škropljenja. Pripravek mikal uporabljamo v treh zaporednih presledkih 10-12 dni. Presledek od zadnjega škropljenja s sistemičnimi pripravki, in ko prehajamo nazaj na preventivne pripravke pa naj bo maksimalno 10 dni. Če se bo nestabilno in deževno vreme nadaljevalo, bi Poletni ukrepi za povečanje in izbljšanje rodovitnosti tal Poleti naj bodo vsa zemljišča preorana ali minimalno obdelana in zasejana s strniščnimi posevki za krmo ali podor. S poletnimi ukrepi vplivamo na izboljšanje strukture, rahlosti in zračnosti tal, vodno-zračni režim v tleh in povečanje humusa ter mikrobiološke aktivnosti tal. Ne pozabimo tudi na analizo tal in apnjenje kislih zemljišč, če je le-to potrebno. Tako bomo naredili naša tla spet živa in rodovitna. Poletna brazda Po žetvi strnih žit je zemlja od težke mehanizacije, dežnih kapljic ter nalivov zbita in nestrukturna. Izhlapevanje vode iz tal je veliko, vpojnost padavin pa majhna. Zato moramo zemljo čimprej po žetvi obdelati. Poletna brazda ima več namenov: - S plitvo obdelavo gornjega sloja ščitimo vlago v tleh - preprečimo evaporacijo, tj. izhlapevanje vlage iz tal. - Razplevelimo njivo, ker omogočimo, da plevelno seme vzkali istočasno z zrnjem, ki je izpadlo pri spravilu pridelka. Jeseni vse to preorjemo ali pokosimo. - Izboljšamo godnost tal - jesenska brazda se po strniščnem oranju veliko lepše razsipa in ugodi. - Pripravimo tla za setev strniščnih posevkov. Minimalna obdelava tal Zaradi ohranjanja vlage v tleh, ki je potrebna za vznik strniščnih dosevkov, mora biti poletna obdelava čimbolj plitva. V ta namen so najbolj primerna orodja za minimalno obdelavo tal. Učinkovita je uporaba lopatičaste krožne brane ali grebačev (podrahljačev - kultivatorjev), ki do globine brazde prerahljajo tla v kombinaciji z rotacijsko brano, ki meša rastlinske ostanke z zemljo do globine 10 cm. Njivske površine, na katerih so plitvo inkorporirani rastlinski ostanki, veliko bolje zadržujejo padavine in so manj podvržene zaskorjenju in odpornejše proti eroziji. Čim bolj na površini orne plasti so vdelani rastlinski ostanki, tem večja je tvorba biomase v tleh in večja populacija deževnikov. Na lahkih tleh je mogoče vdelati žetvene ostanke (zrobljene in enakomerno raztrošenepo površini) v tla tudi s krožno brano, ki mora biti težje-izvedbe (2000 kg) ali obtežena, z zobčastimi koluti, tandem izve’dbe v obliki črke V, da bolje drobi zemljo in meša rastlinske ostanke. Obdelava s plugom Če nimamo orodij za minimalno obdelavo tal, uporabimo plug in klasično praho. Globino brazde moramo prilagoditi predvsem tipu zemljišča. V vsakem primeru pa naj bo zemlja grudičasta in sklenjena s podtaljem. Za vzpostavitev kapilarnega vzpona vode na zoranih tleh uporabimo po setvi drobnozrnatih strniščnih posevkov valjar. Zemlja pri obdelavi ne sme biti presuha ali previažna. Na zemljiščih, ki so v jeseni sloboodcedna in mokra, se lahko jesensko oranje prestavi v poletje. Poleti so tla bolj suha, jih ne stlačimo in obenem preprečimo nastanek plazine. Podrahljavanje tal Poleti je tudi čas za razbijanje plazine in neprepustnih plasti podbrazdja s podrahljavanjem. S težkimi grebači - podrahljači delamo le takrat, ko je zemlja dovolj suha, da za delovnimi orodji sama od sebe razpoka. Podrahljavamo vsaka tri leta. Godnost težkih, neprepustnih tal najbolj učinkovito povečamo, če poleg podrahljavanja vključimo v kolobar tudi meliorativke, to je poljščine z globokim koreninskim sistemom: razne stročnice, detelje ali deteljno-travne mešanice. Obdelavi tal bomo v kmetijski svetovalni službi letos posvetili nekoliko več pozornosti. V soboto, 19. julija, ob 10. uri bo v Arji vasi (1 km od cestninske postaje proti Velenju) prikaz delovanja strojev v Sloveniji - DEMO ‘97, organizirajo ga Kmetijska svetovalna služba, Zveza strojnih krožkov, Strojni krožek Savinjska dolina in revija Kmetovalec. Glavna tema bo obdelava tal in setev, prikazana bo strniščna obdelava tal, dopolnilna obdelava + setev v enem prehodu, neposredna setev koruze v rastlinske ostanke in oranje z obračalnimi plugi. V primeru zelo slabega vremena bo prikaz naslednji dan v nedeljo. Na območju Pomurja organiziramo tečaj oranja za kmete in podeželsko mladino. Tečaji so predvideni po 20. juliju v Gornji Radgoni, Beltincih, Gornjih Petrovcih in na Cvenu. Podrobnejše informacije lahko dobite pri vašem kmetijskem svetovalcu. ŽITA FLISAR - NOVAK, dipl. inž. agr. lahko izjemno še za drugo škropljenje po cvetenju uporabili polsi-stemik proti peronospori, kot je antrakol combi. Nevarnost pojava oidija je zmerna in večja tam, kjer smo imeli probleme z njim že prejšnja leta, zato svetujemo dodatek sistemičnih pripravkov, kot so ru-bigan ali topas 100 EC ali sabitha-ne ali sisthane 12 E ali folicur 250 EW. V mladih vinogradih, 1. in 2. letnik, uporabljamo v desetdnevnih presledkih le preventivne pripravke proti peronospori in oidiju. Od preostalih opravil v vinogradu popravljamo sedaj mladice med žice in plevemo, da povečamo zračnost v notranjosti trsa. Za-listnike pinciramo na en list. Ernest Novak, dipl. ing. agr. Murska Sobota 14,5 milijona za kmetijske regrese na »iti ia. V letošnjem proračunu Mestne občine Murska Sobot^ je za pospeševanje kmetijstva in pridelave hrane predvidenih 14,5 milijona tolarjev. V ta namen je odbor za kmetijstvo in prehrano izdelal predlog finančnih intervencij. Tako znaša regres 12 tolarjev za kilogram ob predvideni površini 500 hektarjev in količini 180.000 kilogramov. Poglavitni cilj regresiranja nakupa priznanih sort pšenice, rži in ječmena je, spodbujati kmetovalce k uporabi kakovostnega semena priporočenih sort. Za ta ukrep so se odločili tudi zaradi katastrofalnih posledic suše, ki bo v letošnjem letu zelo zmanjšala pridelek. Z regresiranjem nakupa apnenih gnojil (3 SIT za kilogram ob predvideni površini 150 hektarov in količini 3 ali 6 ton) pa naj bi preprečili kislost in izboljšali rodovit- NAJ... KMETIJA Kmetija je bila in bo najpomembnejši element kulturne krajine. Polja, travniki, sadovnjaki in vinogradi dajejo panonski krajini značilen krajinski videz. Tu zemlja bogato rodi in daje ugodne možnosti za življenje, delo, zaposlitev in sprostitev. Vsak dan številna kmečka gospodarstva skrbijo za naš »vsakdanji kruh«, negujejo in obdelujejo 85 odstotkov površin našega območja, polja, travnike, trajne nasade in gozdove ... kmetje z vsakega hektarja obdelovalne zemlje zagotovijo življenjsko pomembne hranilne snovi za 30-50 ljudi ... kmetijstvo ponuja zaposlitev tretjini prebivalstva, za dve tretjini pa je dopolnilna dejavnost ... delavne kmetice in kmetje delajo - tudi v soboto in nedeljo da dnevno oskrbijo porabnike z mlekom, jajci, mesom, sadjem in zelenjavo. Naš kmet je torej tisti, ki zemljo varuje in obdeluje. Nikoli mu ni bilo nič podarjeno ne od narave in ne države, vendar je zmeraj kljuboval in ostal simbol trdnosti. Tega ne opazijo oči, zaslepljene od tehnike in denarja, opazil pa je naš Vestnik in uvedel akcijo opazovanja in tekmovanja za naj... kmetije, ki letos teče že peto leto, Bernardi Balažič -Peček pa gre vsa zahvala za idejo, ki je ponovno dvignila moralo in ponos našim varovalcem in obdelovalcem krajine. Kakšna naj bi bila naj... kmetija v luči sodobnega kmetijstva. Na kratko bi lahko rekli evropska, ekološka, ekonomsko trdna, lepa, urejena in skladna z okoljem. To so bili tudi najpogostejši vzroki, ki so prijatelje, znance in sosede spodbudili, da so prijavili kmetije za »naj... kmetijo ’97«. Letos jih je prijavljenih petindvajset. Nekatere prijave so brez opisa ali obrazložitve, prijavljene so samoumevno zato, ker simbolizirajo trdnost in uspešnost in so krajanom v ponos. Nekateri pa so prijavi priložili tudi svoj pogled, lepo in skrbno negovani travniki in njiva, skladno urejeno gospodarsko poslopje, skrbno negovana širša krajina, obcestni jarki, obmejki, gozdni sestoji ali celo lepo urejena cela dolinica in sredi nje kmetija, ki skrbi za ohranjanje vseh značilnosti in lepote te doline. Nekateri občudujejo tudi neutrudnost in marljivost kmetov, hvaležni so jim za skrbnost in ustvarjalnost doma in v širšem prostoru. Vsaka prijavljena kmetija ima nekaj plemenitega, vsaka je po svoje »naj«, vendar bodo vse prijavljene kmetije podvržene enakim kriterijem ocenjevanja. Kriteriji ocenjevanja za naj... kmetijo 1. Ekologija -primernost gospodarjenja glede na naravne danosti V prvi vrsti je pomemnbno, da ima kmetija naravnim danostim prilagojeno pridelavo, kajti vsak umetni poseg lahko dolgoročno pripelje do upadanja rodovitnosti tal in s tem do zmanjšane donosnosti in gospodarnosti proizvodnje. Pe- nosttal. Da bi izboljšali oskrbo mestne občine in spodbudili ta del kmetijstva, bodo bolj regresirali nakup sadik in semen za potrebe zelenjadarstva. Za tiste, ki sadike doklimatske danosti so osnova za usmeritev proizvodnje. Absolutne travnike je nesmiselno spreminjati v slabe njive, tam kjer je trava, naj bo krava, ne pa monokultura koruza in prašič. Enako pomembna je izbira rastlišča tudi za trajne nasade. V vinogradih in sadovnjakih je manj problemov s pozebo in drugimi nevšečnostmi na t. i. vinogradniških legah in tudi kakovost pridelka je boljša in v končni fazi je tudi gospodarnost pridelave večja. V poljedelstvu je zelo pomembno, da izberemo primerno rastišče za posamezne kulture. Določene poljščine dobro uspevajo v kisli zemlji (krompir, rž), druge pa potrebujejo nevtralno reakcijo tal. Vrsto proizvodnje prilagajamo tudi teksturi tal, peščena tla so ugodno rastišče za ene poljščine, glinasto-ilovnata pa za druge, tudi rejo živali prilagajamo tipom zemljišč. Najpomembnejši element gospodarjenja s tlemi pa je vsekakor kc*-lobar, to je vrstenje poljščin. Monokulture v agroekosistemu niso zaželjene, ker kvarno vplivajo na rodovitnost tal. Pri pridelavi poljščin v monokulturi ali v ozkem kolobarju še prej ali slej začnejo pojavljati problemi, kot so pojav odpornih plevelov, bolezni in škodljivcev, kvarjenje strukture tal, enostransko črpanje hranil. Odelava tal v neugodnem času oziroma v konicah kvarno vpliva na strukturo tal, poveča zbitost. Vse to pripelje do povečane rabe bio-cidov, mineralnih gnojil ter energije pri obdelavi tal. Kolobar mora biti prilagojen proizvodni usmeritvi kmetije -poljedelstvo, prašičereja, govedoreja. Vsaka v živinorejo usmerjena kmetija mora imeti toliko zemljišč, da lahko pridela osnovno energijsko krmo in del beljakovinske krme za stalež živali, ki ga redi. Po osnovnih bioloških zakonitostih naj bi si v kolobarju sledile oziroma se izmenjavale naslednje poljščine: strnine (plitvinke, neu-godnice), okopavine (sredinke, ugodnice), košenine (globin-ke, meliorativke). Ozka specializacija pridelave in enostransko intenzivno izkoriščanje zemlje dolgoročno peljeta v propad. 2. Tehnologija -varčna, trajnostna in okolju prijazna Pri tehnoloških postopkih pridelujejo doma, se nakupna cena semena regresira v višini 20 odstotkov, sicer pa znaša regres za sadiko paprike in paradižnika po 5 tolarjev, za cvetačo 4 SIT, za radič in zglje po 3 in za solato ter endivijo 2 tolarja. Prav tako bodo regresirali nakup semen za strniščne posevke, s čimer želijo omogočiti izboljšanje rodovitnosti tal in kolobarja. Zaradi težavnega položaja govedoreje pa so se zavzeli za pokrivanje stroškov zdravljenja mastitisa in regresiranje nakupa plemenskih telic in krav molznic v višini^ I roma 40 tisoč tolarjev. Nata^ I želijo ohraniti stalež go«6* j saj bi bil z nadaljnjim UP"^! ogrožen obstoj podjetja P*” mlekarne. Z regresiranjem^ plemenskega materiala PsI izboljšali proizvodnostmi^ pasem (razpon je od 5 do tolarjev za komad), medUj želijo z nakupom drobnice! I do 1 o tisoč SIT) spodbudi'^ te dopolnilne dejavnosti-M šega pomena ne pripisi su kemijske analize vzorci se sofinancirajoč J odstotkov vrednosti oP^J analize). S tem naibi gnojenje in kemične ^'2 hkrati pa preprečili ženje tal in pitne vode, P J naj bi izboljšali prehrano^J. membno je omeniti t^y J med upravičence regresi it žičnih uvrstili tudi pravnici Mll^ [ 9aj ste set bd te 4 «Pi [X toži frar 'Šil Mi pridelave gledamo na to, da so čim bolj energijsko varčni in temeljijo na obnovljivih virih energije. Kmetijstvo je 975 postalo v zadnjih desetletjih energijsko potratno, porabi veliko neobnovljivih virov energije, predvsem naftnih derivatov v obliki pogonskega goriva, mineralnih gnojil (za pridobitev 1 kg dušika sta potrebna 2 litra nafte). Svetovni trend je v zadnjem času t. i. »Low im-put systems«, to so tehnologije biološke proizvodnje, ki temeljijo na zmanjšanih vlaganjih. V poljedelstvu to lahko dosežemo z minimaliziranjem obdelave tal in agregatiranjem - združevanjem strojev, tako da v enem obhodu naredimo več delovnih operacij, na primer združimo pripravo tal, setev, gnojenje in varstvo posevka. Zelo energijsko in snovno potratna je živinoreja, ki temleji na dokupljeni osnovni krmi, še posebno če je le-ta uvožena (velika poraba energije za transport). Za živinorejske kmetije je med drugim pomembno tudi to, da ne presegajo predpisane obremenitve reje živali na enoto površine. V skladu z Uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla je dovoljena največja obremenitev 3 GVŽ/ha goveje živine in 2 GVŽ/ha prašičev ali perutnine. Velike koncentracije živali na enem mestu so lahko škodljive za okolje in zdravje živali. Ekološko uravnotežena živinoreja je osnova ekološko uravnoteženemu kmetovanju. 3. Etologija - živalim prijazna reja Pri živinoreji postaja vedno bolj pomemben način reje, ki ugodno vpliva na počutje živali. Tu se gleda predvsem na velikost bivalnega prostora, klimo v hlevu, upoštevanje življenjskih navad in potreb posameznih kafegorij živali. Zaželjeno in v deželah evropske skupnosti je velikokrat predpisano, da mora imeti žival tudi možnost gibanja na prostem - paša, izpusti. Ekološko in etosoško prijaznejša je^Lrei0' stilj.Čeimak^ plakovanje, velike skladiscn® i za gnojevko, in' /u mesecev, dajaj]®!? gnojevko kot gn obdobju veget r- 4. Gospodi ekonomičn^ kakovostne j - Kmet oprajMl jenju na svojI JU poklicev hkra । rektor, tehnol log, P°sl°^ so^i neprestano'Z«. 4«. kdaj nastane kdaj na^^L.jnLL x zato Je P^nasie^V kmetija tud n L 'emu je za tiJek stemu vna Pride'^ S Da dosežno čji j poslenosti'd X kmetiji, je h lava in pred^ s J izdelovanje .faZit ...invkončn A vna izvodov. Naj.-- kfT1 ganizirano ca. znanega k5do > J kmetije se । d nje uvrstile o « J imajo o^koV^A tijskih pP^oiičin^Z \ ustrezno j , proizvodov -ponudbe.- Turnišče: cene pujski Na četrtkovem sejmu v Turnišču so ponujali 40 pujskov različnih starosti in tež. Povpraševanje ni bilo ravno pretirano, saj se je z novimi lastniki odpeljalo le 24 živali. Za parje bil-o potrebno odšteti od 11.000 do 15.000 tolarjev. 7 L26- junij 1997 vsakogar nekaj 21 Zunanja raba zdravilnih rastlin »apitekni 6 lzzdravilnih rastlin lahko uporabljamo notranje kot »hoboJ zunanie v različnih zdravilnih oblikah. S slednjimi zdra-Urišča m^nSke sPremembe na koži, globlje ležeča bolezenska FizinL i 110 vensko prekrvitev in vnete sluznice. bolezenska do- Oznaki nje ln ^Puščaj', bole-NefenJ? lahko zdravijo Mde dn hd|aVl11' Po poško" ezenskih spre-zeliščna Deluj T bQ|ečine in otečeneboi Ud' usodno z°Per Nepogrešlji-obo|enj ven- * Pogost0 / krcnih zilah in z|ati ?'ranie vn J ^rabOajo tudi za ^beterni 6 UStne in žrelne Nes erdlesni. vSlhhS notrani' rabi zdravi- J^idni HPn zunani' moramo pride do ne-^linieri a^Sklh učinkov. Znani t WčS?nih reakciina Na l)ud|. zaradi pre-mazil z°Per ®"Na. in kož- * Se zdravilne l> in nJ° Sk°z' Poškodovani 2astrupi- P 9n katrani bi na primer okvarili ledvice. Nekatere droge lahko zaradi notranje strupenosti uporabljamo samo zunanje, na primer arniko in volčjo češnjo. Bolezenski znaki na koži so si dostikrat zelo podobni, čeprav gre za popolnoma različne bolezni, ki se različno zdravijo. Nikakor nas ne sme voditi načelo, da je dovolj ugledati bolezensko spremembo na koži in jo. prekriti z mazilom, pa bo bolezenska težava odpravljena. Nepravilna uporaba lahko več škodi kot koristi. Pogosteje kot sveže rastline se uporabljajo droge, to je pravilno posušene in pripravljane zdravilne rastline ali njihovi deli. Le redko uporabljamo zdravilno rastlino ali njeno drogo v nespremenjeni obliki kot zdravilo, pogosteje iz njih pripravimo izvlečke, ki vsebujejo dejavne rastlinske snovi. Najpogostejši so vodni izvlečki, ki jim pravimo čaji, čeprav beseda čaj v farmaciji pomeni enakomerno zmes razdrobljenih ali nerazdrobljenih drog, torej tisto, iz česar pripravimo vodni izvleček oziroma »čaj«. Če ni navedena količina droge za pripravo, na splošno velja, da se je vzame 3- do 4-krat več, če je izvleček namenjen za zunanjo rabo. Zdravila zeliščnega izvora za zunanjo rabo so v različnih oblikah, na primer kot zdravilne kopeli, mokri obkladki, mazila, kreme, geli, alkoholni izvlečki za masažo, olja za masažo, obliži, losio-ni, tekočine za izpiranje sluznic, inhalacije in podobno. Zdravilne kopeli so lahko celotne ali delne. Pri prvih namakamo celo telo 20 do 30 minut v kadi s stalno temperaturo vode približno 35 0 C. Že samo topla voda očisti kožne izločke in poživi krvni obtok. Izginejo mozolji, ki so pravzaprav vneti lasni mešički ali vnete lojnice, posebno na obrazu, plečih in na hrbtu. Učinek tople vode se zveča s pripravo dišavne kopeli, ki še bolj poživi krvni obtok, obenem pa deluje pomirjevalno za živce. Pripravi se iz zdravilnih rastlin, ki prijetno dišijo, med njimi so kol-mež, meta, kamilica, žajbelj, smre- Jagodovo pecivo Veliko večino jagod použijemo surovih. Takšne so večini ljudi tudi najbolj všeč. Ta čudoviti sadež je brez koščic, pešk in lupin. Vrtne jagode dajo sorazmerno velik pridelek, ker so zlasti prvi plodovi debeli, predvsem pri novejših sortah. Po okusu in aromi debe-loplodne jagode zelo prekašajo drobne samonikle ali gozdne jagode. Le-te tudi veliko bolje prenašajo zamrzovanje in ohranjajo svoje odlične lastnosti. Jagodovih sladic, pripravljenih s surovimi sadeži od sladoledov do krem, je precej. Manj je v kulinariki jagodnih peciv, kjer so jagode toplotno obdelane (pečene). Eno od njih je jagodovo pecivo. Zanj potrebujemo: 25 dag moke, 6 dag sladkorne moke, 14 dag masla ali margarine, 2 rumenjaka, 3 beljake, 3 žlice sla,-dkorja, 1 /2 kg jagod. Moko, rumenjake, maslo ali margarino ter 6 dag sladkorja v prahu pognetemo (zamesimo) v testo in ga stisnemo v večji plitev model ali primemo ponev. Testo obložimo tudi po steni modela. Če je testo pretrdo, da pod prsti poka, mu dodamo žlico smetane. V vnaprej segreti pečici do 230 ° C ga spečemo skoraj do konca. Med tem ko se testo peče, pod tekočo vodo na večjem cedilu previdno operemo očiščene jagode in jih dobro odcedimo. Beljake stepemo v trd sneg. Ko je sneg trdo stepen, mu po žlicah primešamo sladkor, vmes med dodajanjem sladkorja močno stepamo, da dobimo gosto svetlečo maso. Na že skoraj do konca pečeno testo naložimo na polovice (debelejše na četrtine) narezane jagode in nanje nagrmadimo trd sneg beljakov. Takoj damo nazaj v vročo pečico, da sneg rahlo porjavi. Tedaj je pečeno. Ponudimo v posodi, v kateri smo pecivo spekli. Cilka Sukič kove vejice, rožmarin in limona. Po kopeli nekaj časa počivamo v postelji. Temperatura delne kopeli naj bo med 30 in 40 ° C, v njej namakamo poškodovani del telesa 10 do 15 minut, na primer roko ali nogo. Mokri obkladki so tekoča zdravila, s katerimi se namoči gaza in za nekaj ur položi na obolelo mesto. Rahlo se pričvrstijo s prepustnim ovojem. Ko se posušijo, nanje ponovno nakapljamo rastlinski izvleček. Lahko so hladni in topli. Prvi odvajajo toploto, zožijo krvne žile, ublažijo bolečino in kožno napetost, zmanjšajo oteklino ter sčistijo s kože patološke izločke. Drugi povečajo reaktivno vnetje in pospešijo gnojni proces, po končanem postopku kožo posušimo in obolelo mesto dobro zavijemo s toplo volneno krpo. Za zdravljenje globlje ležečih žarišč zdravilno obliko rahlo vtiramo v kožo. Pri inhalaciji vdihavamo paro s hlapi eteričnih olj skozi usta ali nos 5 do 10 minut, na primer pri kihanju in vnetih nosnih sinusih. Za izpiranje navadno izvlečke zdravilnih rastlin predhodno razredčimo v posodi ustrezne velikosti, odvisno od organa, ki ga zdravimo. MUHIDIN SUJOLDŽIČ, mag. farm. ^Nave 160 180 150 240 700 240 210 i«0 POTM 30 ceros rwi CČNA 2.AMO /STA h tržnica KAJ nTA KOT LAA/i^ Ljutomer M ’ 'n L’ A. c ?10 »? 