Les marqueurs discursifs "mais" et "alors" en tant qu'indicateurs du degré de l'oralité dans les discours officiels, les débats télévisés et les dialogues littéraires

francoski

2012

analiza diskurza   francoščina   govorjeni jezik   slovenščina   uradni govor   zapisani govor

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Po definiciji C. Blanche-Benveniste predstavljata govorjeni jezik in zapisana beseda dva različna svetova. V sodobnem času se oba svetova prepletata. Zapisana beseda vpliva na govorjeni jezik v uradnih izrekanjskih položajih, pa tudi v spontanem govoru, govorjeni jezik pa vstopa v tiskana besedila in književnost. Ta dva položaja lahko pojasnimo s pojmoma "poknjiženje" in oralizacija pisnega jezika. Zaznamovalci diskurza kot organizatorji misli so predvsem pogosti v govorjenem jeziku, običajno gre za obliko, ki ima svojo ustreznico tudi v povezovalcih, ki so njihovi homonimi v drugačni funkciji. Najpogostejši položaj diskurzivnih zaznamovalcev je na začetku izreka. Norma povezuje rabo zaznamovalcev z redundanco, ki ne spada v ustrezno tvorjen diskurz, zato so le-ti lahko pokazatelji nepripravljenega govora. Da bi to dokazali, smo analizirali položaj in vrednosti zaznamovlacev diskurza v televizijskih okroglih mizah, uradnih govorih ter dialogih francoskih romanov iz francosko-slovenskega vzporednega korpusa FraSloK. Govorni korpusi so bili transkribirani in analizirani z vidika ugotavljanja frekventnosti in vrednosti diskurzivnih zaznamovalcev v vsakem od besedil. Analiza je pokazala, da bolj ko je besedilo blizu spontanemu govoru, več diskurzivnih zaznamovalcev vsebuje, in obratno: bolj je besedilo uradno, redkejši so diskurzivni zaznamovalci. S tega vidika lahko smatramo literarne dialoge za vmesni tip med govorom in zapisom.

22.05.2014