200 380 50 100 Zgodilo se je 260 '20 300 '80 250 350 120 200 150 300 650 300 990 210 400 30 120 120 200 85 280 240 200 280 jajca 20 - 19 česen 500 600 590 bučke 360 350 400 kivi 440 400 381) por 380 - 290 cvetača 236 240 280 ananas 440 290 300 suhe lige 780 600 600 suhe slive 800 700 600 hren 320 400 300 jagode 330 300 500 lubenice 150 180 168 češnje 380 400 400 melone 360 400 390 SKUPAJ PROTI Ml f NALU KRI © 080-1200 POKLIČITE I OSTALI BOSTE ANONIMNI 5 ------------------------------- / X>iQ Q|Jenih avtomobilov ^B°8°na 5 M* ^Hoha6^11 rabljenih avtomobilov v Murski Soboti AK °V’prodalipasotn. o N Letnik prev.km. Cena se \ % Letnik prev.km. Cena 1985 150.000 14.000 DEM 1991 90.000 15.500 DEM 1985 120.000 5.500 DEM 1989 115.000 8.800 DEM 1990 65.000 2.600 DEM 1986 105.000 7.200 DEM 1996 20.000 9.500 DEM 1991 92.000 12.000 DEM 1995 40.000 10.500 DEM Gornja Radgona: 200 nabojev Iz Carinarnice Murska Sobota so nam sporočili, da je 19. junija pripotoval iz Avstrije na mejni prehod v Gornji Radgoni slovenski državljan, ki na vprašanje carinika, ali ima kaj prijaviti, odvrnil, da ne pelje nič takega. Pa le ni bilo tra-ko, kajti potem ko je carinik pregledal notranjost avta, je v vrečki, shranjeni v predalu levih vrat, odkril 200 kosov malokalibrskih nabojev. Šlo je seveda za tihotapsko robo. Veržej: Nezakonit ribolov Česa vsega se ljudje domislijo, samo da bi ujeli kako ribico! V soboto proti večeru sta A. A. in P. A. lovila ribe v rokavu Mure pri Veržeju (v bližini Babičevega mlina). S seboj sta ponesla eksplozivno sredstvo (vojaški vžigalnik), ga odvrgla, nato je eksplodiralo in na površju so (za)plavale ubite in/ali omamljene ribice. Policisti so zato zvedeli, ju izsledili, zaslišali, zdaj pa bodo še napisali kazensko ovadbo. Bakovci: Padel po vozišču 18. junija ob 19.05 se je Roman B. peljal s kolesom z motorjem po Bakovcih. Vozil naj bi s hitrostjo, ki ni bila prilagojena voznim razmeram, zato ga je začelo zanašati, nazadnje pa je celo padel po vozišču in se hudo poškodoval. Škode na mopedu pa je 100.000 tolarjev. Lendavski b&teci Pozdravljeni! Odločili ste se prebrati Pereče? Ne, nič »mastnega« ne bom zapisal, kajti za tisto, kar sem prejšnjič dal »črno na belo«, sem bil kritiziran. Nekdo, ki me je »dešifriral«, me je namreč ošvrknil, češ kako da me ni sram, da na stara leta pišem tako »grdo«. Opravičeval sem se mu, češ da me je »zaneslo«, ampak opravičila ni bil voljan sprejeti. Potem sva kramljala o nečem drugem, nakar je šla mimo prsata ženska in ta moj kritik si jo je drznil ogovoriti: Kak si mi kaj? Sram ga bodi: doma ima deco in ženo, pa se ozira po drugih! Sousida od mojega pajdaša delčka p/tavi, ha nas tou CRoug kaštiga. cAfajp/rPe je nad nas posPo mitag, te siljso, eto točo nad petfto^sfeo občino, p/ted knatkin točo nad cankovsko občino, čl de pa tou tab dado po občinaj pošiPo, ha tildi na ma/rkaste občine pAijde boga kaštiga, te mo pa tak odp/tiPike । kak v Seve/moj rKo/teji, ge samo sakši d/tujgi den kaj maPoga j kiijane tftave pojejo ga obid. 9an so njin tildi v/temenske nep/tt-Ptke od ^Roga posPane vse vničiPe, kePko njin je ešče od komu- I nistični ostaPo. j ^P/ti nas se pa v kapitaPigmi gdaj vse na boukše ohača - ga ne- 1 Šterne. uMa pitiPtko pošta ali tePekom (tou nigda/t nemo gnau Poučiti) si gdaj itihta pun tagevet, gdaj ka so eejno telefonski impuPgo^ gdignoPi. SPiki samo tou bi njin pnemaPo nanesPo, či ne bi g ednin ešče skitašali čas ednoga impuPga s peti minut na dvej minuti, -Rala je tak g/računo, ka so si s ten ga dasta več gdignoPi eejno,v kak njin je pa biPou odobitp.no (nekaj nad osen pnocentof). Či se un kaj na mate-motiko /tagmi, je tou Več kak Ipnocentof. hupanje pa ma, ka so piti ton । mediji dali vo nep/rave aPi gmotne in^oitmaeije ali pa usi fkiip I eden d/tujgoga ga nous vPičejo. ^Kak či bi se tou na^čiPi od p/tedvoPiPni kandidatof. " oMeštenne ^PftPeke v Potme/tškoj občini je gačnola mitglica Poviti, gda so gvediPi, ka se pupnaula pitojekt, ka bi /teko <_AAu/to spePaPi po novoj Masi jugno od ^/tPekije. S knatkin pnedonon I med u4paškin poPjon pa ^Pesniško dolino bi otoa pnitekla v , ^Dsavo med ^Ptujon pa ©dmogon pa bi se fak tildi /tejšiPi popPav na uUu/iskon poPji pa neva/tnost igghadnje elekt/ta/tn bi odpadnoPa. ^Pnlekija bi pa tak gAataPa sestavni del ^itekmuitja. S ten bi pa tiidi MbePo povekšati inte/mi oddelek bolnice v Rakičani gavoPo j vePkoga števiPa infatktou u ^/tPekiji. Ne, ne, jaz že nisem tak! Sem priden kot psiček: kamorkoli me kdo pošlje, brž odhitim in nalogo opravim. V soboto popoldne sem si zaželel ajdove kaše, a je v shrambi ni bilo, zato so me poslali ponjo v Odrance. Saj veste, kaj pravijo o Odrančanih: kašo so prodajali celo na luni. Dobil sem jo, zdaj pa mi je malo žal. Pa ne zato, ker sem se preveč najedel, ampak zato, ker sem v Odrancih videl nekaj, za kar bi bil rajši, da - ne bi videl. Tisti, ki ste »udarjeni« na spolnost, zdaj najbrž mislite, daje bilo kaj takega. Ne! Žal mi je, ker sem videl novogradnjo poštnega urada Odranci. Skrivaj (iz avta) sem ga fotografiral in morda bo urednik celo objavil fotografijo. Odrančani si namreč zaslužijo lepšo hišo! Ne morem razumeti, da so se odločili za tako poslopje, saj sem videl lepše hiše v romskih zaselkih. Pa tisti »kukrlini« z bakreno streho in plastičnimi okenskimi okvirji ...! Še spati ne morem zaradi vsega tega. To sem hotel povedati za danes. Torej neke vrste opravičilo za greh v prejšnji številki in (spet zamera!) nekaj o najnovejši pridobitvi mojih prijateljev Odrančanov. Še dobro, da bo poštni urad skrit za dnevnim barom Baron. Tako ga tisti, ki bodo po magistralki »šibali« mimo, ne bodo opazili. To pa bo dobro, saj bo tako nekaj vznemirjencev manj. NAGI »Šport Predstavljamo vam__________ Opel Horser Lakoš prvak 1. MNL Lendava Tretja državna nogometna liga Uspešna sezona za prekmurska moštva Nogometaši Opel Horserja iz Lakoša so v prvi lendavski medobčinski nogometni ligi brez poraza zasedli prvo mesto in si pridobili pravico sodelovanja v kvalifikacijah za vstop v tretjo državno nogometno ligo. Naslov prvaka, ki so ga prepričljivo osvojili s prednostjo 11 točk, so si priborili v spomladanskem delu prvenstva, saj so bili po jesenskem delu na drugem nestu in za Renkovci zaostajali za tri točke. Dosegli so 16 zmag in 6 neodločenih izidov. Dosegli so 60 zadetkov, kar je največ, prejeli pa 20, kar je najmanj. Nogometaši Opel Horserja iz Lakoša - prvaki v prvi medobčinski nogometni ligi Lendava. Stojijo od leve: Pal (trener), M. Horvat (predsednik), Gerenčer, Bažika, Bogar, Kepe, Šooš, Lebar, Lukač (teh. vodja), Varga (sekretar), Feher; čepijo: A. Horvat, Kovač, Šabjan, L. Horvath, Zajtl, J. Horvath, Žalik, Baligač in Žalig; manjka A. Hepe. Letošnji uspeh, na katerega so ponosni, je rezultat triletnega načrtnega in zavzetega dela v klubu. Pred tremi leti je namreč pokroviteljstvo nad klubom prevzela fima Opel Horser iz Lakoša, ko so tekmovali v drugi občinski nogometni ligi. Že prvo leto tekmovanja so postali prvaki in se uvrstili v prvo lendavsko občinsko nogometno ligo. V lanski tekmovalni sezoni jim je za las ušlo prvo mesto, saj so v prvi medobčinski nogometni ligi Lendava zasedli drugo mesto za Čren-šovci. Pred začetkom tekmovanja v sezoni 1996/97 je prišlo v klubu do nekaterih kadrovskih sprememb. Klub so zapustili trije igralci iz Madžarske, prišli pa so Laslo Horvat (Hotiza), Silvester Bažika (Beltinci), Rudolf Bogar in Damir Zajtl (oba Čentiba) in Gregor Žalig (Nafta). Med tekmovalno sezono pa sta odšla Damjan Gyurkač in Miran Bukovec. V jesenskem delu prvenstva je moštvo treniral Laszlo Csepregi iz Zalaegerszega, spomladi pa je moštvo prevzel Jože Pal iz Lendave, ki je kot poznavalec nogometnih razmer znal moštvo dobro pripraviti in motivirati za tekmovanje in uspeh ni izostal. Močno podporo je imel tudi v predsedniku kluba Mirko Horvatu, tajniku Ladislavu Vargi, tehničnem vodji Robertu Lukaču in seveda pokrovitelju firmi Ople Horser iz Lakoša. Poleg tekmovalnih dosež- kov je Nogometni klub Opel Horser s pomočjo pokrovitelja uspel urediti igrišče s slačilnicami, tako da imajo dobre možnosti za vadbo in tekmovanje. Z dobrim sodelovanjem in ob vsestranski pomoči firme Opel Horser iz Lakoša so zasluženo osvojili naslov prvaka v prvi medobčinski nogometni ligi Lendava. Želijo pa si, da bi uspeli tudi v kvalifikacijah in se uvrstili v tretjo državno nogometno ligo, in to bi bil največji uspeh kluba. Z nekaterimi okrepitvami bi lahko uspešno tekmovali v višjem razredu, imeli pa bi tudi mladinsko in kadetsko moštvo. Ob večji podpori domačinov bi bili njihovi uspehi še večji. Feri Maučec i.........................i Plavalni tečaji v Soboti Športna zveza Murska Sobota bo organizirala tudi letos julija in avgusta plavalne tečaje na soboškem kopališču. Tečaji bodo trajali pet dni od 8. do 12. ure. Prvi tečaj se bo začel v ponedeljek, 30. junija, naslednji pa vsak ponedeljek od 8. do 9. ure. Prijave bodo zbirali vsak prvi dan na kopališču v Murski Soboti. Cena 20-urnega tečaja je 5.000 SIT. Vodja plavalnih tečajev bo Andrej Perhavec. 2. MNL MS Vega 2414 6 4 100:38 48 Rezultati - 26. kolo Goričanka 2413 5 6 77:61 47 Dokležovje : Romali. 5 : 4 Kerna 2413 2 9 73:53 41 Makoter : Hodoš 3 : 2 Apače 2411 211 96:68 35 Prosenjakovci: Smaki 3 : 3 Univit 2410 311 89:68 33 Cankova : Grad 1 : 4 Piramida 24 7 413 66:127 25 Bogojina : Rotunda 3 : 2 Lesoplast 24 7 215 88:81 23 Lipa : Tešanovci 4 : 2 Serdica 24 5 1 18 62:123 16 Čarda prosta Tromejnik 24 3 021 43:140 9 Romah 2418 4 2 115:46 58 Čarda 2416 3 5 68:29 51 Šalovci 24 1 221 41:193 5 Lipa 2413 6 5 80:42 45 1. MMNL Lendava Grad 2412 4 8 56:39 40 Turnišče 1211 1 0 49:7 34 Cankova 2410 5 9 62:52 35 Črenšovci 12 9 1 2 66:14 28 Prosenjak. 2410 5 9 56:61 35 Odranci 12 7 0 5 55:34 21 Smaki 24 9 7 8 47:41 34 Hotiza 12 4 0 8 32:38 12 Makoter 24 9 510 33:31 32 Bistrica 12 4 0 8 26:57 12 Dokležovje 24 7 8 9 66:67 29 Renkovci 12 3 0 9 16:45 9 Hodoš 24 8 214 44:67 26 Tešanovci 24 5 613 37:61 21 Dobrovnik 12 3 0 9 26:57 9 Bogojina 24 5 415 41:108 19 2. MMNL Lendava Rotunda 24 4 1 19 35:96 13 Nedelica 12 8 Olimpija 12 7 2 2 39:15 4 1 49:22 26 25 2. SMLvzhod Kobilje 12 7 1 4 63:31 22 Aluminij 2216 2 4 47:18 50 Polana 12 7 1 4 50:27 22 Starše 2215 2 5 59:31 47 Čentiba 12 5 1 6 28:45 16 Beltinci 2212 7 3 73:27 43 Opel Horser 12 3 2 7 30:38 11 Šmartno 2212 3 7 64:33 39 Krško 2211 6 5 34:33 39 Nafta 2210 4 8 42:37 34 Mostje 12 0 Kadeti MS 1 11 14:88 1 Dravinja 22 7 312 32:53 24 Beltinci 8 7 1 0 66:9 22 Pragersko 22 7 213 29:52 23 Bakovci 8 1 3 4 15:46 6 Kovinar 22 4 810 31:47 20 Sl. Gradec 22 5 512 33:51 20 Goričanka 8 1 2 5 13:39 5 Steklar 22 4 7 11 40:53 19 Beltrans 22 2 515 24:73 11 Kadeti Lendava Odranci 1311 0 2 68:13 13 1. MMNLMS Nafta 1311 Panorama 13 9 0 2 78:7 1 3 55:15 33 28 Bakovci 2420 2 2 106:30 62 Turnišče 12 5 1 6 25:31 16 Les 2418 5 1 110:30 59 Kapca 12 4 1 7 11:58 13 Ljutomer 2415 4 5 98:37 49 Petišovci 13 2 3 8 20:50 9 V minuli tekmovalni sezoni je v tretji državni ligi sodelovalo pet prekmurskih moštev, kar je doslej največ. Novinca v ligi sta bili moštvi Črenšovec in Goričanke iz Rogašovec. Vseh pet moštev je uspešno sklenilo tekmovanje in bo tudi v novi sezoni sodelovalo v tej konkurenci. Njihovi uspehi bi bili gotovo še boljši, če nekateri igralci ne bi bili nekaj časa odsotni zaradi poškodb in kartonov. Največ uspeha so imeli nogometaši Bakovec, ki so pod vodstvom trenerja Draga Posavca s 53 točkami zasedli tretje mesto in jim je za las ušlo drugo mesto. Bakovčani so bili slabši v jesenskem delu prvenstva, ko so osvojili 25 točk in zasedli peto mesto. Boljše so igrali spomladi, ko so zbrali 28 točk. Doživeli so tri poraze - doma z mariborskim Kovinarjem (0:1), v gosteh pa z Prijetno je presenetilo moštvo Črenšovec kot novinec, ki je pod vodstvom trenerja Zorana Cirk-venčiča z 51 točkami zasedlo četrto mesto. Moštvo je zelo dobro štartalo in po jesenskem delu tekmovanja zasedlo tretje mesto s 27 točkami, kolikor jih je imelo tudi drugouvščeno Pohorje. Zanimivo je, da so bili Črenšovci edino moštvo v ligi, ki niti enkrat ni igralo neodločeno. Najboljši strelec v jili 21 točk ter z 32 točkami zasedli osmo mesto. Treba pa je povedati, da so se v drugem delu prvenstva nekoliko okrepili. V začetku je moštvo treniral Drago Ha-bot, kasneje pa Drago Gomboc. Najboljša strelca pri Goričanki sta bila Sebastjan Vogrinčič in Veljko Tadič (igral le spomladi), ki sta dosegla po 7 zadetkov. Sledijo: Igor Suša, 6, Andrej Šalamon in Božidar Šalamon, po 4, Dejan Kosednar, 3, Jože Horvat in Sebastjan Žilavec, po 2, Slavko Ficko, Boštjan Nemec in Sašo Smodiš, po 1. Moštvo Turnišča je v minuli tekmovalni sezoni z 32 točkami zasedlo deveto mesto. 'M koliko manj, kot je ti po jesenskem d® uLairf ko so bili z 19 tockM mem mestu. Spomladi zelo spremenljivo j; točk. Sicer pa je bilom f radi odhoda nekateri drugem delu prvens slabše. Moštvo je b6" ’ ji: Koveš, najboljši strel. Albin Lackovic, ki golov, sledijo: Borut slav Markoja in Rob«1 L(k 6, Borut Vegič, 2.»^ Slavko Lebar, Stank Milan Škafar, po Zelo slabo so start^ ši Odranec, sajs0 delu prvenstva z 8 ena^ na predzadnjem m« številom točk kot za ^^1 3. SNL vzhod, 1996/97 1 2 3 4 5 6 7 B 9 10 11 12 13 14 1. Aluminij 1:0 2:2 1:2 3:3 4:1 1:0 3:0 2:1 2:0 2:0 2:2 2:0 0:1 1:0 2:1 0:0 5:1 1:1 2:0 3:1 5:0 1:0 3:1 3:1 7:0 9:0 2. Pohorje 0:1 2:2 0:0 1:4 0:1 2:0 3:1 2:1 1:0 5:2 1:1 3:2 4:1 4:2 1:0 3:0 3:0 2:1 2:1 2:3 0:0 7:2 3:1 0:2 7:1 5:0 3. Bakovci 2:1 3:3 0:0 4:1 3:0 3:0 1:1 4:1 0:1 0:0 0:0 2:0 1:0 0:0 9:2 0:1 1:1 1:1 4:0 2:0 5:0 5:1 3:4 4:0 2:0 2:0 4. Črenšovci 1:4 0:1 1:0 0:2 0:3 0:3 0:1 1:3 5:0 1:0 0:1 2:0 1:0 4:1 3:1 1:0 4:2 2:1 2:0 0:2 7:1 1:0 2:0 1:0 1:0 3:0 5. Paloma 0:3 1:2 1:3 1:2 1:1 1:4 1:0 3:1 1:1 2:0 1:0 1:2 3:1 0:0 1:2 0:1 2:0 0:3 3:2 0:1 2:1 0:1 3:0 0:0 2:0 0:1 6. Kovinar 0:2 0:2 0:1 2:5 1:0 0:0 0:5 0:1 1:1 0:2 0:2 1:0 1:1 2:1 0:2 3:2 1:1 2:4 2:1 2:0 2:0 2:4 6:0 0:5 2:1 3:2 7. Unior 2:2 0:2 1:1 2:3 0:0 0:2 1:0 0:2 0:1 2:1 2:0 0:1 1:0 0:1 1:2 4:0 1:2 1:2 0:0 0:1 2:2 4:2 2.0 3:1 1:0 1:1 8. Goričanka 1:0 0:1 1:4 2:4 0:1 0:0 0:1 1:4 1:3 0:0 1:1 1:2 0:1 1:0 0:0 3:0 3:0 2:1 1:1 3:1 1:1 0:0 1:1 9:1 1:3 5:1 9. Turnišče 1:2 0:0 0:1 0:3 2:9 1:0 1:3 0:1 2:1 1:0 2:0 2:3 2:1 0:4 0:0 0:3 6:1 1:7 2:1 1:0 1:1 0:0 2:2 1:1 2:2 1:1 10. Dravinja 1:5 1:1 0:3 1:2 1:1 1:1 2:4 1:2 0:2 3:0 1:1 4:2 2:1 2:1 0:3 1:2 1:6 7:1 3:1 0:1 1:0 2:2 4:1 1:1 0:2 2:2 11. Odranci 0:2 1:3 1:2 3:2 0:4 0:2 0:2 2:0 2:3 1:0 1:2 0:2 0:0 1:0 1.1 1:3 1:2 0:1 1:3 1:0 4:1 0:0 2:4 6:0 4:1 1:0 12. Kungota 0:5 0:1 0:0 2:7 0:5 1:5 1:7 0:1 1:2 1:0 0:2 4:2 2:2 2:4 1:1 0:0 1:1 0:0 0:1 2:2 1:4 0:0 2:1 1:0 4:1 1:0 13. Brunšvik 1:3 1:3 1:3 2:0 4:3 0:4 0:2 0:1 0:3 0:0 0:6 5:0 0:2 1:3 1:1 1:9 2:2 1:1 1:4 1:1 4:2 0:6 1:2 0:1 0:3 1:0 14. Steklar 0:7 0:9 1:7 0:5 0:2 0:2 0:1 0:3 0:2 1:0 1:2 2:3 0:1 1:1 3:1 1:5 2:2 1:1 2:0 2:2 1:4 0:1 1:4 0:1 3:0 0:1 Brunšvikom (3:4) in Turniščem (0:1). Sicer pa so bili Bakovci tako po doseženih kot prejetih zadetkih na drugem mestu in je bil od njih boljši le prvak Aluminij. Najboljši strelec v moštvu je bil Fabijan Cipot, ki je s 14 zadetki četrti strelec v ligi. Sledijo: Bojan Jančar, 12, Aleš Erniša, 5, Franc Krančič, Matej Fras in Jože Kokaš, po 4, Goran Ristič, Simon Baranja, Emin Prekazi in Srečko Kovačec, po 3, Bojan Be-rendijaš in Aleš Gabor, po 2, Robert Berendijaš, Mihael Bukovec, Janez Matuš, Damjan Ošlaj in Robi Papič, po 1. moštvu je bil Peter Voroš z 10 zadetki, čeprav precej tekem zaradi poškodbe ni igral. Sledijo: Štefan Lipič, 9, Dejan Horvat, 8, Robert Kustec in Jože Voi, po 4, Jože Hartman, 3, in Franc Vučko, 2. Nogometaši Goričanke iz Rogašovec niso najbolje štartali, saj so šele v šestem kolu prvič zmagali v igri z Aluminijem v Kidričevem (0:1), kar je bil edini poraz novega prvaka na domačem igrišču. Po jesenskem delu tekmovanja so nogometaši Goričanke z 11 točkami pristali na desetem mestu. Veliko bolje so igrali v spomladanskem delu, ko so osvo- Panonija Žitkovci 13 1 111 14:75 7 115 14:26 St. dečki MS vzhod Beltinci Les Univit Beltrans Ljutomer Bakovci Makoter 1212 1210 12 12 12 12 12 7 6 4 1 0 0 0 0 o 1 2 0 73:12 2 44:14 5 57:38 6 28:36 7 31:37 9 11:52 111 11:66 36 30 21 18 13 5 1 St dečki MS zahod Mura Slatina Serdica Kerna Vega Goričanka 1010 10 10 10 10 10 6 5 3 3 0 0 2 2 2 0 0 114:7 2 35:27 3 29:24 5 28:65 7 22:35 010 2:72 30 20 17 11 9 0 St. dečki Lendava Panorama Nafta Odranci Bistrica Turnišče ‘8 8 8 8 8 7 7 3 2 0 01 01 14 15 08 43:4 41:6 18:19 6:33 6:53 21 21 10 7 0 Ml. dečki MS Mura Slatina Beltinci Bakovci Beltrans Phonix Vega Lesoplast 1414 14 14 14 14 14 14 14 8 7 6 6 5 3 2 0 3 1 2 0 3 0 137:8 3 68:47 6 64:42 6 45:54 8 32:50 6 34:59 011 18:73 1 11 16:81 42 27 22 20 18 18 9 7 Ml. dečki Lendava Panorama Nafta Turnišče 8 6 1 1 36:6 8 5 1 2 33:15 8 0 0 8 7:53 19 16 0 se znašli v nezaviuu^-., zaJu- Precej bolje so Sem delu prvenstva, kosovi nekoliko okrepili, saj so os^l točk in s 27 točkami zased'# sto mesto. V jesenskem ^1 moštvo trenirala Stankovi m Vlado Balažič, spomlad P'J do Vlaškalič. Najboljši s''1 j/ bil Boris Radikovič, kiJe J 12 zadetkov. Sledijo:^ tun, 4, Peter Gruškovnjako d Kerčmar in Boštjan Sebastjan Kavaš in vac, po 2, Darko Horva^k A Pozderec, Emin Prekazi1 n Ulempo L y Najbolj disciplinira^r J, i so bili nogometaši 113 negativnimi točkam''J menih in 2 rdeča), mestu je Turnišče s 131 (‘J nih in 4 rdeče), na / m s 149 (64 rumenih in }J na devetem Odranci>11 rumenih in 3 rdeče) in At stem mestu Goričbnka^l vec s 178 negativnim'1 J (72 rumenih in 3 rdeče j Feri Maučec Nogometaši Turnišča, ki uspešno tekmujejo v tre J v ligi vzhod. Stojijo od leve: Koveš (trener), Zver, La trener j k, Lebar, B. Lebar, Markoja, Mujdrica, Lutar (P* pr W Kovač, Vegič, Litrop, Albin Lackovič, Pucko, A . jure , nar. FotOg Kvalifikacije za 3. SNL Popravni izpit za Kemo iz Puconec zmagata^ še m vse iz»w m z % rjcm >z LJiebilvMX' ■ Ken10 M V' v Puconcboh treti1 >4 S Končan je bil prvi krog kvalifikacij za vstop v 3. SNL med Ke-mo iz Puconec, prvakom MNL Murska Sobota, in Bello Violo iz Maribora, prvakom MNZ Maribor. Srečnejši so bili Mariborčani in postali novi član 3. SNL. V prvem srečanju v Puconcih so bili boljši nogometaši Kerne, ki so zmagali z 2 : 1. Oba zadetka je dosegel Rakar. V Mariboru pa je Pred kv: iz Mai SNL. Tako j k tem y moštev. (FM L« T Pred kvaUf'^^0» v3.SNLn*e£>^ Nogomet - V Lendavi je ___ bilo polfinale klubskega mladinskega nogometnega prvenstva. Rezultati: Maribor : Mura 6 : 0, Aluminij : Nafta 1 : 4, Maribor : Nafta 5 : 0. Vrstni red: 1. Maribor, 2. Nafta, 3, Aluminij, 4. Mura. V Lendavi je bil nogometni turnir veteranov. Med tremi moštvi so zmagali nogometaši ZTE-ja iz Madžarske pred Nafto in Redičem. (F. Horvat) Nogomet - V Črenšovcih ___ je bilo polfinale klubskega nogometnega prvenstva Slovenije za mlajše in starejše dečke vzhod. Rezultati - mlajši dečki: Maribor : Panorama Črenšovci 3 : 0, Mura : Krško 9 : 2, Mari- 4- Krško, M: Mura : Panoram j ^ar (V) : DravaMA Mura 3:2. Vratni rfKi„ 2- Mura, 3. Dra^L^ Zmagovalca bosta Z'RA Za naslov prvaka. / Mj^. f L26- junij 1997 »Šport 23 ^knitenis Ob uspehu soboških rokoborcev Prva slovenska medalja Radetu Bačiču kapetan Edvard Ve-določil igralce za mladin-^državno reprezentanco, ki bo do 27. julija sodelovala na •'Epskem prvenstvu v Topol-ta Slovaškem. Med šesti-*landidati je določil štiri, med ^'tudi Sobočana Gregorja ^ana, medtem ko je drugi ^dat Miran Solar odpadel. priznanje tako za igral-“'klub, ki pa bo moral za Woudeiežb0 zagotoviti pri-1.500 DEM. Sobočani l pljujejo s tradicijo sode-, ^la na evropskem mladin-®Pnenstvu, lani sta namreč j ,Mitja Horvat na mla-ii.v Koščak na pio- M.U. —। * Roman iglična ZlastFJ odllčnih C^kijehi AK Pomurje) tekov °Srednja oseb- Srednde pri> V^teL a astna mlad>n- ^ntej^toindobi-Špur S 0|tienit' ’94) zasedel Meoi^3 Še šest0 hc V teku na nGč v ^eset0 mesto rf^id ?11 na 400 m Prv?^ dan držav-Xl ^fiurje nSJVa 4 bd za b^ešej LzMl*rske So-> 80QS^a Roman Hs^šaia u01 s časom Soboški rokoborci Rade Bačič, Mitko Nasevski kot tekmovalca, Stanko Šernek, Vitomir Kranjc kot sodnika in Boris Ba-rač kot vodja so se zadovoljni vrnili iz sredozemskih iger v Bariju v Italiji. To veselje in zadovoljstvo so pokazali na tiskovni konferenci, ki sojo pripravili po vrnitvi iz Italije in predstavili dogajanja na sredozemskih igrah. Največje veselje je vsekakor pripravil 25-letni Rade Bačič, saj je v kategoriji do 69 kg zasedel tretje mesto in osvojil bronasto medaljo, ki je prva v samostojni Sloveniji. Tega uspeha ni pričakoval, saj je pred odhodom v Italijo povedal, da bi bil zadovoljen z uvrstitvijo do šestega mesta. Zato je bil tembolj srečen, ker je prav njemu uspelo dobiti prvo tovrstno odličje, hkrati pa poplačan dolgoletni trud. Na sredozemskih igrah v Bariju je Rade Bačič v grško-rimskem slogu od petih borb dobil štiri. Uspešen je bil Konjske dirke v Ljubljani Dori Lobell (M. Slavič) najhitrejši Na hipodromu v Stožicah so bile kasaške dirke z osmimi točkami sporeda. Sodelovali so tudi Ljutomerčani na čelu z evropskim prvakom Markom Slavičem mlajšim, ki je zmagal z Dorijem Lo-bellom v sedmi dirki in dosegel tudi najhitrejši čas 1:17,48. Poleg tega je Marko Slavič zmagal tudi v zadnji dirki z Express Barom, lastnik Drago Horvat Ljubljana, s z tni državni Au^je v ■ Ov državne V^^tuch1160 druSa M Medosebni M00 f seJe blla šesta- v odlikoval Oal 0 fiest Cas°m 21,87 k V fjer d°slej.V mesto. re- | Hokej na travi Odločila bo tretja tekma Odigrani sta bili povratni tekmi prvega kroga končnice državnega članskega prvenstva v hokeju na travi. Lek iz Lipovec je premagal Mursko Soboto z 2 : 0 (Š. Mesarič, Kavaš). Ker so prvo tekmo dobili s 3 : 2 Sobočani, bo o finalistu odločila tretja tekma. Tekma med Moravskimi Toplicami in Triglavom iz Predanovec, ki je bila odigrana pod žarometi v Moravskih Toplicah, je bila pri rezultatu 2 : 1 (Kuzma in Puhan za Triglav in Cigut za M. Toplice) za Triglav tri minute pred koncem prekinjana zaradi napada na sodnika in bo verjetno registrirana z doseženim rezultatom. Triglav je tako že prvi finalist. 3 KS° fastn J?ornurski- ikS H ^AK Kla-w"” 4 Tenis - V Moravskih Topli-____ cah je bil v okviru akcije Šport za vse - olimpijska kartica, v kateri je sodelovalo 65 udeležencev, tradicionalni teniški turnir za pokal Zdravilišča Moravske Toplice. Med ženskami je zmagala Rifljeva (Oto- čec) pred Tamšetovo (Celje), Li- pičevo (MS) in Majcetovo (Ljublja- na). Pri moških do 35 let je prvo mesto zasedel Ceh (Ptuj) pred Čerp-njakom (MS), Radičevičem in Dragarjem (oba Ptuj), med moškimi nad 35 let pa je zmagal Pruš (Velenje) pred Verešem (MS), Paro-patom (Ravne) in Rifljem (Otočec). ^eza Grabar olimpijske kartice v, -opll‘ vratih nanravo. ki bo z olimpij- klub, hkrati pa ima ugodnosti na A\?l>rnMer rečanje ' " ■ -asa, spoz-skavtov, pte- VS m druženje K k Poskrbeli uporabo «0 bodo imet- NS*?! ^^ovanju t \ Gorenje \ ^v\\\ hodnih vratih napravo, ki bo z olimpijsko kartico omogočala vstop na stadion ne glede na čas. Vsi obiski bodo s pomočjo računalnika evidentirani tako, da bo mogoče imeti nadzor nad uporabo. Prizadevajo si tudi, da bi imetnikom olimpijske kartice zagotovili cenejšo uporabo fines studiov, bazenov in servisnih storitev za športno opremo v domačem okolju. Opozoriti velja tudi na otroško olimpijsko kartico, namenjeno mlajšim od 15 let. Sicer pa je olimpijska kartica primerna tudi za klubsko članstvo, saj se lahko vsak imetnik včlani v svoj tudi Mitko Nasevski v kategoriji do 63 kg, kije dobil dve borbi od štirih in zasedel izvrstno peto mesto. Nastop naših reprezentantov je pokazal, da sta se za tekmovanje dobro pripravila in tako tudi prijetno presenetila sama sebe. Na sredozemskih igrah v Bariju sta uspešno nastopila tudi Stanko Šernek in Vitomir Kranjc kot sodnika, saj sta odlično vodila kar po 15 borb in s tem pridobila naziv mednarodnega sodnika prve kategorije. Uspeh soboških rokoborcev na sredozemskih igrah v Bariju je vsekakor najlepše darilo ob praznovanju 20-letnice najboljšega slovenskega rokoborskega kluba. (FM) Slavko Miholič zmagal v Italiji V Trevizu v Italiji je bilo mednarodno tekmovanje rokoborcev Alpe - Jadran za mladince do 18 let. Med 60 tekmovalci iz osmih kilometrskim časom 1:18,43. Od Ljutomerčanov sta zmagala še Meri Lobell (Mirko Babič) 1:19: 62 v peti dirki in Lariosa (Vlado Žnidarič starejši) v šesti dirki 1:20,23. Druga mesta so zasedli: Indos MS (M. Slavič mlajši) v prvi dirki dveletnikov, Feliks Lobell (Milan Kokolj) v drugi dirki, Lord Lobell (Slavko Jureš) v peti dirki, Proudy (Tonč Slavič) v šesti dirki in Soulman (Damjan Ora-žen) v zadnji dirki. Tretji so bili: Adži Lobell (Jože Slavič) v prvi dirki, Alberto (Vlado Žnidarič) v drugi, Ida MS (M. Slavič mlajši) v tretji, Ahaja (Janko Sagaj) v peti dirki. Četrti je bil Lisko Lobell (Simon Erjavec) v drugi dirki. Prihodnjo nedeljo bodo kasaške dirke na hipodromu v Ljutomeru, ki jih organizira Konjeniški klub Ljutomer. Gorsko kolesarstvo Jauk prvi, Jandl tretji V dolini Završnice na Gorenjskem je bilo tretje tekmovanje z gorskimi kolesi za Slovenski pokal v disciplini cross country. V elitni kategoriji na 6 km je zmagal Marjan Jauk (Lee Cougan team Veržej) in že tretjič zapored osvojil maksimalno število točk. Lep uspeh je dosegel tudi mladi Jernej Jandl iz Ljutomera, ki je med med dečki zasedel tretje mesto. Naslednje dirka za državno prvenstvo bo v nedeljo na Rogli. Mure štartah športno- turističnih prireditvah, aktivnih športnih koneeteden-skih prireditvah, ob nakupu športne opreme, nezgodnem zavarovanju, so pa še dodatni programi za olimpijsko kartico. Na četrtem srečanju v Moravskih Toplicah so udeleženci spoznavali športne igre, sodelovali na teniškem turnirju in se kopali v bazenih kopališča Termal. Podrobnejši programje zajemal ro-lanje, uporabo Polarjevih naprav, Kastnerjev družinski kotiček in testiranje avtomobilov. (L. Zel-ko) Rade Bačič - bronasta medalja na sredozemskih igrah držav je sodeloval tudi Sobočan Slavko Miholič in se odlično odrezal. V kategoriji do 52 kg je namreč zasedel prvo mesto. Zadnji nastopi Slavka Miheliča kažejo, da gre za zelo talentiranega rokoborca, ki se bo ob načrtnem delu razvil v vrhunskega tekmovalca. (RB) Suh Zmagal Meštrovič, Hulak četrti V Radencih je bil prvi mednarodni šahovski festival Bajus ’97, ki ga je organiziralo Podjetje Bajus iz Radenec. Sodelovalo je 97 šahistov iz Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Zmagal je Zvonko Meštrovič (Krško) pred Darkom Su-pančičem (Maribor), oba sta zba-rala po 7,5 točke. Sledijo: Georg Mohr (Maribor), Krunoslav Hulak, Miran Zupe (oba Radenska Pomgrad) s po 7 točkami. Danilo Hari je bil s 6,5 točke sedmi, Boris Kovač s 6 točkami deseti in Ivan Lukič (Radenci) s 5,5 točke sedemnajsti. Najboljši so dobili pokale, denarne in praktične nagrade. Šahmetovič in Ilič pri Muri V ponedeljek so začeli s pripravami za novo tekmovalno sezono nogometaši Mure pod strokovnim vodstvom novega trenerja Milana Koblencerja. Prvega sestanka in treninga so se udeležili v glavnem vsi igralci razen Horvatha, Cipota in Frasa, ki so bili upravičeno odsotni. Na prvem treningu so bili tudi Alihodžič in Lukič, ki sta se odločila, da bosta še naprej ostala v Murski Soboti, ter Ilič, ki se je po dveh sezonah zopet vrnil v Fazanerijo, in Šahmanovič iz Črne gore, ki je pred leti že igral za Maribor. Na fotografiji nogometaši Mure na prvem treningu. Foto: J. Zauneker Košarkarski klub Radenska Radenčani v prvi B-ligi Po enem letu tekmovanja v drugi državni ligi so se košarkarji Radenske iz Radenec kot prva rezerva namesto Rogaške, ki je zaradi finančnih težav odstopila od tekmovanja, uvrstili v košarkarsko prvo B-ligo. S tem se je Radenčanom izpolnila velika želja, ki so si jo zadali pred začetkom tekmovanja, a so si to zaradi kakovosti tudi zaslužili. V tem času je prišlo pri Radenski do nekaterih sprememb. Predsednik kluba je še naprej Marjan Hladen, tehnični vodja pa Gregor Grein, direktor kluba je postal Boris Gabor, namesto dosedanjega trenerja Bojana Lutharja iz Maribora je ekipo prevzel trener Igor Kuzma iz Maribora, dolgoletni igralec Miklavža (sedaj mariborski Ovni), ki se je izkazal tudi kot trener, saj je ekipo Mik-Ivaža pripeljal iz druge v prvo B-ligo. Nazadnje je bil trener pri ŽKK Maribor. Pri igralskem kadru ni prišlo do bistvenih sprememb, saj so vsi dosedanji igralci ostali. Edina okrepitev je Ro- Spidvej V Petišovcih mednarodna dirka Speedway team Lendava organizira na stadionu v Petišovcih mednarodno dirko v spidveju za srednjeevropski pokal, ki bo v nedeljo, 29. junija, ob 15.30. Na dirki bodo sodelovali tekmovalci iz sedmih držav: Avstrije, Češke, Hrvaške, Italije, Madžarske, Slovaške in Slovenije. Vsako državo predstavljajo po trije tekmovalci. Za Slovenijo bodo tekmovali: Matej Ferjan, Izak Šantej in domačin Jožef Koren, ki bo nastopil z najnovejšim motorjem Jawa. Sicer pa bodo na dirki nastopili nekateri zelo znani dirkači. Za ljubitelje spidveja bo to gotovo enkratna prireditev, ki si jo bo vredno ogledati. (A. Matjašec) Motošport Tretja preizkušnja veteranov v Andrejcih Strelska družina Strelec iz An-drejec, ki je član Združenja gorskih časovnih preizkušenj veteranov Slovenije, organizira v nedeljo, 29. junija 1997, ob 12. uri tretjo gorsko preizkušnjo veteranov okrog Torkovega brega v Andrejcih, ki šteje za državno prvenstvo. Letos sta bili že dve preizkušnji veteranov na Križni Gori, ki jo je organiziral motoklub Leteči Kranjci iz Škofje Loke, in na Šmarjetni gori, ki jo je pripravil Avto-moto racing klub Kranj. Na prireditvi v Andrejcih bo sodelovalo okrog 70 tekmovalcev iz Italije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Med njimi bodo tudi nekdanji tekmovalci cest-nohitrostnih dirk, kot so Janko Štefe, Edo Dolenc, Janko Drak Ludvik Filo direktor NK Mure Po odstopu Ervina Kerčmarja je upravni odbor NK Mura imenoval za novega direktorja Ludvika Fila, ki bo funkcijo opravljal neprofesionalno. Ludvik Filo je pred leti že bil predsednik in je z delom kluba dobro seznanjem. Čeprav je prevzel to funkcijo v času, ko se je klub znašel v finančnih težavah, se je dela lotil optimistično. »Usmeritev kluba, da bodo moštvo v glavnem sestavljali domači igralci in domače strokovno vodstvo, je bil zame izziv, da se lotim posla. Mislim, da se nekaj da narediti, če v klubu vsak prevzame odgovornost za svoje področje. Pripravljam prograih za sanacijo razmer, ki ga bom predložil upravnemu odboru. Mislim, da finančno stanje v klubu ni rožnato, ni pa tudi bombastično. Najprej bo potrebno urediti obveznosti do igralcev. Zato bo potrebnih nekaj novih marketinških poslov, z nekaterimi upniki pa se dogovoriti za odložitev plačila dolga za nekaj časa. V prihodnje pa bodo obveznosti do igralcev manjše. Vsekakor je potrebno čimprej rešiti status športnih objektov kluba, o čemer že tečejo pogovori. Mislim, da bi to nalogo moralo prevzeti mesto Murska Sobota. S tem bi dosegli, da bi bili športni objekti redno vzdrževani,« nam je povedal novi direktor NK Mura. (FM) bert Karlo iz Lenarta, ki je nazadnje igral kot izposojeni igralec mariborskih Ovnov za Slivnico v ligi A-2 in bil peti najboljši strelec v ligi. Z njegovim prihodom se je okrepila igra pod košem. Izposojeni igralec Satexa Matjaž Želj pa je postal član Radenske. V klubu si prizadevajo, da bi v svoje vrste dobili še enega organizatorja igre kot pomoč Pavlinu. Radenčani se že nekaj časa vneto pripravljajo na zahtevno tekmovanje v prvi košarkarski B-ligi. Z dosedanjem delom novega trenerja so zelo zadovoljni in upajo, da rezultati ne bodo izostali. Pričakujejo, da bo tekmovanje v prvi B-ligi kakovostno in izenačeno, zato si prvo leto želijo obstanek v ligi, to je vsaj deseto mesto. Mislijo, da je ob dobrem delu in vodenju ekipe to tudi dosegljivo, zlasti še, ker v prihodnje v tej ligi ne bodo smeli igrati tujci. Še naprej je glavni pokrovitelj Radenska, katere ime klub tudi nosi. Prizadevajo pa si, da bi pridobili še nekaj pokroviteljev. F. M. sler, Alfredo Suspize (Italija) in seveda domačin Edi Berden ž ženo Nado med prikoličarji. Tekmovalci bodo nastopili z motorji od 90 do 500 ccm, izdelanimi od leta 1969 do 1977. Prijavnina znaša 4.500, nadaljnja 2.000, za prikolice 6.500 SIT. Prvi trije tekmovalci v posamezni kategoriji dobijo pokale, drugi pa pri-zanja. Prireditev bo gotovo svojevrsten užitek, ki ga ne bi smeli zamuditi. (FM) 2. SRL ženske Vegrad B 1612 2 2 411:344 26 Ptuj 1611 2 3 352:284 24 Lisca 16 9 2 5 364:333 20 Žalec B 16 9 1 6 33:310 19 Šentjernej 16 8 1 7 319:302 17 Mohix 16 8 1 7 330:317 17 Novo mesto 16 7 0 9 319:316 14 Škocjan 16 2 0 14 248:364 4 Branik B 16 1 1 14 225:321 0 24 JCTod listki ^užna indija - dežela templjev in religij i &ot na vziioč Obnovitev kraljeve oblasti leta 1951 pa ga je odprla tujim popotnikom. Nepal je izjemno zanimiva dežela. To je hindujska kraljevina s slikovitimi mesti in neštetimi starimi svetišči, dežela s presenetljivimi narodnostnimi in kulturnimi sta-rožitnostmi. Poleg tega je to ozemlje s čudovitimi pokrajinami, od subtropskih gozdov do najmogočnejših vrhov na svetu. Zato ni čudno, da prihaja v nepalsko hribovje in visokogorje čedalje več obiskovalcev. Celo Velika Himalaja, ka: mor so se nekoč odpravljali le re- ki je oddajal strah zbujajočo modro svetlobo. Cvet in svetloba sta bila zunanji znamenji božanstva Adi Bude. K jezeru so prihajali puščavniki in svečeniki, ki so tu svoje dneve preživljali v čaščenju in občudovanju božjega. Čeprav geološke najdbe potrjujejo, da je bila dolina nekoč pod vodo, pa jemlje moderna znanost legendo kot legendo. Dolino, kjer je življenje veliko prijetnejše kot v gorah ali nižinah, so skozi tisočletja naseljevali zanimivi in spretni ljudje, ki so semkaj prišli z .vseh štirih koncev sveta. Najbližja znana zgodovina je Piše: Janez Jaklič 21. del 1 Iz slovstvene preteklosti med Muro in D^ i_____- ....... .. Panonski III dki vrhunski alpinisti, je zdaj postala cilj neštetih planincev in plezalcev. Ljudi privlači narava, sprehod po stezah med prijetnimi vasmi v pravljičnem okolju ledenih gora, druge vlečejo samo vrhovi, strme stene, rekordi, tretji spet prihajajo po duhovne vrednote, k izvirom starih modrosti, ki jih varujejo hindujski puščavniki in budistični menihi. Bivališče žive boginje Kumari Katmandujska dolina, središče nepalskega sredogorja, je bila v zgodovini dežele vedno močno opazna. Vse kar se je pomembnega zgodilo, se je zgodilo v dolini ali zaradi nje. Legenda nam skozi tančice ogromnih časovnih razdalj na mestu, kjer je danes prestolnica Katmandu, prikaže prelepo turkizno jezero. Sredi njega je rasel čudovit dragulj, prekrasen lotusov cvet. prihod Karatov v 8. ali 7. stoletju pred našim štetjem, Yalambar pa njihov prvi in najbolj opažen kralj. Pripisujejo, mu srečanje z vladarjem nebes Indro, ki je v človeški podobi blodil po kathmandujski dolini in se spraševal o smislu bojev med ljudmi in božanstvi, ki jih opisuje ep Mahabharata. Dolino so obiskovali tako bogovi kot ljudje. Za časa 7. vladarja dinastije Kirati je prišel Buda s svojim najljubšim učencem Anando. Zgodba pripoveduje o premišljevanju velikega učitelja v mestu Patan, kjer naj bi Buda ustanovil svojo bratovščino. Sledil mu je kralj Ašoka, ki je tu postavil nekaj stup, hčerka pa se je omožila z lokalnim princem. Ni izključeno, daje v dolino prišla tudi katera od zablodelih grških legij. V tretjem stoletju so Nepal zavzeli prišleki iz Indije, ki so prinesli hindujsko vero in kastno socialno strukturo. Sklepajo, da so Kirati predniki ene današnjih nepalskih etničnih skupin, ki so se pred sovražniki umaknili v vzhodno hribovje. Hindujska kultura je v novem okolju omogočila nesluten razvoj gradbeništva, kiparstva in slikarstva. Nastala je zlata doba nepalske umetnosti. O takratnih lepotah dežele nam pripovedujejo osupla poročila kitajskih popotnikov. Prišleki so Se čudili velikosti in bogastvu kraljevske palače, okrašene z rezbarijami, dragimi kamni, srebrom. »Povsod so stali zlati vodnjaki - vodometi, iz katerih so zmaji bruhali bistro studenčnico. Kralj je med sprejemom sedel na levjem prestolu, ovenčan z zlatom, dragulji in jantarjem. Obkrožen je bil z dvorjani, ki so sedeli na tleh na levi in desni strani njegovih nog. (nadaljevanje prihodnjič) Portreti I ittrthoJ Prekmursko slovstvo ni samo skupek IMRE nabožnih besedil v prekmurščini, izo- blikovani v nadnarečni (knjižni) jezikovni sistem, kakor se običajno misli, ampak ga sestavljajo tudi posvetna besedila, sprva predvsem učbeniškega značaja, pozneje pa je njegova zvrstna slika čedalje pestrejša. Toda med duhovnoz-godovinsko prepoznavnejšimi obdobji (če odmislimo reformacijo) je zagotovo razsvetljenstvo, ki se - glede na druge nacionalne književnosti seveda z določenim časovnim zaostankom - s Košičem in Agu-stičem razmahne od srede do 70. let 19. stol. Prvi prekmurski časopis Prijatel in knjižica Prirodopis s kejpami zanokodne šoule sta najpomembnejša dosežka Agustičevega razsvetljenskega projekta. . Časopis je urejal Agustič zelo dinamično, pri čemer so besedilni del podpirale ilustracije. Ohranjeni izvodi, ki so na voljo v Budimpešti in Ljubljani, kažejo, da seje osredotočil na nekaj stalnih rubrik, občasno pa je vključeval tudi druge, priložnostne teme. Stalne rubrike so bile: Orsačko spravišče (n njej je poročal o delu državnega zbora), Zvonski dugo-vanyi (v njej je obveščal o zunanjepolitičnih dogodkih), Razločne glasi (v njej je seznanjal bralce z dogodki iz bližnje in širše okolice, zadnji dve leti pogosto tudi z desnega brega Mure), Mali veri (rubrika je ponujala najrazličnejše nasvete kmetovalcem). Med priložnostnimi temami velja omeniti zapise o prehodu s starih na nove merske enote pod skupnim naslovom Od nouvi mertukov ali pa portrete vodilnih politikov in plemenitašev pod naslovom Ravnitelje orsaga in Kejpi preimenitašov ali pa opise najpogostejših jedi in prehranjevalne nasvete pod naslovom Za liistvo potrejbna jestvina. Med temi nasveti je v IV. razdelku (Nuclivost i škodlivost kave) tekla beseda tudi o kavi. Takole je zapisano: Pri vnougim človeki kava sehn odtira; drugi pa kavo za tou tildi niicajo, ka ji poživi, mirno mi-šljejnje njim obudi i na delo potriica i z-kavov se očrstijo, pismo i guč se njim bolje rata. Teje kava kak vrastvo nucana. Geto kava žile tejla na delo rata, zato je večkrat škodliva kak nudiva. Za lidi z rahlivov naturov i pri črstvom deteti je kava škodliva; pri stari lidem mamo krv obistri i zato tem nišče nezameri, či radi kavo pijčjo. novo poglavje v razvoju agustic nkcan ' * Jnrrcifil 03 /3^ obseg je namreč razširil dotlej »nepokrita« področja. Tako je ob P®1* j državnega zbora nastajalo politično izrazi pojasnjevanju katastrskih in davčnih zadev'i v drugih besedilih spet drugo strokovno'^ Seveda ni manjkalo tipičnih publicističnih j v katerih je publicističnost razvidna ne k®.,J Ine (žanrske) strukture, ampakjoje opazovati tudi na besedoslovno-bese J jezikovni ravni. Le kot ponazoritev najna' AanstičeVlIlP, J 1. ce rol najpogostejših Ag« 1 »k ^el S N: da je bila ena ___ - stičnih besed »dugovany« (zadeva). dugovanya vozravna«, »od pejnez dug® $ štera«, »zviinski dugovanyi«, »nazavtips ni dugovanyi«, »pri duhovni dugovan?1*'^ Vsa ta besedila so nastajala iz Agus^-^I svetljenskega) svetovnonazorskega je videlo prihodnost ljudi, tudi narod® nosti. v svobodi in prosvetljenosti. To P bilo tudi »duh časa« v prestolnici sredi y njega seje napajala vsa t. i. narodu /v J književnost, ki jo madžarska šteje za prehodno obdobje od roman stični književnosti. Romantično iskani dnega značaja in duha ljudstev sejeLjuX že znanemu razsvetljenskemu spoz ‘ reaktualiziralo prebujajoče se niadz3 jasodstvo: daje bistvo skupnosti svoboda' svobodni državljani, kijih | teklost, isto mišljenje in čutenje, ena «»| cilji. V odločilnem trenutku je Agus jPsi nesel tudi na prekmursko slovensko h, med njenimi pripadniki razširjal sP yM |»! časopisa. Ali kakor je zapisal v uvod ^/l ’ Iki Prijatela za leto 1876: »Prejde oJ > brezi znanosti. /.../ Prijatel de na I razšiirjavo. Sloboščino, pravico, pošten] ,^ a k dale. Pride vremen, morepridti, da ' pjnt k 1 dugovanja človečanstva se na obldd^ Na sloboščino je samo vučen 7,1 H %is S In ko so na slemenu še po lepi stari šegi zašelesteli pisani trakovi na smrečici, jo je družina Pintaričev in Žalikov z mojstrom in delavci zalila z domačim vinom ob sočnem prekmurskem kruhu in gnjati. Starši so si zadovoljno meli roke s pomirjeno vestjo, da so mladima pripomogli do lastnega doma, čeprav sta se le-ta v začetku tej zamisli celo upirala. Zaskrbljenost nad visokimi krediti ni bila odveč, odtehtala pa je ceno užitka, ki jo bo lahko ponudil dom na sončnem griču, kamor bodo prodirali žvižgi vlakov, žal tudi ropot in hrušč v klanec sopečih težkih tovornjakov. Volje za nadaljnje delo je bilo veliko, stanjšale in ožele pa so se denarnice. Zato so mladi, rastoči domek začasno zaprli. Montažno podjetje se je razraščalo ustrezno z razmahom gradbeništva. Boris je napredoval zaradi svojega vestnega dela, čeprav vsi delavci novemu šefu niso ploskali. Strog in zahteven je bil do sebe in drugih in med tistimi drugimi se je znašlo precej takih, ki so ljubili debelo senco in osvežitve tudi v delovnem času. Te je skušal izbezati in naletel je na oster odpor. In ker človek ni zadovoljen, ko je oštevan, ali če mora koga oštevati, zlasti, če mu ni to prirojeno, se je tudi Boris slabo počutil. Večkrat so mu dali vedeti, da tudi pri vodilnih v svojem prizadevanju nima vse opore. Zlovoljen in utrujen od dela in skrbi je sedel za mizo, in ko mu je žena postregla s kavo in še sama prisedla, ji je, čeprav ni rad vlačil svojih službenih nadlog domov, vseeno potožil: »Sit sem teh trenj, tega zasledovanja in razčiščevanja. Vrnil se bom med monterje in se raje ubadal s stroji kot z ljudmi. Kadar se oglašajo stroji, prinašajo človeku vsaj zadovoljstvo in uspeh, kadar pa nergači navijejo svojo ploščo, se vame vseli samo slaba volja.« Pričakujoče se je zazrl v ženin obraz, morda je šele zdaj opazil, daje zdravo, mladostno zardelost in dekliško mehkobo z njega že odplaknil čas. Ostalo pa je na njem nekaj zanimivega, toplega, drugačnega od vznesenosti in zagona. Če je pričakoval pomilovanje, se je uštel. Razum pa Anči ni puščal na cedilu, zato mu je svetovala: »Vztrajaj pri svojem. Trmasto nikar ne vsiljuj svojih principov, vendar ob ugotovitvi, da meniš pošteno in za podjetje dobro, bodo morali tudi nasprotniki popustiti. Da šefi niso nikjer preveč priljubljeni, to najbrž ni tuje. Tudi mene moja šefinja še ni navdušila in včasih celo mislim, da se s svojimi malenkostnimi zahtevami izživlja nad menoj in seveda tudi nad drugimi. Prepričana sem tudi, da si zaradi našega nezadovoljstva ne beli glave tako kot ti.« »Razumi, da nismo vsi zgneteni iz istega testa. Kar mene teži, drugi mimo preskočijo,« ji je mrko odvrnil. Udarila je na drugo, čisto praktično plat: »No, denarja, ki ga dobiš za višji položaj, tudi ne kaže zametavati. Saj ga potrebujeva, ali ne? Gotovo bi tudi ti rad občutil lastna vrata za svojim hrbtom. In hiša, tako le samo do strehe, je še neizmerno požrešna. Bojim se, da je kapital v Dolincih tudi že skopnel.« »Sem si mislil, da boš zapela na to struno. Vseeno sem ti hvaležen, da mi pomagaš zatirati to občutljivost, ki bi se je moral že zdavnaj otresti in razumneje gledati na svet okoli sebe, z vsem dobrim in slabim. In slaba je pri tem zavist, ta nenehna spremljevalka vsakega uspeha.« »Za nobeno ceno te ne napeljujem, da bi se moral gristi. Vztrajaj pač, ob spoznanju, da izgubljaš boj, pa odvrzi puško in se spusti niže. Nočem, da bi te kariera izmozgala in naredila iz tebe nezadovoljneža in živčnega za ceno hiše in denarja. Jeseni si bova posadila sadike, nekaj jablan in hrušk, obdelala kos vrta, da ne bova posedala na prazni klopci in ob prazni mizi. Paradižnike in čebulo bova gojila na svojem. Seveda bo na sončni legi ob poti dolga vrsta vrtnic in vsega sezonskega cvetja.« »Sem si kar mislil, o čem sanjariš,« ji je priznal in jo prijel za roko. Potem je odprl dlan in opazil mrežo gostih, temnih in globokih črt na trdih dlaneh. »Samo o majhni in lastni vrtnariji, ki jo bom lahko sama obdelovala. Najin svet je precej velik, in če ga bodo pritlikave sadike samo obrobile, v sredini ostane dovolj zemlje tudi za rastlinjak,« je vzhičeno načrtovala, kajti še pred kratkim je ideje, da bi žena postala na trgu zelenjadarica, močno zatiral. »Upam, da ne računaš na tržnico.« »Nikoli nisem! Vse je domenjeno in urejeno. To naj ostane za zdaj samo moje. Sčasoma boš moral odločno prikimati tudi moji podjetnosti. Vse bom uspešno prodala, le rože bodo samo za okras in samo za našo hišo. Najini dve dobri sosedi iz bloka bom pridno zalagala z njimi.« Podaljšana jesen je s svojim prizanesljivim vremenom omogočila, da so ljudje vse postorili. Breg s svojimi več ali manj dograjenimi hišami je živel pestro življenje. Tokrat sta poživila Pintaričevo zemljišče Silva in Tomi. Skupaj s sestrinimi izkušnjami so zasadili sadike, ves sredinski prostor pa preorali, prekopali, naredili zasilen rastlinjak, pokrit za zdaj le s polivinila- stim obokom. Vzporedno z dohodno potjo je kukalo iz prsti sto dvajset vrtnic. Le hišo so zaklenili, ker se v njej še ne bo nič premaknilo do spomladi. Boris v podjetju sicer ni slavil popolne zmage. Vendar ob spoznanju, da je v svojem prizadevanju ravnal tudi napak, zlasti, da je bil preveč zagnan in napet, je vrv nekoliko popustil. Zadovoljil se je s polovično zmago, z najbrž navideznim mirom in uspešnim delom. Ugotovitev, da mladostna energija, ki človeka tira do skrajnosti, že polagoma popušča in vodi v strpnost, je bila bridka. Spravljivostjo postala ena izmed njegovih življenjskih potez. Od Prešernovega Slovesa od mladosti, mu je ostalo v spominu »Dni mojih lepša polovica ...« Temu so se fantje v srednji šoli hahljali in se spraševali, kje je »lepša polovica«, ki je bila takrat še od zelencev tako zelo oddaljena. Zdaj je sploh ni bilo več. Že je prešla ta leta, čisto tiho in neopazno. Dobri dve leti je že zajadral mimo. Ko je tako šel vase, je trezno ugotovil, da so leta odtekala tako v delu, skrbeh, sprostitvah in načrtih. Prejšnji zapetljaji in tegobe so se morale vedno umikati in narediti prostor za druge, nove. Vse je odšlo mimo njega, le tu in tam se je oglasil spomin na Mileno. Ni bil več tako živ, tudi boleč ne, a občasno je priplaval na površje. Dovolj je bilo le srečanje z neko samo malce podobno žensko. In v podjetju so bile ženske, tudi prikupna dekleta. Nekoč, še čisto v začetku, mu je delovni tovariš svetoval: »Če hočeš mirno živeti, pusti svoje podrejene in sosede pri miru!« Ta koristni nauk je bil zanj odveč. Po svoji zunanjosti in tudi značajskih potezah gotovo ne bi bil naletel pri zapeljevanju na odpor. Toda več kot dober sodelavec ni hotel nikomur biti, tudi čednim ženskam ne. Poznal je razne spletke, ki so krožile o ljubezenskih gnezdecih tudi za domačo ograjo. Ne da si ne bi bil upal tvegati, pač pa ga nobena ni tako prevzela, da bi se ji intimno približal. Njegovo prekletstvo ali blagor je bila Milena ... In ker je bila zanj izgubljena, sta mu ostali Anči in njuna hčerka. Saj res, Alenka bo čez leto že dorasla za malo šolo. V rasti je prehitela svoje vrstnice, celo Urško, z njo je dolgo rasla vštric, je za kak centimeter prerasla. Nič več ni bila osamljena in z blokovskega dvorišča so priromala v stanovanje z njo tudi pisane žargonske cvetke, da sta se starša samo spogledovala. Nemalokrat je očetova lepa beseda zamenjala ulične izraze, čeprav so prejšnji iz dekličinih ust tako spontano še naprej butali. »Kar sram me je, ko prideva domov. Govori kot kak drvar, ker je pretežno med dečki,« je tarnala mati. »Pustijo, zvečer, ko jo okopaš in spraviš v rožnato pižamo, je zopet najina in nežna deklica. Veš, kako sem srečen, ko mi takšna zleze v naročje. Saj zna biti priliznjena in pretkana kot odrasla ženska. Ve, da s tem veliko doseže,« je sprevrgel na šalo ženino zaskrbljenost. delaven težak Prijatel za vas slo p, .(nadalje™ s žens-- Od naročila do rojstva je ^ ^jusp^' ianes ali iutri. ni rečeno, da ta • , jar sanjariva! « va danes ali jutri, ni rečeno, moj6 varja!. leta lež>J° I »Pač. ker že skoraj Poi 1110ža- , ji dotakanjene,« je preseneti < us »In?« je vprašal hlastno. . taKi J »Upam, da je že na potl- j zaupala. h rjia, ji »Oho, zdaj pa si me °Pe oOljub1'’ ; obraz, se sklonil k njej in A 0 Anc Šele zdravnikova P0^1 naraV^ življenjski vsakdan druga rnostjoJ;XJ|/ ločeno obzirnostjo in po prid^-ijet’ otroka želi tudi on. V li dnevi tudi Alenki. Kaj bratcu, kot da bi bil spol j^gi. i den. Urša ji je celo zavi a^avega be ob prihodu novegaijej( so ji žugali z dvignjenim P $ il> fl® J »Le počakaj! Dojenček povedati, še sam ne ves, ^aca ■ bati, pestovati, in ko zaci-। j« seboj. Nič prostosti in '8 (nadalJ ^,26. junij 1997 /žapovednik 25 28. junija to'ni I?’Uase dodo zaceli soboški dnevi z Rokere-'Pesnoslikanico za otroke vseh starosti. Nastopa e®"°rum iz Celja. , Mstavi Rokereta nas mladi plesalci popeljejo v Wsvoje pravljično obarvane domišljije. Njiho- M Dancers snele po-zgo- hip* č1PHP0t0Vanie sPremljajo radoživi songi O mav™. Leteči preprogi, Jaku si-^ih, Sanjah ... Igriva otroška domi-Naiesu'n glasbil odru °b 18. uri nastopila aka-^.kiseh3 skupina Franceta Marolta iz Lju-tfebo slovenskimi ljudskimi plesi i p SCnC® ^arolt Praznuje letos 50 let dela. Pro-,6, ki šteje prek sto dvajset članov, vodi ^inn^nski strokovnjak na področju Ijudske-^sIova^l ^kko Ramouš, zajema tako rekoč Prostor. Ta folklorna skupina I na mednarodnih folklornih fe- ^odnih ■ seh celinah in dobitnica imenitnih študirL-21130^ Mladostni temperament, pe-a dodelanost nastopa, barvitost in % Ig : J,' 0 na glavnem odru nastopila sloven-Da"cers in dp v 80 simpatične in temperamentne 'vke plesno-vokalne skupine Povver ščenko in bile takoj nominiranega za zlatega petelina v kategoriji debitantov. Na soboške dneve prihajajo z novejšimi, še bolj ritmičnimi skladbami, kakovo-. stnejšim petjem in v novi koreo- grafiji ričanke Ame-Lise. Kellogg. Ritem v glasbi, ritem v gibanju, ritem, ritem ... Ob 20. uri pa se bo na glavnem odru predstavila zagrebška salsa in afro-kubanska jazz skupina Cubi-smo. Skupino Cubismo sestavlja devet izvrstnih glasbenikov, ki so igrali domala v vseh najpomembnejših hrvaških jazz, pop ali rock skupinah. Skupino odlikujejo atraktiven, kakovosten nastop ter bogastvo inštrumentov, specifična pa je po svojem izrazito močnem in plesnem ritmu, saj igrajo tolkala kar štirje člani. Posamezni člani so dobitniki prestižnih hrvaških glasbenih nagrad. Vroče, vroče, vroče ... Ob 21. uri bo na glavnem odru koncert rock glasbe, nastopil bo Pero Lovšin s Križarji in predskupi-no Heilenstein. Pero Lovšin, v 80-letih brez konkurence in prvo ime slovenskega avtorskega rock and rolla za pun-kerje in množico hkrati, prihaja na soboške dneve z novim bandom Križarji, s katerimi je letos posnel ploščo Zadnji križarski pohod. Razigran klasičen rock and roli. 2avod za zaposlovanje, enota Murska Sobota ^*TA delovna mesta KQ9°ji za zasedbo ZEVC| PRI LJUTO- v h!,,«»ExoBS: Sl 6 mes. h j K VA- LENDVA L 'Sef" »s feS* I V?S VESTI- PRIPRAVNIK; določen čas 6 mes.; do 27.06.97; RADENSKA • ZDRAVILIŠČE D. 0. 0., RADENCI, RADENCI; št. del. mest: 3 NATAKAR PRIPRAVNIK; določen čas 6 mes.; do 27.06.97; RADENSKA - ZDRAVILIŠČE D. 0. 0., RADENCI, RADENCI; št. del. mest; 3 TRGOVINSKI POSLOVODJA TRGOVSKI POSLOVODJA V TRGOVINI ORMOŽ; določen čas 6 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, hrvaški jezik - govorno; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. B; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 1 MESEC; do 26.06.97; FLAMINGO D. 0. 0. TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE, ČREŠNJEVCI 158, GORNJA RADGONA TRGOVSKI POSLOVODJA V TRGOVINI LJUTOMER; določen čas 6 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. B; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 1 MESEC; do 26.06.97; FLAMINGO D. 0. 0. TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE, ČREŠNJEVC1158, GORNJA RADGONA TRGOVSKI POSLOVODJA V TRGOVINI M. SOBOTA; določen čas 6 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. B; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 1 MESEC; do 26.06.97; FLAMINGO D. 0. 0. TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE, ČREŠNJEVCI 158, GORNJA RADGONA TRGOVSKI POSLOVODJA V TRGOVINI LENDAVA; določen čas 6 mes.; 6 mes. de- lovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik ■ govorno in pisno, madžarski jezik - govorno; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. B; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 1 MESEC; do 26.06.97; FLAMINGO D. 0. 0. TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE, ČREŠNJEVCI 158, GORNJA RADGONA TRGOVSKI POSLOVODJA V TRGOVINI MARIBOR; določen čas 6 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. B; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 1 MESEC; do 26.06.97; FLAMINGO D. 0. 0. TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE, ČREŠNJEVCI 158, GORNJA RADGONA TRGOVSKI POSLOVODJA; določen čas 6 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; do 27.06.97; KMETIJSKA ZADRUGA HOTIZA ■ POLANA Z. 0. 0., HOTIZA 151, TURNIŠČE EKONOMSKI TEHNIK POSREDOVALEC STORITEV; nedoločen čas; 2 I. delovnih izkušenj; jeziki: madžarski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 1 MESEC; do 27.06.97; ABANKA D. D. LJUBLJANA EKSPOZITURA, LENDAVA , LENDAVA • LENDVA; št. del. mest: 2 PRIPRAVNIK; določen čas 6 mes.; znanje programskih orodij: Windows, Word, Excel; do 27.06.97; MURA D. D. PROIZVODNJA OBLAČIL, PLESE 2, MURSKA SOBOTA ADMINISTRATIVNI TEHNIK ADMINISTRATOR; določen čas 6 mes.; jeziki: nemški jezik ■ govorno in pisno; do 27 06.97; DRE-LES D. 0. 0. PODJETJE ZA OPREMLJANJE OBJEKTOV, PODGORJE 31, APAČE INŽENIR STROJNIŠTVA ZA TEHNOLOGIJO Računalniška delavnica! Od 30. 6. do 29. 8.1997 ''M V'0- H0-■ mest: 2 ZA OSNOVNOŠOLCE OD PONEDELJKA DO PETKA VSAK DAN OD 9.00 DO 14.00 URE 2 ŠOLSKI URI RAČUNALNIŠKA DELAVNICA - uvod v Internet - osnove računalništva in igrice MALICA, KOPANJE Cena: 6.500 SIT po osebi Prijave po tel.: 12 28 O, 12 28 10 /lik ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPUCE Nedelja, 29. junijja Ob 17. uri bo na glavnem odru glasbeni koncert za otroke z Romano Krajnčan. Romana Krajnčan je pred kratkim dobila kar tri zlate peteline, v kategoriji izvajalca za otroke, za izvajalca, pesem in album A-E-l-O-U. Za soboške dneve je Romana pripravila dveurni program, prežet z glasbo in plesom, v katerem sodelujejo tudi njeni prijatelji: mladi pevci skupine Pinoccio, odlični plesalci plesne šole Urška iz Ljubljane, pa še Mavricej, junak iz Ciciaba-na. Veseli Cici-dan in nepozabno doživetje. Ob 19. se bodo soboški dnevi končali z narodnozabavno glasbo. Na glavnem odru bo nastopil ansambel Štajerskih 7 z Vinkom Šimkom. Štajerskih 7 je zadnjih deset let eden najuspešnejših ansamblov v slovenskem prostoru. Od leta 1985, ko je bil ansambel ustanovljen, pa do danes je osvojil številne nagrade občinstva in strokovnih žirij, med njimi tudi zlato noto '95, zlatega petelina ’96 za najboljše izvajalce narodnozabavne glasbe, letos pa za najboljši album, najboljšo narodnozabavno skladbo Pesem zvonov in videospot za omenjeno skladbo. Bogastvo glasbenih zvrsti; narodnozabavna, narodna, latinskoameriška, napolitanska, črnska duhovna glasba in poudarek na večglasnem petju. PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje Izobrazba HI lll-IV V vi VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 3 15 10 7 VODJA MONTAŽE; določen čas 12 mes.; jeziki: angleški jezik - govorno; znanje programskih orodij: Autocad; ostali pogoji: STROKOVNI IZPIT, POSKUSNO DELO 60 DNI; do 09.07.97; E 92 - NOVAK -PODJETJE ZA TREŽNJE IN ORG.PROIZV., ULICA V. PREKOMOR.BRIGADE 11, LJUTOMER UČITELJ RAZREDNEGA POUKA UČITELJ RAZREDNEGA POUKA; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, madžarski jezik - govorno in pisno; do 27.06.97; DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLA VLAJ LAJOS, GENTEROVCI 8B, DOBROVNIK-DOBRONAK UČITELJ RAZREDNEGA POUKA ZA ODDELEK PODALJŠANEGA BIVANJA; določen čas 10 mes.; do 01.07.97; OSNOVNA ŠOLA TURNIŠČE, PREŠERNOVA 2, TURNIŠČE PREDMETNI UČITELJ ZA SLOVENSKI JEZIK UČITELJ SLOVENSKEGA JEZIKA; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 27.06.97; OSNOVNA ŠOLA, FOKOVCI 32, FOKOVCI PREDMETNI UČITELJ ZA NEMŠKI JEZIK UČITELJ NEMŠKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA; določen čas 12 mes.; jeziki: nemški jezik - govorno in pisno, angleški jezik ■ govorno in pisno; do 27.06.97; OSNOVNA ŠOLA, FOKOVCI 32, FOKOVCI kulturni koledar 9 44 PREDMETNI UČITELJ BIOLOGIJE UČITELJ BIOLOGIJE IN KEMIJE; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: SPOZNAVANJE NARAVE IN GOSPODINJSTVA; do 27.06.97; OSNOVNA ŠOLA, FOKOVCI 32, FOKOVCI FIZIOTERAPEVT VIŠJI FIZIOTERAPEVT V ENOTI FIZIOTERAPIJE; nedoločen čas; 9 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 3 MESECE, DRŽAVLJAN R SLOVENIJE, OPRAVLJEN STROKOVNI IZPIT; do 27.06.97; POMURSKI ZDRAVSTVENI ZAVOD SPLOŠNA BOLNIŠNICA, ULICA DR. VRBNJAKA 006, MURSKA SOBOTA DIPLOMIRANI EKONOMIST VODJA EKSPOZITURE; nedoločen čas; 5 I. delovnih izkušenj; jeziki: madžarski jezik • govorno in pisno; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 3 MESECE; do 27.06.97; ABANKA D. D. LJUBLJANA EKSPOZITURA, LENDAVA,LENDAVA - LENDVA DIPLOMIRANI UČITELJ RAZREDNEGA POUKA UČITELJ RAZREDNEGA POUKA; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 27.06.97; OSNOVNA ŠOLA SVETI JURIJ, SVETI JURIJ 13, R0-GAŠOVCI UČITELJ RAZREDNEGA POUKA V OD-DEL. PODALJŠANEGA BIVANJA; določen SOBOŠKI DNEVI Četrtek, 26. junija Na glavnem odru bo ob 17. uri nastopil Čarovnik Binč in otroške glasbeno plesne skupine. Ob 19. uri bo koncert koroškega kantavtorja Adija Smolarja, ob 21. uri koncert makedonsko romske svatbene glasbe Ferusa Mustafova ter ob 23. uri projekcija filma Svetnik. Petek, 27. junija Na glavne odru bo ob 17. uri nastopil Plesni klub Devzej iz Murske Sobote, ki se bo predstavil z latinsko ameriškimi in standarnimi plesi, ob 17. 30 bo gledališka kriminalka za otroke Sebični svizec, avtorja Andreja Rozmana Roze in Gledališča Ane Monroe. Ob 18. uri si lahko ogledate Pingi Show, predstavila se bo Plesa šola Pingi iz Maribora. Na glavnem odru bo ob 18.30 in 20. uri rock koncert skupine Tex Mex. Ob 19. 30 uri cestnogledališka predstava Kratka zgodovina palice in plašča, Andreja Rozmana Roze in Cestnega podjetja Rupert Marovt iz Ljubljane. Ob 21. uri bodo nastopili Šukarji in Zoran Predin, ob 22.30 pa Mia Žnidarič in Steve Kline trio. GLASBA MONOŠTER: V četrtek, 26. junija, bo v gledališki dvorani v Monoštru ob 18. uri proslava v počastitev Dneva državnosti koncert moškega pevskega zbora Vinogradniškega društva Goričko. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V Galeriji Murska Sobota si čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik ■ govorno in pisno; do 27.06.97; OSNOVNA ŠOLA SVETI JURIJ, SVETI JURIJ 13, R0-GAŠOVCI PROFESOR ZA SLOVENSKI JEZIK UČITELJ SLOVENSKEGA JEZIKA; določen čas 12 mesj do 01.07.97; OSNOVNA ŠOLA TURNIŠČE, PREŠERNOVA 2, TURNIŠČE PROFESOR ZA MADŽARSKI JEZIK UČITELJ MADŽARSKEGA JEZIKA; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 27.06.97; DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLA VLAJ LAJOS, GENTEROVCI 8B, DOBROVNIK - DOBRONAK PROFESOR ZA ANGLEŠKI JEZIK UČITELJ ANGLEŠKEGA JEZIKA Z DOPOLNJEVANJEM OBVEZE; nedoločen čas; ostali pogoji: 16 UR ANGLEŠČINE, RAZLIKA OST. PREDMETI; do 01.07.97; OSNOVNA ŠOLA TURNIŠČE, PREŠERNOVA 2, TURNIŠČE PROFESOR GLASBENE VZGOJE UČITELJ KEMIJE IN BIOLOGIJE Z DOP. OBVEZE S GLASBO; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, madžarski jezik - govorno in pisno; do 27.06.97; DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLA VLAJ LAJOS, GENTEROVCI 8B, DOBROVNIK-DOBRONAK UČITELJ GLASBENE VZGOJE; nedoločen čas; do 01.07.97; OSNOVNA ŠOLA TURNIŠČE, PREŠERNOVA 2, TURNIŠČE DIPLOMIRANI BIBLIOTEKAR KNJIŽNIČAR; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 27.06.97; OSNOVNA ŠOLA SVETI JURIJ, SVETI JURIJ 13, ROGAŠOVCI; (*) lahko ogledate 13. mednarodni bienale male plastike. Razstava bo na ogled do 10. septembra. MURSKA SOBOTA: V predprostoru grajske dvorane bodo člani DLUPP-a razstavljali svoje grafike, slike in skulpture. MURSKA SOBOTA: V prostorih Zavarovalnice Triglav si lahko ogledate razstavo fotografij mesta Ingolstadt, mest tradicije in prihodnosti. Fotografije so posneli člani Schanzer Photokcluba. RADENCI: V galeriji muzeja Radenske je na ogled razstava slik in objektov akademskega slikarja Franca Mesariča. LENDAVA: V Galeriji Lendava razstavlja svoje skulpture Madžar Tornay Endre Andras. Ogledate si jo lahko do 31. junija. LJUTOMER: V Galeriji Anteja Trstenjaka si alhko ogledate tudi razstavljena dela kdemskega slikarja Dušana Filipčiča. LJUTOMER: V Galeriji Anteja Trstenjaka si lahko ogledate razstavo likovnih del Marte Jakopič-Kunaver S poti. VERŽEJ: V avli OŠ Veržej pa svoja likova dela razstavlja Silvija Kert - Ovčar. MORAVSKE TOPLICE: V Galeriji Ajda sta na ogled razstavi slik Božidarja Ščurka in Ernesta Bransbergerja. SARVAR (BLATOGRAD): V Mestni galeriiji razstavlja svoja dela Endre Gonter. RIMOVSKA SOBOTA: V Mestni galerji razstavljajo svoja dela člani DLUPP-a. televizijski spored od 27.junija do 3. julija »e PETEK 27. JUNIJ TV SLOVENIJA 1 7.30 Vremenska panorama 8.30 Euronews 9.50 Včeraj, danes, jutri 10.25 Tedenski izbor 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 13.35 Videostrani 15.15 Mladi virtuozi 15.35 Povečava 16.25 TV-prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Otroški program 18.00 Po Sloveniji 18.40 Hugo 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Igre brez meja 21.45 V krvi, angleška dokumentarna serija 22.40 Odmevi, vreme 23.20 Šport 23.25 Roula, danski film 1.05 .Resnična resničnost, ponovitev 1.35 Videoring 20.05 Videostrani TV SLOVENIJA 2 9.00 Euronews 13.00 Tedenski izbor 14.00 Igrani film 15.30 Tedenski izbor 16.10 Zgodbe iz školjke 16.40 Na drugi strani gore II., ponovitev ameriškega filma 18.15 Jake in Ben, kanadska nadaljevanka 19.00 Okolje in mi 19.30 Dnevnik 20.00 Oleana, ameriški film 21.30 Ljubljana: Otvoritev mednarodnega grafičnega bienala, prenos 22.25 Girona: EP v košarki, Slovenija - Litva, prenos POP TV 6.00 Videostrani - 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Santa Barbara - 10.50 Top shop - 11.00 Partnerja - 12.00 Pop kviz -12.30 M. A. S. H. - 13.00 Težave na poti - 15.00 Pop 30 - 15.30 Diagnoza: Umor - 16.20 Top shop - 16.30 Santa Barbara - 17.30 Mamice - 18.00 Pop kviz - 18.30 Umor je napisala - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Urgenca - 21.00 Dosjeji X -22.00 Umor pri sosedih - 23.45 Playboy - 0.15 Erotični film - 1.30 24 ur - 2.00 Pop 30 - 2.30 Videostrani TV HRVAŠKA 1 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Program za otroke in mladino - 12.00 Dnevnik - 12.25 Marisol, serija - T3.10 Santa Barbara, serija -13.55 Risanka - 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalni program - 15.15 Program za otroke in mladino - 16.45 Virus - 17.15 Hrvaška danes - 18.05 Kolo sreče -18.40 Govorimo o zdravju - 19.10 Hrvaški pomniki - 19.30 Dnevnik - 20.15 Lij-epom našom, šov program - 21.40 Pol ure kulture - 22.15 Opazovalnice 22.45 Potovanja: Grčija - 23.45 Riznica, gl. oddaja - 00.30 Poročila TV HRVAŠKA 2 12.55 TV-koledar - 13.05 Seinfeld, humoristična serija - 13.35 O izbuljeni princesi, češki film - 15.00 Hišice v cvetju - 15.45 Triler - 16.05 Acapulco z dušo in telesom - 17.20 Zvezdne steze - 18.05 Med nami - 18.35 Hugo - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.15 Zakon v L. A., serija - 21.15 Popolna tujca - 21.45 Daljni sever, ameriški film - 23.10 Šalo na stran -23.45 Oddelek T, ameriški film TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -9.05 Mrienhof - 9.35 Poročila - 11.05 Dallas - 12.00 Poročila - 12.05 Posel -12.25 Telepakk - 13.40 Narodnostne oddaje - 14.30 Serijski film - 15.00 Poročila - 1.505 Madžarska danes - 16.00 Posel - 16.25 Skrivnosti peska - 17.00 Za upokojence - 17.30 Teka - 17.45 15 minut -18.00 Okno - 19.00 Pravljica -19.15 Kultura -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 MC -20.15 Dallas, pon. - 21.10 Nemogoče? -22.10 Ekskluzivno - 22.40 zaljubljene ženske, angl, film - 0.45 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 12.00 Siesta - 14.35 Robin Hood -15.00 12 mesecev v gozdu - 15.25 Tas-silo, serija - 16.30 Čopa America, nogomet - 17.30 Regionalni dnevniki - 17.55 Vreme - 18.00 Nekje in nekoč - 18.30 Vesoljske igre - 19.05 Strasti - 20.00 Kitajska umetnost - 20.55 Policijska poročila - 21.05 Šport - 21.35 Šov »21« - 22.00 Dnevnik - 22.15 Aktualno - 22.40 Keno - 22.45 Teh World Musič Awards TV AVSTRIJA 1 10.10 Buddyjeva pesem, film - 11.50 Konfeti - 12.15 Deklica s čarobnimi močmi - 12.40 Smrkci - 12.55 Šport: Formula 1, prosti trening - 14.10 Tenis: prenos iz Wimbledona - 16.25 Airwolf - 17.15 Prijatelji za vse življenje - 18.05 Alf - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Prijatelji -19.30 Cas v sliki - 20.02 Šport - 20.15 Blues pod krinko, filmska komedija -21.45 Nedotakljivi, kriminalka - 23.45 V mreži laži, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Mož v toku, film -10.35 Bogati in lepi - 11.20 Avstrija da nes - 12.00 Poročilo - 12.10 Vera -13.10 Ljuba družina - 13.55 Luč pravičnih - 14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Avstrija danes - 19.30 Poročila -20.15 Derrick - 21.15 Zvočna alpska dežela - 22.20 Poročila - 22.50 Moderni časi - 23.20 Nitebox RTL 6.00 Poročila - 6.05 Peter Gunn - 6.35 Eksplozivno - 7.00 Točno ob sedmih -7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.05 Dobri časi, slabi časi - 8.35 Poročila - 8.45 Springfieldska zgodba -9.35 Kalifornijski klan - 10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Magnum -13.30 Glej, kdo razbija! - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami - 18.00 Regionalni program -18.30 Ekskluzivno - 18.45 Poročila -19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 April, april - 21.15 Družina Flodder - 22.15 Life! - Volja do življenja -23.15 TV-cesar - 0.00 Poročila - 0.30 Iz uličnih aktov - 1.30 Glej, kdo razbija -2.00 Magnum - 2.50 Poročila SOBOTA k 28. JUNIJ TV SLOVENIJA 1 7.30 Vremenska panorama 9.45 Včeraj, danes, jutri 9.50 Radovedni Taček: Škarje 10.10 Taborniki in skavti 10.25 Sprehodi v naravo 10.40 Zgodbe iz školjke 11.10 Al Andalus, Flamenco, 1. del 11.35 Tedenski izbor 13.00 Poročila 13.05 Karaoke, ponovitev 14.05 Strela z jasnega 14.55 Videostrani 15.15 Otok otrok, francoski film 17.00 Obzornik 17.10 Svet narave 18.00 Na vrtu 18.25 Ozare 18.30 Tv-prodaja 18.35 Hugo 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 19.45 Šport 20.00 Utrip 20.10 Premiera meseca: Nabriti kanoni, ameriški film 21.40 Zatv-kamero 22.00 Poročila 22.15 Šport 22.30 Včeraj, danes, jutri 22.35 Zlata naveza, angleška nadaljevanka 23.25 Videostrani TV SLOVENIJA 2 8.00 Euronevvs 15.10 Tedenski izbor 17.40 Teniški magazin 18.10 EP v košarki 19.30 Dnevnik 20.00 Kreslin, Lovšin, Predin 21.00 Cesarstvo žuželk 21.30 Zlata šestdeseta slovenske popevke 22.30 V vrtincu 23.00 Sobotna noč POP TV 6.00 Videostrani - 8.00 Mrčeski - 8.30 Dogodivščine Brenčeče čebelice - 9.00 Munkci - 9.30 Mož pajek - 10.00 Peter Pan - 10.30 Morska deklica - 11.00 Proti vetru - 12.00 Samski stan - 12.30 Gola resnica - 13.00 Formula 1, trening - 14.00 Beverly Hills 90210 - 15.00 Melorse Plače - 15.45 Highlander - 16.30 Robocop -17.45 Herkul - 18.30 Xena - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Filmski hiti: Ozek prehod - 21.45 Odpadnik - 22.30 Erotična komedija Kresne noči - 0.00 Playboy: Skrivne izpovedi in sanjarije - 0.30 Playboy special - 1.30 24 ur - 2.00 Obsedeno stanje TV HRVAŠKA 1 8.45 Klub, d. d. - 9.00 Dobo jutro, Hrvaška - 11.00 Leteči medvedki - 11.25 Ljudje in kraji v Afriki - 12.00 Dnevnik - 12.20 Tri male nindže in izgubljeno blago, ameriški film - 14.10 Briljanteen - 14.55 Morje 15.55 Dokumentarna oddaja - 17.10 Poročila - 18.15 Potujemo po Hrvaški 19.03 V začetku je bila beseda - 19.10 Hrvaški pomniki - 19.30 Dnevnik - 20.15 Svet zabave - 20.55 Reka: Melodije Istre in Kvarnerja - 22.45 Opazovalnica 23.20 Polnočna premiera: Frostov pristop TV HRVAŠKA 2 9.25 TV-koledar - 9.35 Reševalci, serija - 12.35 S knjigo v glavo - 13.20 Akapul-co z dušo in telesom - 15.10 Zakon v L. A., serija - 16.00 Skrita kamera - 16.20 Teater - 18.00 Alpe-Donava-Jadran -18.30 Šri Lanka - neskončno lep otok, dokumentarni film - 19.30 Dnevnik - 20.25 Velika gneča v kitajski četrti, ameriški film -22.05 Hišice v cvetju, serija - 22.50 Triler - 23.50 Zlati gong, glasbena oddaja TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -8.00 Otroški program - 11.00 Polarni svet - 11.50 Čajkovski - 12.00 Poročila -12.05 Narodna glasba - 12.30 Ponovitve -13.50 Avtomagazin - 14.30 Televideo -14.35 Štorije - 14.50 Moby Dick, amer, film - 16.45 Za boljši jezik - 16.55 Turizem - 17.45 Panorama - 18.20 Kolo sreče - 18.50 Pravljica - 19.05 Lotošov -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 MC - 20.15 Filmski program - 21.55 - 23.55 Zabavni nočni program TV MADŽARSKA 2 8.30 Narodnostne oddaje - 11.00 Družina Onedin, serija - 12.05 Potepanje po deželi domači- 12.35 Glasba in kultura brez meja - 12.55 Formula 1, trening - 14.00 Gozdarska hiša Falkenau - 15.00 Janos Vamo-si - 15.25 Kratki filmi - 16.50 Gluck: Melodija - 17.00 Vaterpolo - 18.10 ldaq Turay, pon. - 19.05 Vesti iz EU - 19.10 Zgodovina književnosti - 129.40 Familija, 294. del -20.15 Novinarski klub, okrogla miza - 21.05 Čopa America, nogomet TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.00 Vroča sled -9.30 Otroški program - 12.05 Harry in Hendersonovi - 12.25 Življenje in jaz -12.55 Šport: Formula 1, kvalifikacije -14.05 Tenis, prenos iz Wimbledona -16.25 Melrose Plače - 17.15 Savannah -18.00 Šport - 18.30 Tohuwabohu -19.00 Plešasti mož - 20.15 Cesta v Istanbul, filmska komedija - 21.35 Devet tednov in pol, erotični film - 23.30 Sladki poljub smrti, srhljivka - 1.05 Nedotakljivi, kriminalka - 2.55 Savannah TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.30 Rusi prihajajo, filmska komedija - 11.35 Blues pod krinko, filmska komedija - 13.10 Velika, ljubezen častnega princa, film - 14.45 Če bi bila vsak dan nedelja, filmska komedija - 16.30 Dežela in ljudje - 17.00 Poročila - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Kdo me hoče -17.53 Religije sveta - 18.25 Konflikti -19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki -20.15 Velika nagrada narodnozabavne glasbe - 22.15 Poročila - 22.20 Abraham, dramska igra - 0.05 Sanje o s'eči, film -1.30 Pogledi s strani - 1.35 Moderni časi, posebna oddaja RTL 9.15 Disneyeva čarobna vrečka - 9.20 Di-sneyev Aladin - 10.45 Gargolys - 11.10 Power Rangers - 11.30 Kje tiči Carmen Sandiego? - 11.55 Vražiček - 12.15 Psi in mačke - 12.45 Formula 1: trening -14.25 Divji bratje s šarmom - 14.55 Varuška - 15.25 Vsi moji otroci - 15.55 Mlade usode - 16.50 Melrose Plače - 17.50 Modeli - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 20.15 Gilbert Grape - nekje v lowi, film - 22.40 Mož brez identitete, nova serija - 23.55 Nočna mora - morilske sanje, grozljivka - 1.25 Melrose Plače NEDELJA 29. JUNIJ TV SLOVENIJA 1 7.30 Vremenska panorama 8.20 Včeraj, danes, jutri 8.25 Ozare, ponovitev 8.30 Otroški program 9.45 Na vrtu 10.10 Koncerti za mlade 11.0 Rojen med divjimi živalmi, francoska dokumentarna nadaljevanka 11.30 Obzorja duha 12.00 Pomagajmo si, oddaja TV Koper-Capodistria 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.50 Igre brez meja, ponovitev 15.20 Mc Hales Novy, ameriški film 17.00 Obzornik 17.10 Otroški svet, ameriška nanizanka 17.40 Po domače 19.05 Risanka 19.15 Žrebanje loka 19.30 Dnevnik 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Zoom 21.15 Večerni gost: Damjan Ovsec 22.00 Včeraj, danes, jutri 22.05 Poročila 22.20 Ameriška norost, ameriški film 23.35 Videostrani TV SLOVENIJA 2 8.00 Euronevvs 14.50 Mali oglasi - Nevesta 15.3 Tedenski izbor 17.00 Sedmo evrovizijsko tekmovanje mladih plesalcev 18.30 Šport 19.30 Dnevnik 19.45 Šport 20.00 Goli 21.00 Slovenski magazin 21.30 Svet čudes, avstralska dokumentarna nadaljevanka 21.55 Šport v nedeljo 22.25 Portret Pavarottija 23.15 Tok noč tok - TNT, ponovitev 0.15 Slovenski magazin POP TV 8.00 Pujsji dol - 8.30 Dogodivščine medvedka Ruxpina - 9.00 Maček Felix -9.30 Kasper in prijatelji - 10.00 Peter Pan - 10.30 Parker Levvis - 11.00 Učitelj za vse čase - 12.00 Brez zavor z Jonasom -13.00 Formula 1 - 16.00 Samski stan -16.30 Na jug - 17.15 Romance Rosa-munde Pilcher: Divji timijan - 19.00 Športni krog - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur -20.00 Beverly Hills 90210 - 21.00 Melorse Plače - 22.00 VN Francije: Vrhunci - 22.15 Detektivka Lea Sommer - 23.30 Fromula 1 - 1.30 24 ur - 2.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.45 TV-koledar - 7.55 Poročila - 8.00 Briljanteen -9.10 Terra X - 9.55 Program za otroke in mladino - 12.00 Dnevnik -12.20 Plodovi zemlje - 13.40 Mir in dobro - 14.10 Duhovni klic - 14.50 Oprah Show - 15.40 Bolje mrtev, ameriški film -17.25 Beverly Hills, serija - 18.15 Melrose Plače, serija - 19.10 Hrvaški pomniki -19.30 Dnevnik - 20.15 Na zdravje, humoristična serija - 21.00 Hvali morje, drži se konca - 23.00 Opazovalnica 23.35 Zakonske vode - 00.00 Hrepenenje za drugačnim jazzom ali kako nastajajo modni trendi, dokumentarni film TV HRVAŠKA 2 10.20 Tv-koledar - 10.30 Ekumensko srečanje - 12.00 Risanke - 12.40 Svet zabave - 13.10 Dosjeji X - 13.55 Polnočna premiera - 15.40 Dokumentarni film - 16.25 Zlati gong - 17.10 Tomislavgrad, koncert klasične glasbe - 18.10 Kanjon v globini, dokumentarna serija - 19.00 Po-paj - 19.30 Dnevnik - 20.15 Aplavz, prosim - 21.45 J. F. K., ameriški film TV MADŽARSKA 1 7.30 Otroški program - 9.00 Kosilo, tv-film - 9.45 Katerega od devetih, madž. film -10.30 Moški spol - 11.00 Rimskokatoliško bogoslužje - 12.00 Poročila - 12.05 Minute za srečo - 12.30 Skrivnosti peska, pon. - 12.05 Naj... - 15.35 Verski program - 16.00 Disneyjeve risanke - 17.00 Zlata vejica ‘97 - 17.25 Bodite eno uro z menoj - 18.30 Kolo sreče - 19.00 Teden, vmes Dnevnik- 20.00 MC - 20.10 Kumara, politična solata - 20.35 Na črni listi, amer, film - 22.25 Deklamacija -22.30 Leta družbenih sprememb, serija TV MADŽARSKA 2 9.00 Kje, kaj? - 9.30 Ženski magazin -10.00 Družina Onedin - 11.05 Odbojka, košarka - 13.05 Vsem doni - 13.55 Formula 1, prenos - 16.05 Kolesa in koraki -16.50 Vojaško-politični magazin - 17.20 Gimnazija strtih src, serija - 18.10 Vreme -18.15 Tranzit - 18.45 Klub '97 - 19.10 Pravljica - 19.25 Plesna skupina Honved -20.05 Gledališko srečanje - 21.05 Koncert festialskega orkestra Budapest - 22.15 Čopa America, nogomet - 1.10 MC TV AVSTRIJA 1 6.00 Konfeti - 8.45 Kje tiči Carmen Sandiego? - 9.15 Risanke - 9.30 Šport: Formula 1, ogrevanje - 10.05 Srečni Luka -11.35 Dojenček na krovu, kriminalka -13.00 Šport - 13.30 Formula 1, dirka za veliko nagrado Francije, prenos iz Magny-Coursa - 16.35 Jezdec iz vesolja, filmska komedija - 18.00 Srček - 18.55 Šport -20.15 Policist iz Tolza - 21.50 Kolumbe -23.10 Kraj zločina - 0.40 Sladki poljub smrti, srhljivka - 2.15 Rdeča poplava, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Raj živali - 10.00 Teden kulture - 10.30 Ekumenska maša, prenos iz Gradca - 12.00 Visoka hiša -12.30 Orientacija - 13.00 Čas v sliki -13.30 Domovina, tuja mati - 14.00 Pogledi s strani - 14.30 Jezero muh - 15.00 Policijska inšpekcija 1, - 15.30 Usoda na Matterhornu, film - 17.00 Poročila- 17.05 Klub za seniorje - 17.55 Lipova ulica -18.25 Kristus skozi čas - 18.30 Avstrija v sliki - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Poročila - 19.45 Vreme - 20.15 Sezona v Salzburgu, film - 22.05 K stvari - 23.25 Lazar ali praznik vstajenja, oratorij Franza Schuberta - 0.35 Teden kulture - 1.05 Halo Avstrija, halo Dunaj RTL 8.00 Barney in njegovi prijatelji - 8.30 Quack Pack - 8.55 Risanke - 9.05 Timon in Pumba - 9.35 Risanke - 9.45 Disneyev Aladin - 10.25 Zakrinkani jezdec - 10.50 Novi Spiderman - 11.20 Bojna ladja Galak-tika - 12.00 Turni avtomobili, prenos iz Norisringa - 13.15 Formula 1: pred štartom - 14.00 Formula 1: dirka za veliko nagrado Francije, prenos iz Magny-Coursa - 16.20 Nevihta v raju - 17.45 Umor je njen konjiček - 18.45 Poročila - 19.10 Klic v sili - 20.15 Polno življenje, drama - 22.05 Spiegel TV - 23.05 Zadnji dnevi Hongkonga, oddaja v živo - 0.00 Prime Time -0.20 Kanal 4 - 0.55 Bo Hongkong požrl Kitajsko? - 2.45 Formula 1 - 4.35 Peter Gunn - 5.00 Barbel Schafer TV SLOVENIJA 2 9.00 13.20 14.25 19.00 19.30 20.00 21.05 22.05 23.00 Euronevvs . Na potep po arhiva otroškega in programa Tedenski izbor „ Recept za zdravo življenj Dnevnik, vreme . Karaoke, razvedrilna odd Peklenski načrt, Odštevanje, D. N., mentarna oddaja Brane Rončel izza0 P0P TV » 6.00 Videostrani - 7.00 Dobrči* j vemja - 10.00 Santa Barbara -I’;’ shop - 112.00 Detektivka Lea s*» 12.00 Na jug - 13.00 Na sever. Športni krog - 14.30 Morska 15.00 Varuška - 15.30 Mamice’ Zaliv ljubezni - 17.00 Santa 18.00 Zlatolaski - 18.30 Umor m - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur M Poslastica tedna: Podmornica .' Športna scena - 23.30 P^^Ljll Večeri z Jeanom Paulom Belmo® ■ I iz Ria - 2.30 24 ur - 3.00 Videos I TV HRVAŠKA 1 J 7.45 Tv-koledar - 7.55 Por°»' Dobro jutro, Hrvaška - 10.00 „ J 10.05 Program za otroke m djjill 12.00 Dnevnik - 12.20 Mansd Santa Barbara - 14.05 Programp mladino - 16.15 Mesta diščine: Dubrovnik, izobraževalo ^! 16 45 Dom in svet - - 18.00 Kolo sreče - miki - 19.30 Dnevnik - ega albuma: Zdravnik - 21' svet - 21.40 Ladija - diploma"'M nosti - 22.15 Opazovalnica ' /I mska noč s Samom Shepardom. I bežni - 00.35 Poročila TV HRVAŠKA 2 13.20 Tv-koledar '5 oo APla, l^ roke, ameriški film -J' serija - 15.55 Mestece -1^ Acapulco z dušom m kulture j sevalci - 18.05 Pol urA 3o 0^ Županijska panorama t 20.10 Kviz - 20J5 PN svetu divjine - 24.uj do’" rija - 23.05 Rhmo 6 u serija Tl 13. 13, l?J 19.; 'M Ko H S s h aei ija TV MADŽARSKA’ 5.40 Vaška TV - 6.00 80^ .1,^ 9-05 Marienhof - 9.35 P° Disneyjeve risanke - 12.05 Posel - 12.25 narodnostne oddaje - 15.05 Počitniški program - 'ijg - Varstvo TISKI st' Peska - 17.00 Varstvo Vklopi _ 17 55 TV-doktor. X - 18.10 Begavčki Kolo sreče - 19-00 ^ Kultura - 19.30 MC - 20.15 Dosjejih' P°kusfalvy - 21.45 Dekladl^UMf. Neka moralna noč, madž- O veri 18.30 19.15 20.00 Dnevnik Dnevnik g jgj TV MADŽARS^.i5;; M Policijska Poročl!?Z 2. del - 23.45 MC TV AVSTRlJ^ 9.oo» 6.00 Otroški Pr0.geracKrivn|,s .j K j! v Kaliforniji - 9 ^15 Pol'Cr| leffljj W nova serija - 1O’ 55 šP°r jl.15, ® * 11.50 Konfeti -bledona - 16-25 za vse življenje, ” _ joA, K no prijazna druži0** čila - ra Tu mestu - 19-30ipP° težave z Bermej fl0 0s jiis . 21.45 TV-klub-% par0 A ca, kriminalka - veStern? |jenP Ki Naropano zlato Vj PONEDELJEK 30. JUNIJ TV SLOVENIJA 1 7.30 Vremenska panorama 8.30 Euronevvs 10.00 Včeraj, danes, jutri 10.35 Tedenski izbor 13.00 Poročila 13.05 Hugo 13.35 Tedenski izbor 15.55 Dober dan, Koroška 16.25 Tv-prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Otroški program 17.45 Jake in debeluh, ameriška nanizanka 18.35 O naravi in okolju tokrat nekoliko drugače 18.40 Lingo, tv-igrica 19.10 Risanka 19.15 Žrebanje 3 x 3 19.30 Dnevnik, vreme 20.05 Župnik za 10 tednov, angleška nadaljevanka 21.00 Dosje 22.00 Odmevi, vreme 22.40 Šport 22.45 Poletna noč 0.00 Videoring 0.30 Videostrani vroče poletje. fi|m IB ni dotik, srhljivka TV AVSTRlJ^5fS 9.00 Čas v sliki ,5 BbAji'Al | rhornu, film - 1°^ Č sliki - sliki - 19-53 ^05 hiša Falkenau ■ Ans« strani - 1.JO na Graya, RTL , 7-1 6.35 Eksplozivno 735 ep'- dvoboj - Sžs zmski dvoboj 30 Magnum - 1Schšl 14.00 Barbel Poročila i 0 Barbel s j -, M W ; 1617°3O Ločila 2111o Ekstr3 'kiZjA) b0 't^ 23.30 V sten ročila -bo - 21.50 enajsto - 23.30 -ročila - 0.30 Na zdra^ 'm vojna -1.30 G^'očil>' Magnum - 2.50 Meiser - 4.10 HoOa 26. junij 1997 televizijski spored od 27.junija do 3. julija TOREK Milj i » s ■i ^OVtNIJA 1 8.30 n 6nska Panorama 10.10 v °news 10.45 danes’iutri 13oo Iedenski izbor 13 05 °ročila ,3'35 TeT' P°nwi’evtv-igrice 1!i55 'edansk| izbor 1$ ^ost°vi ”■00 SProdaia 17.10 ntbzornik ”.50 t Program M10"* ”.05vreme >?0 Homo hWS’ ameriški film l^O MeVk >anoč k «anes, jutri .oos Kenija 2 ’4.žo S>Ws ”.30 nedenski izbor MoJJ'vreme _ lito nanizanka an9leška dokumentarna 11.1)5 bvska serija anet’ avs,ralska pusto-nemška na- >rv“* . l^OO sa~ J-O° Dobro jutro, Slo-J ^i. ”°0 Pan* 8arbara - 10.50 Top !# ?' 1d?-°° Kritik V 1200 Zaliv ”a-s i?° Zlatolask-13,30 športna sce-J ”Sa?C6 1R15,00 hruška ->• |30 Jla Mara °? Zaliv ljubezni -Zlatolaski - 4 KV ' 20 n^ ; 19,20 Vreme -?t S V 21-40°R^eS-nične z90dbe: ■ Vto S- H B°ln|snica upanja -» z Jean’ 23,00 Partnerja -Paulom Belmon-». u 24 ur - 2.00 Video- ameriška nani- RTL 6.00 Poročila - 6.05 Peter Gunn - 6.30 Poročila - 6.35 Eksplozivno - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Dobri časi, slabi časi - 8.35 Poročila -8.45 Springfiel-dska zgodba - 9.35 Kalifornijski klan -10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Točno ob dvanajstih - 12.30 Magnum -13.30 Glej, kdo razbija! - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.30 Ekskluzivno - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi -20.15 Dvojni zagon - 21.15 Tequila in Bo-netti - 22.15 Quinoy - 23.10 New York pod krinko - 0.00 Poročila - 0.30 Na zdravje - 1.00 Ljubezen in vojna - 1.30 Glej, kdo razbija! - 2.00 Magnum - 2.50 Poročila - 3.20 Hans Meiser - 4.10 llona Christen - 5.00 Barbel Schafer J K I' e f i> I P°r°šila - 8.00 'l0,05 Program za hr’> serija’ 12,00 Dnevnik -U.on p 13.10 Santa Bar-JO k^^ram za otroke in - ,/nia fWa >1 »Se > Preteki J3^0 Dnevnik -S!W.l' 2>^e9ačasa - 20.50 ,1 N ? a noj s'lS M°č denarja -i/K 1-20 Pok^om Shepardom: >sreče - 18.35 Tu- 19.30 Dnevnik - h. ' 21.2s a 20.30 Chicago M0’ - 9 °° Sončni vzhod -IsSa I30 Otr'^ Poročila - 9.40 J»| ? ®6rija _kl Program - 11.10 mpki h 4,30 Gim2,00 Poročila -) ^zua Strtih src - M'1 >graJ5,30 Poročila -5'Vato|iš?5 Risank’ 16,30 Skrivno-- 17.30 Vklopi m'W8,30 kua ' 18,13 TV-dok-?PC?l9 3oV' 19,00 Pravlii-HK?k.rai se^n^nik, šport - 21.00 Erzsi / lL 'R - ,22-SoVi40 ”eta družbe-ŽS?? »53«* •", ' 16*30 A|P®- I ' 19,05 Dru-T kiA?1' nič ^riminapk?story, do-r tSSb0' kviz Ji^doni magazin -H Pan’ 22 dn2,00 Dnevnik - ■ 18.00 Re- ' (M Sc^nos*0-Srednia šola v C T d2un9'e -jM' V” filrL 10,20 Večne . Mi?'2^'55 komedija -j 18a'"'0” ^17' tenis iz Wim' : A|f 17-15 Prijatelji za r lviW'(|0 V= 18 30 Grozno - 19-30 I1 ^ka^i rann Prvi del filma _ it / I, hV^ib3'10 Lh K ln liudie ■ dmžina - H 5.%'^ p'6Bi - 1 5 Lipova cesta kW'1k^ Schiejok XK*i 9'°0 A; 7,05 Dobro-danes - X? 0-?'3O n Univerzum -%t'25 o£9led - 23.00 a*ka daia 0 ku|turj. 9°dovina časa SREDA 2. JLLIJ TV SLOVENIJA 1 7.30 Vremenska panorama 8.30 Euronevvs 9.35 Včeraj, danes, jutri 10.10 Tedenski izbor 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 14.05 Tedenski izbor 15.55 Slovenski utrinki, oddaja madžarske tv 16.25 TV-prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Otroški program 18.20 Moesha, ameriška nanizanka 18.40 Kolo sreče, tv-igrica 19.10 Včeraj, danes, jutri 19.30 Dnevnik 20.05 Rdeči krog, francoski film 22.20 Včeraj, danes, jutri 22.25 Odmevi, vreme 23.10 Poletna noč 0.25 Jazz 1.55 Videoring 2.25 Videostrani TV SLOVENIJA 2 9.00 Euronevvs 16.25 Tedenski izbor 18.55 Filmski triki 19.30 Dnevnik 20.00 Športna Sreda 22.30 Omizje POP TV 6.00 Videostrani - 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Santa Barbara - 10.50 Top shop - 11.00 Partnerja - 12.00 Zaliv ljubezni - 13.00 M. A. S. H. - 13.30 Bolnišnica upanja - 14.30 Zlatolaski - 15.00 Varuška - 15.30 Mamice - 16.00 Zaliv ljubezni - 17.00 Santa Barbara - 18.00 Zlatolaski - 18.30 Umor je napisala - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Parada zvezd: Pri pujsu - 21.45 Pleško - 22.15 M. A. S. H. - 22.45 Partnerja - 2330 Večeri z Jeanom Paulom Belmondom: Casino Royal - 1.45 24 ur - 2.15 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.45 Tv-koledar - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška - 10.05 Program za otroke in mladino - 12.00 Dnevnik 12.25 Marisol, serija - 13.10 Santa Barbara, serija - 14.00 Program za otroke in mladino - 14.15 Bilo nas je pet - 16.30 Moč denarja - 18.35 Gaudeamus, oddaja o šolstvu - 19.10 Hrvaški pomniki 19.30 Dnevnik - 20.15 Živa resnica -20.50 Družinski glasbeni kviz - 22.00 Poslovni klub - 22.35 Opazovalnica -23.05 Dermatologija - 00.00 Zona somraka, serija TV HRVAŠKA 2 12.50 Tv-koledar - 13.00 Črno belo v barvi - 16.00 Chicago Hope - 16.50 Aca-pulco z dušom in telesom - 17.15 Reševalci - 18.05 Živalski planet - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik -20.10 Kviz - 20.25 Gola drevesa, danski film - 22.10 Sestre, serija - 22.55 Kontakt TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -9.05 Marienhof - 9.35 Poročila - 9.40 Linda, serija - 10.45 Prevračanje - 11-1° Trije doktorji, serija - 12.00 Poročila -13.55 Posel - 14.15 Narodnostne oddaje - 15.05 Počitniški program - 15.30 Poročila - 15.35 Počitniški program - 16.30 Skrivnosti peska - 17.05 Modernizacija družba, morala - 17.35 Vklopi r 18.00 Nujna pomoč - 18.10 Iščemo pgorešane odrasle - 18.15 Klip mix - 18.30 Kviz -19.00 Pravljica - 19.15 MC - 19.30 Dnevnik, šport - 20.10 zadnji opomin, amer, film - 21.45 Deklamacija - 21.50 Media-mix - 22.35 Zunaj službe, amer, film -0.30 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 14.35 Leta družbenih sprememb - 15.30 Malo juga, serija - 16.00 Simeon Oszlo-pos, tv-film - 17.15 Za trnkarje - 17.25 Pomagač - 17.55 Vreme - 18.00 Regionalni dnevniki - 18.15 Mreža, magazin - 19.05 Magnum, kriminalka - 19.55 Atlantski ekspres - 20.45 Pratika - 20.50 Večna zveza, Švica - 21.20 Policijska poročila -21.30 Vse ali nič, kviz - 22.00 Dnevnik -22.15 Aktualno - 22.40 Keno - 22.45 Košarka NBA - 23.35 MC TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 7.50 Srednja šola v Kaliforniji - 8.15 Skrivnost črne džungle -8.55 Sandokan, pustolovski film - 10.40 Kolumbe - 11.50 Konfeti - 12.15 Deklica s čarobnimi močmi - 12.40 Smrkci -12.55 Šport: tenis iz Wimbledona - 16.25 Airwolf - 17.15 Prijatelji za vse življenje -18.05 Alf - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Roseanne - 19.30 Čas v sliki -20.02 Šport - 20.15 Rapa Nul, pustolovski film - 22.00 Pogledi s strani: počitnice -22.15 Kraj zločina - 23.50 Slamnata lutka, kriminalka - 1.40 Igralec, film ' TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Grad ob Vrbskem jezeru - 9.55 Bogati in lepi - 11.35 Avstrija danes - 12.00 Čas v sliki - 12.10 Reportaža - 13.10 Ljuba družina - 13.55 Luč pravičnih, - 14.45 Lipova cesta -15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 TV;pomoč -22.00 Čas v sliki - 22.30 Žarišče -23.20 Strel, kriminalka - 0.55 Pogledi s strani RTL 6.00 Poročila - 6.05 Peter Gunn - 6.30 Poročila - 6.35 Eksplozivno - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Dobri časi, slabi časi - 8.45 Springfieldska zgodba -9.35 Kalifornijski klan - 10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Točno ob dvanajstih - 12.30 Magnum - 13.30 Glej, kdo razbija - 14.00 Barbel Schafer -15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami -18.00 Dober večer - 18.30 Ekskluzivno -18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno -19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Poročena z morilcem deklic, prvi del srhljivke -21.05 TV-nasvet - 21.15 Poročena z morilcem deklic, drugi del srhljivke - 22.05 Štern TV - 0.00 Poročila - 0.30 Na zdravje - 1.00 Ljubezen in vojna - 1.30 Glej, kdo razbija! - 2.00 Magnum - 2.50 Poročila - 3.20 - Hans Meiser - 4.10 llona Christen - 5.00 Barbel Schafer ČETRTEK 3. JULIJ TV SLOVENIJA 1 7.30 Vremenska panorama 8.30 Euronevvs 9.20 Včeraj, danes, jutri 9.25 Videoring 9.55 Tedenski izbor 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev tv-igrice 16.00 Novice iz sveta razvedrila 16.25 Tv-prodaja 17.0 Obzornik 17.10 ' Otroški program 17.50 Ljubezen boli, angleška nadaljevanka 18.40 Kolo sreče 19.30 Dnevnik 20.05 Tednik 21.05 Poletni umor, švedska drama 22.00 Odmevi, vreme 22.35 Šport 22.40 Poletna noč 0.00 Tednik, ponovitev 0.55 Videoring 1.25 Videostrani TV SLOVENIJA 1 9.00 Euronevvs 15.30 Tedenski izbor 18.55 Skrb za zemljo, angleški dokumentarni magazin 19.30 Dnevnik 20.05 Angels and Insects, ameriški film 22.05 Oddaja o kulturi 22.35 Aliča, evropski kulturni magazin 23.05 Globokar: Larmonia drammatica, posnetek SNG opera - evropski mesec kulture POP TV 6.00 Videostrani - 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Santa Barbara - 10.50 Top shop - 11.00 Partnerja - 12.00 Zaliv ljubezni - 13.00 M. A. S. H. - 13.30 Dan-gerfeld - 14.30 Zlatolaski - 15.00 Varuška - 15.30 Mamice - 16.00 Zaliv ljubezni -17.00 Santa Barbara - 18.00 Zlatolaski -18.30 Umor je napisala - 19.20 Vreme -19.30 24 ur - 20.00 Brez zavor z Jonasom - 21.00 Newyorška policija - 22.00 Pleško - 22.30 M. A. S. H. - 23.00 Partnerja - 0.00 Playboy: Skrivne izpovedi in sanjarije - 0.30 Večeri z Jeanom Paulom Belmondom: Pariški tat - 2.30 24 ur - 3.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.45 Tv-koledar - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška - 10.05 Program za otroke in mladino - 12.00 Dnevnik -12.25 Marisol, serija - 13.10 Santa Barbara, serija - 14.00 Program za otroke in mladino - 18.00 Kolo sreče - 18.35 V obnovi Hrvaške - 19.30 Dnevnik - 20.15 Kulturna oddaja - 21.15 Dokumentarna oddaj - 22.10 Opazovalnica - 22.40 Klub, d. d. - 23.00 Filmska noč s Samom Shepardom: Pot v vesolje TV HRVASKA2 14.00 Tv-koledar - 14.10 Potovanja: Grčija - 15.05 Adamovo rebro, ameriški film - 16.50 Acapulco z dušo in telesom, serija - 17.15 Reševalci - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik -20.10 Kviz - 20.35 Dosjeji X, serija -21.30 Laura, ameriški film - 23.00 Sein feld, humoristična serija - 23.25 Melodije hrvaškega Jadrana, ponovitev TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -9.05 Marienhof - 9.35 Poročila - 9.40 Extralarge, kriminalka - 11.10 Od mize in postelje, serija - 12.00 Poročila - 13.55 Posel - 14.10 Gimnazija strtih src - 15.05 Šolski program - 15.30 Poročila - 15.35 Počitniški program - 16.30 Skrivnosti peska - 17.05 Čakajoč na vlado - 17.30 Vklopi - 17.55 70 let z orglami - 18.15 TV-doktor: možganska krvavitev - 19.00 Pravljica - 19.15 MC - 19.30 Dnevnik, šport - 20.10 Sosedje, 266. del - 20.45 Friderikusov šov - 22.50 Ko zrastem, Bosna, dokumetnarni film - 23.15 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 14.05 Leta družbenih sprememb - 15.00 Zamejski Madžari - 15.30 Robin Hood -15.55 Zeleni planet - 16.15 Mentalna higiena - 16.25 Od omnibusa do metroja -17.00 Orson in Olivia, serija - 17.30 Top štirideset - 18.00 Rigionalni dnevniki in magazini - 19.05 Družina Onedin - 20.10 Razstave - 20.30 Tenis iz Londona -21.30 Vse ali nič, kviz - 22.00 Dnevnik-22.15 Aktualno - 22.40 Keno - 22.45 Preštejte divje zajce, bolgarski film - 23.55 MC TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 7.25 Srednja šola v»Kaliforniji - 7.50 Skrivnost črne džungle - 8.40 Tvoj skalp, Daniel Boone, vestern -10.10 Rapa Nul, pustolovski film - 11.50 Konfeti - 12.55 Tom in Jerry - 13,20 Risanke - 14.50 Šport: tenis iz Wimbledona - 16.25 Airwolf - 17.15 Prijatelji za vse življenje - 18.05 Alf - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Up in slava -19.30 Poročila - 20.15 Komisar Rex -21.05 Dosje X: Sovražnik, drugi del -21.55 Umor prve stopnje, nova serija - RADIO MLRSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TLDI SV 648 KHZ) PETEK: 05,45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Mariborsko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Zamu-rjenci -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kinoventilator -11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1.osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.30 Kultura in šport ob koncu tedna - 18.00 MV-dur - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Mladi val -21.00 Poročila - 21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Potepajte se z nami -11.10 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.30 Kulturni koledar -17.36 Radijski knjižni sejem - 18.15 Mali oglasi - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 21.00. Poročila -21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 08.00 Začenjamo nov dan -08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi - 08.50 Zamurjenci - 09.15 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 1 2.30 Minute za kmetovalce -13.00 Popoldne na Murskem valu -13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) - 19.00 Dnevnik RaSlo. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25. Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Šport - 06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ -07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Porabsko/nemško zvočno pismo -08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.05,- Občine - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -11.15 Oaj, kak san zlufto - 1 2.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 1 2.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 14.00 Za zdravje - 23.20 Poročila - 23.45 Nori nagon, filmska komedija - 0.50 Slamnata lutka, kriminalka - 2.45 Ljudje doktorja Typhona, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Grad ob Vrbskem jezeru - 9.550 Bogati in lepi - 11.35 Avstrija danes - 12.00 Poročila - 12.05 Milijonsko kolo - 12.30 Ogled - 13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina - 13.55 Luč pravičnih - 14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan -17.00 Poročila - 18.50 Kuharske mojstrovine - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Cas v sliki - 20.15 Hansi Hinterseer najbolj prisrčno - 21.05 Vera - 22.00 Poročila -22.30 Šiling - 23.00 Nočna straža -23.50 Ljudje in živali - 0.40 Vsakdan v vesolju - 2.30 Dva svetova v hotelu Pacifik, film RTL 6.00 Poročila - 6.05 Peter Gunn - 6.30 Poročila - 6.35 Eksplozivno - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Dobri časi, slabi časi - 8.35 Poročila - 8.45 Springfieldska zgodba - 9.35 Kalifornijski klan -10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Točno ob dvanajstih - 12.30 Magnum -13.30 Glej, kdo razbija! - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 Wimbledon '97: prenos polfinala za ženske - 18.00 Dober večer -18.30 Ekskluzivno - 18.45 Poročila -19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Dr. Stefan Frank, nova serija - 21.15 Straža, nova oddaja - 22.15 Skrivnosti z Jorgom Draegerjem, nova oddaja - 23.15 Mož brez identitete - 0.30 Poročila - 1.00 Ljubezen in vojna - 1.30 Glej, kdo razbija ! - 2.00 Magnum - 2.50 Poročila - 3.20 Hans Meiser - 4.10 llona Christen - 5.00 Barbel Schafer 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 - Obvestila - 18.00 Šport - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Večernice -21.00 Poročila - 21.10 Etno glasba (Milan Zrinski) - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Ljubljansko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 8.30 3 X Country - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Kratki stik -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 14.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -1 7.45 Mali oglasi - 18.15 Poslušamo vas - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Na narodni farmi - 21.00 Poročila -21.10 DA in NE - 24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila- 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank -09.30 Iščemo za vas -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Nstsnmv-12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17,20 Obvestila -18.00 Srebrne niti - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Subjektivno/V stiski - 21.00.. Poročila - 21.10 Mursko-morski val -24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Mlado jutro -06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ -07.30 Informacije v treh jezikih - 07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila -08.05 Obvestila - 09.00 Menjalniški tečaji bank -09.15 Sedem veličastnih -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Bilo je nekoč - 20.15 S krščakon, cekron pa z marelof - 21.00 Poročila -21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko .noč. KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, REZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. DAMIR BANFI VEŠČICA 17, TEL & FAX: (069) 32 802 9000 MURSKA SOBOTA 1. julija mineva 14 let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče V SPOMIN Leto dni že v grobu spiš, v srcih naših še živiš. Ni ure, dneva in noči, povsod si v srcu z nami ti. Zato pot nas vodi tja, kjer tvoj tihi dom rožice krasijo in sveče ti v spomin gorijo. Solza, žalost, bolečina te zbudila nt. a ostala je praznina, ki hudoboli O z d O O Z) I o > o z NOVO - UGODNO - NOVO - UGODNO g DISKONTNA § PRODAJALNA § OBUTVE PLANIKA > V BTC-ju g Z PESTRA IZBIRA ŽENSKE, MOŠKE, OTROŠKE 21 O IN ŠPORTNE OBUTVE PO DISKONTNIH Q g CENAH g ŽE OD 500.00 tolarjev Z) ' otvoritev ‘ > 1. julija ob 10.00 > § NOVO-UGODNO-NOVO-UGODNO § Janez Sukič iz Martinja 11 Zahvaliti se želimo vsem, ki z lepimi spomini obstojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in podarite cvet v spomin. Žalujoči vsi tvoji V SPOMIN Boleč je spomin na 1. julij, ko si nas za vedno zapustil3’11 draga žena, sestra, teta in botra Jolanka Smodiš iz Prešernove ulice 37 v Murski Soboti Prisrčna hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob nj®el” grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče- Z lepimi spomini nate vsi, ki te pogrešatno^^ SKLIC 6. SKUPŠČINE DELNIŠKE DRUŽBE POMURSKI SEJEM Na podlagi točke 7.5.3. statuta družbe Pomurski sejem, d. d., sklicuje uprava 6. SKUPŠČINO 1. avgusta 1997 ob 13.00 v upravi Pomurskega sejma, Cesta na stadion 2, 9250 Gornja Radgona. Dnevni red: 1. Otvoritev skupščine in izvolitev delovnih teles Predlog sklepa: Izvolijo se delovna telesa. Seji se bo udeležil povabljeni notar. 2. Letno poročilo o poslovanju družbe za leto 1996 Predlog sklepa: Sprejme se revidirano letno poročilo o poslovanju za leto 1996. 3. Predlog delitve čistega dobička za leto 1996 Predlog sklepa: Sprejme se predlog, da se čisti dobiček za leto 1996 razporedi za druge proste rezerve, nakup delnic, formiranje sklada lastnih delnic, po predlogu uprave. 4. Predlog sklepa o oblikovanju sklada lastnih delnic Predlog sklepa: Oblikuje se sklad za lastne delnice iz dobička v višini 10 % osnovnega kapitala. Upravo se pooblasti, da odloča o pridobivanju in prodaji lastnih delnic. 5. Imenovanje revizorja za leto 1997 Predlog sklepa: Za revizijo poslovanja za leto 1997 se imenuje revizijska hiša P & S Ljubljana. Gradivo za skupščino s predlogi sklepov za vse točke dnevnega reda je delničarjem na vpogled v tajništvu uprave delniške družbe v Gornji Radgoni, Cesta na stadion 2, vsak delavnik od 9.00 do 12.00. Na skupščini se odloča o objavljenih predlogih po posameznih točkah dnevnega reda. Nasprotni predlogi delničarjev k posameznim točkam dnevnega reda morajo biti v pisni obliki obrazloženi in vloženi v 7 dneh po objavi tega sklica v tajništvu uprave delniške družbe. Skupščine se lahko udeležijo imetniki navadnih delnic, njihovi pooblaščenci ali zastopniki. Pooblastilo mora biti pisno. Direktor družbe: Janez Erjavec, inž. grad. ZAHVALA V 77. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče in dedo Stefan Lipič iz Moravskih Toplic Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sem, ki ste nam v najhujših trenutkih priskočili na pomoč in nam stali ob strani. Posebej hvala vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, darovali cvetje, sveče in v dobrodelne namene, nam pa pisno ali ustno izrazili sožalje. Zahvaljujemo se dr. Hauzerjevi, dr. Langu in dr. Mrkšiču ter zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka za dolgoletno zdravljenje. Hvala sodelavcem ABC Pomurke International in Centra za socialno delo Murska Sobota, gasilcem, govornikoma g. Kuharju in g. Makoterju, g. duhovniku, pevcem in pogrebništvu Banfi ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti.' Žalujoči: hčerki Irena in Angela z Dušanom ter vnukinja Daša Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in lep spomin nate. Podoba tvoja v srcih naših zdaj leži, vse do izteka tudi naših dni. ZfMNSLk V 86. letu nas je zapustil naš dragi oče, tast, dedek in pradedek Jožef Matjašec iz Lipe 58 Iskreno se zahvaljujemo vsej botrini, sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, vsem, ki so darovali vence, sveče, šopke, za svete maše in druge namene. Posebej hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za .odpete žalostinke in govorniku za ganljive besede slovesa. Vsem še enkrat - iskrena hvala! žalujoči vsi njegovi najdražji Kje si, ljuba mama, stara mate” kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, 5 le trud in delo tvojih pridnih to za vedno nam ostaja. .................... V SPOMIN ■ junija je minilo leto žalosti, odkar nas je zaPus ■ draga mama, stara mama Jolanka Županek T.. iz Peskovec 35 ,,W iho vsepovsod ob grobu je, vsak up brezupen, vsaA su» prazen, brez tebe le grenka solza napolnjuje nam1 U 1 srce- _ Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenei” , . jr , prižigate sveče. Žalujoči: hčerka Emilija, sin Aleksander z žen”* vnuk Gregor ter drugo sorodstvo j Skromno, tiho si živela, v življenju mnogo pretrpel” Se posloviti se nisi uspela, kruta smrt te prej je vzela, _ toda p naših srcih vedno bos ■ ZAHVALA V 73. letu nas je nePr,C-^b^ zapustila draga mama, t3 in prababica SVET ZAVODA OSNOVNE ŠOLE KUZMA ponovno razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. L RS št. 12/96) ter imeti pedagoške, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje pedagoškega in poslovodnega dela šole. Ravnatelj bo imenovan za štiri leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom ter s predstavitvijo vizije razvoja OŠ Kuzma pošljite do 9. julija 1997 na naslov: Osnovna šola Kuzma, Kuzma 20, 9263 Kuzma, z oznako »za razgis«. Kandidati bodo o imenovanju obveščeni v 15 dneh po izbiri. Rozalija Ritl°P roj. Korošec iz Gornje Bistrice vSem s°r° Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo P sosedom in znancem, ki ste nam v težkih r darovali cvetje, sveče in za sve e Posebna zahvala g. kanoniku Francu Tenl^s6(je obred, pevcem in govorniku g. Žižku za »i sen1-1°S pi*1 Iskrena hvala kolektivu SKZ Črenšovci tako velikem številu pospremili k njenemu Žalujoči vsi N SPOMIN Feri Sarkanj iz Murske Sobote 1. 7. 1994-1. 7. 1997 Stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota objavlja razpis za nakup stanovanj Stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota nakupuje 4 do 5 stanovanj v mestu Murska Sobota. * Pogoj za prodajo stanovanja je: - da je stanovanje prazno in vseljivo. Ponudbi za prodajo stanovanj morate priložiti - dokazilo o lastništvu. Ponudbe z ustreznimi dokazili naj interesenti prinesejo ali pošljejo na Stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota, Trg zmage 4, do vključno 4. 7. 1997. Šarika Šarkanj 6. 8. 1991-6. 8. 1997 Hvala vsem, kiju ohranjate v lepem spominu. Vsi njuni Zaman je bil ves boj, ,,.^11, zaman bili so vsi dnevi tm bolezen je bila močnejš” 0 I V 76. letu n3^ Marija Ged# . iz Korovec vs6ui s% Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljuje11’ $o dobrim sosedom, prijateljem in znance '^tje-’ J trenutkih stali ob strani, darovali vence- jo« svete maše. p0^e Iskrena hvala g. župniku Antonu Fakin JP pevcem za odpete žal°® b®86 Ž Zahvala velja tudi govorniku g. FlisarJ Žalujoči sin Drago Z 26- junij 1997 ZAHVALA • Odšel je dr. Jože Zorko pediater iz Murske Sobote njegovem slovesu želimo izraziti posebno toplo zahvalo ljubeznivemu osebju 'nternističnega oddelka z dr. Ivano Kološa, častitemu gospodu škofu dr. Smeju in sodelujočim gospodom duhovnikom ter pevcem ob pogrebu, dr. Norčiču za besede slovesa v imenu zdravniškega društva, in naposled njegovi nečakinji, k. gospe Cvetki Meolic, šn ^gi, boleči čas spremljala družino Predano zavzetostjo in dragoceno pomočjo. v Murski Soboti, 18. junija 1997 i Karolina ter hčerki Nives in Vida z možem Boleč in žalosten je spomin na 23. junij, ko mineva deset žalostnih let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče V SPOMIN Vladimir Kranjec iz Krneč Sl Vsem V- "i^ovem ’se z lepim spominom nanj ustavite ob grobu,prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči vsi njegovi Prazen dom je in dvorišče, moje oko zaman te išče. ZAHVALA V 67. letu starosti me je za vedno zapustil naš dragi mož Karel Knaus uP°kojeni gozdni delavec SnSvsm od Grada t11 Poma r Se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste mu ■ Wak ’ posebno sosedi Jadranki Šeruga, sosedu *U’ Toniju Fujsu in vsem drugim dobrim a sosedom. \ Lurčiču od Grada in dr. Alojzu Horvatu iz Dj Vsem, k Rakičana. G°vi^s te 8a v tako velikem številu pospremili na Vs«niqJ1 P°ti, darovali vence, cvetje in sveče. % jJ^skim društvom, kolektivu Gozdnega Sobote' društvu upokojencev ter °ma Slamarju in Kuharju za lep pogrebni NnVs ln Pevcem za odpete žalostinke. °rnur posebej še enkrat - iskrena hvala! Žalujoča žena Helena ZAHVALA V 90. letu starosti nas je zapustil naš nadvse dobri mož, oče, dedek Alojz Ščap iz Dokležovja X- ali ki SO karkoli dobrega storili za njega L , V dobro njegovega imena. yena Cilika, otroci Micka, Jožek, n Vilika ter vnuki Astrid, Leon, Klaudija in Markuš Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. Nam ostala je praznina in velika bolečina. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok in grenko spoznanje, da te nazaj več ne bo, ker za vedno vzel si slovo. Spočij si utrujene dlani, za vse, še enkrat, hvala ti. ZfMNMA V 77. letu nas je zapustil dragi mož, oče, tast, dedek, pradedek in brat Franc Šinko iz Rogašovec 86 Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili iskreno sožalje, darovali vence, sveče in za svete maše ter ga pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala vsem sosedom, dr. Neratu in patronažni medicinski sestri za nesebično pomoč, g. župniku za lep pogrebni obred ter govorniku Alojzu Mariču za poslovilne besede. Vsi njegovi najdražji Tam, kjer si ti, ni sonca, ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih vedno še živi, a nihče ne ve, kako zelo, zelo boli. ZAHVALA V 69. letu nas je po dolgi in težki bolezni zapustila draga žena, mama in babica Marija Štuhec roj. Magdič iz Grab pri Ljutomeru Ob boleči izgubi se prav iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, darovali vence, cvetje, sveče prispevali za sv. maše in izrekli sožalje. Iskrena hvala čč. gospodoma župnikoma za cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, gospodu Zalarju in gospodu Štumpfu za lepe besede slovesa, g. Rozmaniču za odigrano Tišino, g. dr. Gašparcu, g. dr. Horvatu in medicinskemu osebju internega oddelka Bolnišnice M. Sobota ter podjetju za pogrebne storitve Vrbnjak. Vsi njeni naj dražji Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. Nam ostala je praznina in velika bolečina. ZAHVALA V 85. letu nas je za vedno zapustila draga mama, tašča, babica in prababica Verona Cigan s Petanjec 8 Z žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, besede tolažbe, darovano cvetje, sveče, za svete maše ter vsem od blizu in daleč, ki ste našo drago mamo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gospodični Slavici za ganljive besede slovesa ob odprtem grobu ter pogrebništvu Kampuš. Iskrena hvala vsem sosedom za nesebično pomoč. Žalujoči vsi njeni V SPOMIN 29. junija bosta minili dve leti žalosti, ko nas je zapustil naš dragi sin in brat Matija Šumak iz Bogojine 70 Hvala vsem, ki se z dobro mislijo ustavite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. ' Vsi njegovi Zaman je bil ves boj, zaman bili so vsi dnevi trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA 17. junija 1997 nas je v 75. letu zapustil naš dragi mož, dedek in oče Martin liješ iz Bučečovec 43 Iskreno se zahvaljujemo Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi poslednji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in druge namene. Hvala g. Romani Vozlič, zdravnici dr. Ljubici Gašparac, g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku, vaškim pevcem iz Bučečovec in GD Bučečovci. Vsem skupaj še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Jožefa, sinovi Mirko, Stanko in Jožko z družinami, hčerki Marta in Mira z družinama ter drugo sorodstvo Božja je moč in tvoja, o Gospod, je milost; ti povrneš vsakemu po njegovem delu. (Psalm, 62) ZAHVALA V 67. letu se je pretrgala nit zemeljskega življenja dragega moža, očeta, dedija in tasta Alojza Klemarja iz Murske Sobote Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za besede tolažbe in pomoč v težkih trenutkih. Hvala tudi vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in za druge dobrodelne namene. Hvala za izrečena pisna in ustna sožalja. Zahvala velja tudi nekdanjim sosedom in vaščanom iz Ropoče, SGP Pomgrad in Zdravilišču Moravske Toplice. Hvala duhovnikoma g. Francu Režonji in g. Alojzu Benkoviču za lep pogrebni obred, pevcem za ganljivo odpete žalostinke in godbeniku za odigrano Tišino. Hvala tudi osebju bolnišnice v Rakičanu, internemu in pljučnemu oddelku ter oddelku intenzivne nege. Še enkrat prisrčna hvala vsem in vsakomur posebej. V tihi žalosti - njegovi najdražji Oh nesrečna, prenesrečna cesta, zakaj - kako si to storila, da si nas ločila. V SPOMIN 17. junija sta minili dve žalostni leti, odkar nas je veliko prezgodaj zapustil naš dragi Jože Gašpar iz Slovenske ulice 29 v Murski Soboti Prisrčna hvala vsem, ki se ga s spoštovanjem spomnite, z dobro mislijo postojite ob njegovem grobu, prižgete svečko in poklonite cvetje. Žalujoči vsi njegovi Kako je prazen dom, dvorišče naše, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. ZAHVALA V 81. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, stari oče in tast Štefan Podlesek iz Predanovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali izrekli ustno ali pisno sožalje, darovali vence, sveče in v dobrodelne namene. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, GD Predanovci, govorniku za poslovilne besede in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi 30 MEN J A L N i C E EnkA Lendavska 19, Tel.: (069) 24 389, Murska Sobota Ugodna prodaja deviz na več obrokov (s čeki tekočega računa). Z NAMI V SVET - MENJALNICE ENKA Panasonic .š s fNEO SNOP CENTER, u- MARtBOR 2 Maribor, Partizanska 37, tel.: (062) 225 fiC LU 531, faks: (062)225 713_CQ h- 32.990,00 SIT + PD BREJO TELICO IN VINO prodam. Stanjevci 25, tel.: 56 350. ml3867 NESNICE, mlade jarčice, cepljene, hisex, jata reja LJ, rjave, stare 12 tednov, po 400 SIT, ter grahaste nesnice po 500 SIT prodajamo. Dostava na dom. Tel.: 062 792 357. ml3880 PUJSKE, 25 kg, in bučno seme prodam. Partizanska 30, Bakovci. ml3887 15 BIKCEV simentalcev, težkih pribl. 300 kg, prodam. Tel.: 56 050. m!3891 DOMAČE ZAJCE, velike pasme, mlade samice, samice z mladiči in osebni avto Fiat 126 p, neregistriran, vozen, prodam. Tel.: 26 618. ml3892 posesti Tel.: 53 189. ml3845 KROŽNO KOTNO ŽAGO za kovine Gradec m 13842 MONTAŽA IN SERVIS TELEFONSKIH NAPRAV motorna vozila OPEL KADETT C, letnik 1979, ugodno prodam. Vinko Vrbančič, Ro-žički Vrh 83, Videm ob Ščavnici. ml3833 OPEL D Kadett, 1,2 S, letnik 1983, registriran je do konca oktobra, informacije po telefonu 46 167 ali na naslov Šimon, Murski Črnci 45 p. Tišina, naprodaj, m 13846 TOYOTO STARLET 1.0, 12 V, letnik 1987, kovinske barve, ohranjeno, prodam. Tel.: 22 805. ml3858 CHRYSLER LE BARON, letnik 1990, popolna električna oprema, potreben ličenja, prodam za 9.200 DEM. Tel.: 81 384'. m 173 GOLF, letnik 1981, bencin, prodam. Tel.: 87 082. ml3861 GOLF, bele barve, letnik 1989, registriran do februarja 1998, garažiran, lepo ohranjen, 69.000 km, prodam. Tel.: 45 351. m 13879 PEUGEOT 505, letnik 1983, prevoženih 99.000 km, ugodno prodam. Tel.: 27 792. ml3890 LADO SAMARO 1500, 4-vratno, letnik 1994, in VW hrošč, 1200, letnik 1975, v celoti ali po delih, prodam. Tel.: 79 074. m 13898 Živali HIŠO v Radencih prodamo ali menjamo za hišo v Murski Soboti. Informacije po tel.: 24 579, popoldan, ali 041 663 489. m!3838 HIŠO v Kuzmi 105 prodam. Tel.: 53 189. ml3844 DVOSOBNO OPREMLJENO STANOVANJE v bloku v Lendavski, v pritličju, dajo v najem za vsaj eno leto s predplačilom. Ogled možen v nedeljo, 29. junija, ob 9. uri pred prvim vhodom v blok v Lendavski 45. ml3859 TRIINPOLSOBNO STANOVANJE v bloku, v centru Murske Sobote, prodam. Tel.: 81 801, ob ponedeljkih in četrtkih od 17. do 19. ure. ml3872 TRAKTOR IMT 560 in štiritonsko prekucno prikolico prodam. Tel.: 57 193. ml3847 DVA OLTOVA PLUGA, 12- in 10-colna, prodam. V soboto po 12. uri, Slana, Žagroci 6, p. Juršinci. ml3854. NAJCENEJŠI TRAKTORJI V SLOVENIJI: IMT 539 - 12.200 DEM, ZETOR 73-40 31.958 DEM, ZE-TOR 63-40 28.841 DEM, cene so brez p. d., traktorji so v zalogi. Tel.: 72 329. m!3856 TRAKTOR STEYR, 30 KM, lepo ohranjen, prodam. Žižki 50, tel.: 70 162, zvečer. m!3884 TRAKTOR STEYR 30, 40, 45 KM, motor za čoln, Tomos, 4 KM, nov, Steyr 90 KM, na prednji pogon, Torpedo 75 KM, prednji pogon, IMT 106 KM. prednji pogon. Zetor 62 11, samonakladalno prikolico, 19 m3, in silažni kombajn ŠIP SK 80 prodam. Tel.: 57 162, Lenarčič, Ropoča. m!3897 razno PREKLICUJEM veljavnost spričevala 1. in 2. Jetnika CPŠ - smer avtomehanik, 1. 1972/74, na ime Tibor Kerčmar, Križevci 121. m 13836 (»tren-šajbo«) in varilni aparat, elektrode 350 A, prodam. Tel.: 47 104. ml3837 POČITNIŠKO PRIKOLICO, starejšo, 2 + 1, ugodno prodam. Tel.: 42 216, po 19. uri. ml3839 VINO, domače, rdeče (jurka, šmarnica, klinton), 1 liter 120 SIT. naprodaj. Tel.: 062 757 398. ml3851 DUNAJSKI ČRNI KLAVIR, star 140 let, odlično ohranjen in generalno obnovljen naprodaj. Tel.: 63 075. ml3853 ODKUPUJEJO DELNICE INVESTICIJSKIH SKLADOV in Peterola B po najvišjih cenah. Pridemo na dom in prinesemo denar. Tel.: 062 631 164, od 9. do 20. ure. ml3863 KLETKE ZA NESNICE IN ZAJCE ter plastične rešetke za svinjske bokse prodam. Tel.: 42 096. m 13873 Preklicujem veljavnost HK št. 12362-0 na ime Ema Gumilar, Radovci 56. ml3894 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala Tekstilne šole M. Sobota, letnik 1990/91, Irena Žnidarič. Dok-ležovje. m 13895 delo storitve MBČ2 MUK S z DEKLETA IZ NAJLEPŠIH SANJ 090 44 48 SKRIVNOSTI LJUBEZNI - odzivnik 090 75 17 Po ugodnih cenah in< plačilnih možnostih«^ cijske in plastične fasa^jf mo vsa notranja slikoP«^ la, obnavljamo stareas sojamo gradbeni ode . 20 let delovnih i^Sak-^ AZ zalogi TRAKTORJI IMT539, izdelani za zahodno tržišče, TRGOVINA AGRO HF, d. o. o., Križevci v Prekmurju 145 S 069 54 030 NESNICE, mlade jarčice, rjave, novi hisex in nove Štajerke, tik pred ne-stnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri Mostu, d. o. o., po ugodnih cenah. Na vsakih deset ena zastonj. Naročila sprejemajo gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 28 190, Gostilna Čeh, Nedelica, tel.: 72 146, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070, Franc Movrin, Petanjci 98c, tel.: 46 505, gostilna Železen, Bezno-vci, tel.: 49 025, bistro Hubert, Grad, tel.: 53 168, Zamuda, Galušak, Videm ob Ščavnici, tel.: 68 044. ml3118 kmetijska mehanizacija § 3 LESIJE, mladiče, cepljene, ugodno Tel.: 062 306 139. ml3848 TRAKTOR URSUS s priključki, lepo ohranjen, v Bogojini, prodam. Tel.: 061 374 794, po 16. uri. m!3827 KOMBAJN'NEPTUN, enoredni, za obiranje sladkorne pese in tribrazdni plug, 14-colni, prodam. Mala Polana 27. ml3834 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO SIP 19,6 in puhalnik za seno Tajfun prodam. Mala Polana 36. m 13835 ENOREDNI KOMBAJN za sladkorno peso, lepo ohranjen, ugodno prodam. Tel.: 062 731 216. ml3843 KOMBAJN EPPLE ugodno prodam. S SPROSTI SRCE NAVSE NATAKARICO z veseljem do dela v strežbi zaposlim. Tel.: 57 166. Bistro Vogrinčič, Pertoča 29. ml3849 IŠEM RESNE LJUDI ZA RESNO DELO. Kličite po tel.: 42 831, po 15. uri. ml3865 ČE ŽELITE IZBOLJŠATI ŽIVLJENJSKI STANDARD, pokličite po tel.: 23 770, dopoldan, 23 554, popoldan, m 13866 IŠČEM KOMBAJNISTA. Tel.. 48 092. ml3882 NOVOODPRTO GOSTIŠČE takoj zaposli dekle za delo v strežbi. Za hrano in stanovanje je poskrbljeno, 1 ura 400 SIT. Informacije 063 861 250. m!3893 ANTENE z monuzo 29.900. zemeljske 16^ Tfnj5l. POP TV, Kanal A-1/1 tel.: 70 021. ml3«9 NOVO! . J GREZNICE lujemo po želji nar J" j poti* m; betoniranje oboj Ugodna cena, bre^ Informacije vsak*® Rjgelj,K* po tel.: 064 736 478,^8 m 13544 CERTIFIKATU«^ BA KONČUJE s prijavo nedeljah po telefonu , 650 913. m 13504 Ji TENDE, ' ZAVESE IN AL«^ ( cenah. V zalogi Tel-- | lete za garažna v 247. ml3615 (J , VODA, vodnjak? Za GA j NOVO-ekspres Mladinska 26, M UdJ kakovostni mater'' „,1* . Ji opravuamoJ^iJ 53®« 20. uri: 0609 & OSTANKOV VSEH VRST KERAMIČNIH visoci SEX V ŽIVO 00.599.281 5 , iuy n: zgoobe p. 599 p ■ 1 B PLOSCIC IN OPUŠČENIH PROGRAMOV OD 30. 6 . DO 5.7. 1997 i $5 F X i SUPER VROČE $3 tel. 069/45-020, 45-021, fax 069/45-023 trgovina tel. (fax) 45-536 ZNIŽANJE CEN OD 10 DO70% - italijanske keramične ploščice prvega kakovostnega razreda že od 1.200,00 SIT/m2 - češke ploščice, cene nižje do 40 % - velika izbira ploščic drugega in tretjega kakovostnega razreda ter sanitarne keramike AKCIJSKA PRODAJA GRADBENIH MATERIALOV - TERMOPUTZ vreča 750,00 SIT -CEMENT vreča 590,00 SIT - MALTIT vreča 610,00 SIT - FASADNI STIROPOR, 5 cm m2 600,00 SIT - PANELNI PARKET m2 3.600,00 SIT - LAK ZA PARKET za 20 m2 9.000,00 SIT VSE CENE SO ŽE S PROMETNIM DAVKOM IN VELJAJO DO RAZPRODAJE. Delovni čas od 7.00 do 18.00, ob sobotah od 7.00 do 12.00, telefon: 45 536 00.59 srečanja PRIREDITEV. 24 UR DNEVNO POKLIČITE ZDAJ- FANT, star 48 let, s kmetijo, išče sebi primerno dekle ali samsko žensko, iahko brez zaposlitve, staro od 35 do 40 let, lahko ločenko ali vdovo. Ponudbe pošljite na naslov Marjana Kašnik, Stari trg 108, 2380 Slovenj SERVICOM, d. 0. o batni in vijačni kompresorji - strokovni servis - rezervni deli za TRUDRENIK - UGODNO: vijačni kompresor že za 4.990 DEM! Prodajno - tehnična služba tel.: 0609 649 881 PAR-, s- bioenergetik jasnovidec iridiolog ERIK VAS VABIJO NA SPORTNO-ZABAVNO PRIREDITEV ZA IZBOR NAJMOČNEJŠEGA SLOVENCA - MARTINA KRPANA, KI BO NA ŠPORTNEM CENTRU V SOBOTO 28. 6. 1997. OD 15. URE DALJE JE PROST VSTOP NA _______ PROGRAM BODO POPESTRILI: ^j|., BALONARJI, MAŽORETKE, GODBA, PIVOVARNA LAŠKO Z DEGUSTACIJO PIVA, VAS BO ZABAVAL ANSAMBEL METULJ. PR°U POVEZOVAL HUMORIST GEZA Zakaj v devizah, če za tolarje dobit® ..... v. ___ . . .d V SKB banki lahko večje zneske v DEM prodate po srednjem tečaj« J f / i, po fiksni obrestni dvisno od dobe vez* In jih vežete od 31 dni do enega leta in en dan, poTiKsm klavzulo. Obresti so ugodne: od 3,7% do 6,0%, odvisno od dobe vez g depozita vam bo banka prodala DEM po srednjem tečaju Ba° SKB BANKAM. Podrobnejše informacije lahko dobi*® ,gpi SKB banke alt pa pokličite Z0i Ji^ za 31 gnik, 26. junij 1997 PONUDBA SKB banke Nove obrestne mere pri kreditih za občane i SKB banka je za poletne mesece pripravila ugodnejše : obrestne mere za kratkoročne, dolgoročne in ; stanovanjske kredite. Določajo se glede na boniteto ; stranke in dobo vračanja kredita. Prepričani smo, da se vsak lahko prepozna v eni izmed njih. Boniteto 1 imajo tisti, ki poslovno sodelujejo z SKB banko nad 36 mesecev (prejemajo plačo preko SKB banke), namensko varčujejo nad 36 mesecev ah študenti, ki imajo odprt študentski tekoči račun (najamejo lahko posojilo z dobo vračanja do 6 mesecev). Boniteto 2 dosežejo tisti, ki z SKB banko poslovno sode-Mejo ali namensko varčujejo nad 12 do 36 mesecev. Boniteto 3 imajo tisti, ki poslovno sodelujejo z SKB banko nad 3 do 12 mesecev ali so imetniki Eurocard kartice SKB banke in nimajo drugega sodelovanja z banko, ali tisti, ki so v času najema posojila depozitarji tanke z depozitom nad 2 milijona SIT za najmanj 91 dni. Boniteto 4 si pridobijo tisti, ki pričnejo s poslovnim sodelovanjem ob najemu kredita. Pod boniteto 5 pa ' uvrščamo tiste, ki z banko nimajo nobenega poslovnega sodelovanja. d- od 36 do 60Jod 60 do 120| mes. Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Za Danes. In za Jutri. SRBBMKAO.P. Delimo vstopnice z^kino Kupon št. 1" neverjetnih... 69.900,00 SIT Podrobnosti krediti na osnovi 10 % depozita Kratkor (Boniteta Odgovore pošljite do 1. julija na naš naslov: PE Murska Sobota Kocljeva 6 Tel.: 069/32-495 Ekspozitura Gornja Radgona Trg svobode 12 Tel.: 069/61-841 9,5 % 10% 10,5 % , 11% KURILNO OLJE, PREMOG Cene zelo ugodne! KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšič, tel.: 71 106 mobitel NMT & GSM mobitel DC M. Sobota, Lendavska 19b , 8 069/32-724, 38-060 1 IH—M.LI.I.IOJ ------------ ----------- Izberite med 14 modeli. Dobava aparata s kartico takoj. ERICSSON, MOTOROLA, SIEMENS, SONY, AUDIOVOX mes. 9 % 9,5% 10% 10,5% m no omoti™ um LLT nad 6 do 12 mes. ____ 8,5% 9% 9,5% 10% 12,5% do 3 mes. nad 3 do 6 mes. 7,5% 8% 8% 8,5% 8,5% 9% 9% 9,5 % 11,5% 12% inl krediti krediti z dobo vračanja do 36 mesecev oz. krediti za nakup avtomobila do Boniteta '~1~' 2 3 4 od 12 do 36 mes. od 36 do 60 mes. 9,5% 10 % 10,5 % 11% _ 13,5 % 10% 10,5% 11% 11,5% vam hod 0 najemanju posojil in obrestnih merah H i EkSp0 .^/veseljem posredovali v PE Murska Sobota, ■ : ^encii'। Ljutomer, Ekspozituri Gornja Radgona, 1 Lendava ali na Zelenem telefonu 080 15 15. 1 5’^tora Ljutomer TeL; B69/83.312 _ fchUn<,aVa eL; 069/75-810 Murska Sobota, d. d nrs J»n lil mi«« Velika IMT poletna akcija in praktična predstavitev sr/Hc prodajnega programa SIP PETROVO v AR AVTU 27., 28. in 29. junija od 9.00 do 18.00 1000 različnih artiklov ■ za vrtičkaije, kmetovalce, . gradbenike... 0HIBB Mladinska knjiga Birooprema, d. d. Ljubljana, Dunajska 121 Objavlja prosta delovna mesta TERENSKIH KOMERCIALISTOV za Mursko Soboto K sodelovanju vabimo kandidate s končano šolo ekonomske, trgovske ali druge ustrezne smeri in delovnimi izkušnjami pri terenski prodaji. Kandidati morajo imeti lastno osebno vozilo in izpit B-kategorije. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Ponudbe z opisom dosedanjega dela ter dokumente o izobrazbi pošljite v osmih dneh od objave na naslov: MLADINSKA KNJIGA Birooprema, d. d., Splošni sektor, Ljubljana, Dunajska 121. Informacije dobite po telefonu: 061 1683 361. MALE OGLASE LAHKO NAROČITE PO TELEFONU * 3 , 998 VSAK DELAVNIK OD 8. DO 14. URE. VARČUJTE VARNO VARČUJTE Z NAMI Edina domača hranilnica, ki nadaljuje tradicijo , hranilništva pri nas. Ponujamo Vam najugodnejše možnosti varčevanja in ugodna posojila za različne namene. Naš cilj: varno, hitro in bolje od konkurence. Jamstvo za varnost vlog in zaupanje komitentov sta naša ugodna struktura kapitala in naša sestava delničarjev - pravnih in fizičnih oseb, ki potrjujejo ustrezno boniteto Hranilnice. Varnost vlog naših komitentov, zaupno in hitro opravljanje vseh vrst storitev Hranilnice sta naša prednost in ciljna usmeritev tudi v prihodnje. Obiščite nas v ulici Staneta Rozmana 1 la, M. Sobota od 7.30 do 12.00 in od 14.00 do 16.30 ali pokličite po telefonu: 27 800, 27 810. Lani Letos Trajno Poslovanje z nami varno Kino Park Murska Sobota V četrtek, 26. junija, in v petek, 27. junija, si lahko ob 18. uri ogledate ameriški film Svetnik, vrteli ga bodo tudiv soboto, 28. junija, in nedeljo, 29. junija, ob 18. in 20. uri. V četrtek, 26. junija, in v petek, 27. junija, pa bodo ob 20. uri vrteli ameriško dramo Samotna zvezda. Kino Gornja Radgona Hrvaško komedjo Kako se je začela vojna na mojem otoku si lahko ogledate v petek, 27. junija, ob 19. uri, v nedelejo, 29. junija, ob 21. uri ter v ponedeljek, 30. junija, 20.30 uri. Ameriško melodramo Angleški pacient pa si lahko ogledate v petek, 27. junija, ob 21. uri, v soboto, 28. junija, ob 20.30 uri, v nedlejo, 29. junija, ob 18.30 uri, ter v ponedeljek, 30. junija, ob 18. uri. Video klub Lendava V petek, 27. junija, si lahko ob 21. uri ogledate spetakel katastrofe Dantejev vrh. Igor Sterk Je režiser ■■■■■■» -. zapisla tudi Darinka Zelko, Mladinska 12, Rakičan, 9000 Murska Sobota. Čestitamo. Poslaili ji bomo vstopnici za kino. Novo vprašanje pa se glasi: Naštejte tri slovenske otroške filme! Odgovor:_____________________;______ notranja in vhodna vrata ---- -brezplačen prevoz za nakup nad 100.000 SIT -organiziran servis in montaža -garancija 2 leti, za sleklo 5 let ■ svetovanje O JELOVICA Lesna industrija, d.d., ŠKOFJA LOKA,tel.:064/61-30, fax:064/634-261 JELOVICA: MURSKA SOBOTA, Cankarjeva 25, tel. & faks: (069) 22 921 DISKONT UN1VERZAL. Križevci/Lutomer ^adnja stran Mole Kamorkoli pogledaš na domačiji Marije Gerenčer iz Radmožanec, povsod rože! Pa ne le letos, ampak že leta. Že lani smo jih fotografirali, žal pa posnetka nismo objavili, ker smo rubriko »predčasno« ukinili. Zdaj, ko rubriko znova uvajamo, prinašamo najprej rajski svet z Marijinega vrta. Za goji-teljico je več kot šest metrov dolga »zavesa« plezalke, ki je med gojitelji znana predvsem po latinskem imenu clematis, da-siravno imamo tudi lepo slovensko ime srobot. -Foto: Š. S. Sveti Tomaž: Na nasprotni vozni pas Po lokalni cesti med Savci in Tomažem seje z osebnim avtom Lada Riva peljal 40-letni Miroslav F. iz Ljutomera. Ko je pripeljal po klancu navzdol v ostri desni sicer pregledni ovinek, je nesrečno zapeljal na nasprotni vozni pas in trčil v osebni avto Jugo, ki gaje vozil 32-letni Karel T. iz Hajdoš, občina Ptuj. Hudo sta se poškodovala sopotnika v obeh avtih: 38-letna Marta F. in 57-letni Karel T- Podgrad: Trčenje avtomobilistov Prejšnji četrtek ob 0.20 se je Janez I. peljal z osebnim avtom po magistralni cesti Lenart- Gornja Radgona. V nepreglednem desnem ovinku v Podgradu je zapeljal na nasprotni vozni pas, in sicer v hipu, ko je nasproti pripeljal osebni avto, ki ga je upravljal Martin D. Vozili sta trčili. Gmotna škoda znaša 500.000 tolarjev, Janez I. pa se je hudo poškodoval. NI PomursKi nar in pilot terja slovi tudi ko * največjo rastjo na< slonih delavcev J> To naj bi po govog.^ jezikov potrjevali s at # datki Ministrstva M G naj bi ravno pola dobil največ za novo kijih po govoricah zavistnežev ni v so ti ze naročil! raz’ go s pornen^vm o goljevega romana M Starejši od petindvajset let Moto klub veterani V Murski Soboti že vrsto let deluje Motokiub veterani, v okviru katerega se srečujejo lastniki in ljubitelji oldtimerjev ali avtomobilov in motorjev, starejših od 25 let. V klubu želijo spodbujati tehnično kulturo ter zavest pri ljudeh, da naj se avtomobili ne uničujejo, ampak ohranjajo in pokažejo mlajšim generacijam. Društvo ima člane iz vseh koncev Pomurja, Murske Sobote, Apač, Svetega Jurija Ljutomera ... Vsako leto pa pripravijo mednarodni rally starih motornih vozil, ko se srečanja poleg domačinov udeležijo tudi klubi in ljubitelji oldtimerjev iz Avstrije, Madžarske in Hrvaške. >7/' 17 T ® uspešno rast je 20 ’ C. Ko kalan- n TTT1 i'|T| OI hoja odcveti, jo lahko prenesemo v Koza meseca* J u < juu jivUtI hladnejšiprostor ali jo posadimo w na prosto. Nekatere sorte kalanhoj so dostopne na tržišču v cvetočem stanju skoraj vse Kalanchoe blossfeldina leto in prav tako je z belo sorto Simon. Najbolje je, ——————————————————— da jo presadimo spomladi po cvetenju. Predsednik nadj J ta lendavske Na takoj po tiskovni slal sporočilo zal J d ; terem črnona ^50^ bo pri sanaciji Na 1 tudisPelrolomtjJrff die,ieS^nl S S veda dovolili bencinskem trgu. Tudi letos so pripravili že šesti rally Pomurje ’97, v okviru katerega so se popeljali po Prekmurju. Na oseminsedemdeset kilometrov dolgi progi so se peljali člani osmih tujih klubov, devetih slovenskih in številni posamezniki, vseh skupaj je bilo sto enajst udeležencev, in sicer oseminsedemdeset motoristov, od tega šestinšestdeset z motorji in dvanajst prikoličarjev, ter štiridesetih avtomobilov. Pri motorjih je bil najboljši Gašpar Andrej, MD veterani iz Maribora z motorjem iz leta 1903, na drugo mesto se je uvrstil Andrej Svetanič iz domačega kluba, tretje mesto pa sta si razdelila motorista Albin Pollack in Maks Meško. Pri motorjih priko-ličarjih je bil najboljši Štefan Ov-senjak z BMW-jem 325 iz leta 1951, drugi je bil Rudi Kralj iz ljubljanskega kluba, tretja pa je bila domača dvojica Šebjanič in Cipot. Med avtombobili pa sta se najbolje uvrstila Janez in Marjana Kunc (Chrisler Desotto, letnik 1925), druga sta bila Majda in Jože Vauhnik (Mercedes 179), tretji pa Franc Berdeluk (Mercedes 170 s, letnik 1952) iz Slovenske Bistrice. Čeprav so nekateri motorji in avtomobili resnično v letih, je pogoj, da se lahko udeležijo srečanja, tehnična brezhibnost po prometnih pravilih. Moto klub veterani Murska Sobota pa sodeluje tudi v različnih inštitucijah, ki na kakršen koli način skrbijo za avtomobile, med drugim v AMD Štefana Kovača, Zvezi šoferjev in avtomehanikov Murska Sobota, na različne načine pa si tudi prizadevajo zmanjšati število nesreč in povečati varnost v prometu. ANR , foto: J. Z. Kalanhoja spada v družino Cra-ssulaceae. Večina ljudi meni, da so kalanhoje enoletnice in jih po cvetenju zavržejo, vendar ob skrbni negi živijo še leta in leta. Za razmnoževanje nas ni potrebno skrbeti, kajti s podtaknjene! nam odlično uspe, le hormon za ukoreninjenje si moramo priskrbeti. Lahko pa se lotimo razmnoževanja s semenom v marcu pri 21 ° C. Ko izbiramo kalanhoje, moramo biti previdni, kajti kalanhoja nas mora s svojim cvetenjem razveseljevati doma, zato je priporočljivo, da ima samo polovico odprtih cvetov. Postaviti jo moramo proč od radiatorjev. Po cvetenju odstranjujemo odcvetela stebla in obolele liste. Ob času cvetenja moramo gnojiti s tekočimi gnojili. Za kalanhoje je značilno, da zelo dobro prenašajo suh zrak, kot le re-dkokatera rastlina, zato je skoraj ne rosimo in tudi listnega loščila ne uporabljamo. Ko jo zalivamo, moramo paziti, da na listih ne ostane voda, kajti listi radi segnijejo ali se razvije plesen. Genetiki se trudijo, da vzgojijo nove sorte. Tako je izšla lansko leto bela kalanhoja sorta Simon, ki je zelo privlačna cvetoča rastlina. Bela barva cvetov kalanhoje je izredna redkost, zato tem bolj privlačna. Najprimernejša temperatura za Kalanhoja je tako hvaležna cvetoča lončnica, da je primerno darilo za vsakogar, tudi ob koncu šolskega leta marsikateremu pedagogu z besedami: »Hvala za vaš trud!« OLGA VARGA VESTNIK | AVTOSERVIS^ in L AJTEH nagrajujeta ZVESTOBO IN NOVE NAROČNIKE Moja domača banica ■■■■■■■■■■mhmmmi J© Pomurska banka d.d. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Murska Sobota Menjalniški tečaj Pomurske banke dne 24. 6. 1997. Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 24. 6. 1997 od OO. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 1OO 1.289,7348 1.255,00 1.279,00 Francija 100 2.688,8385 2.593,10 2.671,20 Nemčija 100 9.076,2480 8.830,00 9.005,00 Italija 100 9,0241 8,79 9,15 Švica 100 10.896,9433 10.548,60 10.866,30 ZDA 1 157,2460 151,40 155,20 Danes objavljamo sličico številka 4. Zalepite jo v ustrezen prostor v 23. številki Vestnika, potem pa le spet pošljite dopisnice s prilepljenimi vsemi štirimi deli fotografije. Žrebanje junijske nagrade bo v sredo, 2. julija, naslednji dan - v četrtek - pa bomo že objavili naslov junijskega nagrajenca. Če pa ne boste imeli sreče, utegnete zadeti celo super nagradit fiat punto, ki bo tako z malo sreče pristal na vašem gruntu. Dopisnice, ki niso izžrebane, namreč shranjujemo za žrebanje avta. Ne pošiljajte posameznih sličič! NAROČILNICA NAROČAM vestnik Ime in priimek: _______ Ulica:_________________ Kraj:__________________ Pošta: ________________ Podpis: _______________ Ciril Packo dni pohvalil,*^ Anjo asistenciJoze M flectO|| uspelo odpret X štor za učenca‘ Zato pa se daniki« lahko ohjjj® somzadokoc^^ hove sole. TaK znameniti rek, (ijjlim Ik, ampak tudi^JH ^a’°’ hTkotsl^’1 uporabili dnje volitve. Dark" Anzek J J® mivisoki?&eW v Murski SobSv® meinega&dw šoferjem oPra\rf stili nekoliko ^^»5. morali nujno pff -J nih PodK^ enega od" L m s’1 I državnih uradni *** 41'iL venske drz^ijo ji« prve oblju Tonč Slavic lepnapnte t ritvi nase^ %i W konca, sa J prtih vrat Hkrati ^Uil,W sveta, o.