46 Notulae ad floram Sloveniae
Glede na to, da vrsta ni bila zabeležena kot naturalizirana ali podivjana v srednjeevropskih 
državah, za katere obstajajo seznami tujerodnih vrst (npr. l o h m e y e r & s u K o P P 1992 za Srednjo 
Evropo, Py š e K & al. 2002 za Češko, Essl F. za Avstrijo, osebna komunikacija), se verjetno tudi 
pri nas ne bo razširjala. Vsekakor pa bi bilo potrebno spremljati razvoj in morebitno širjenje 
populacije v bližini jezera Raduhova ali osebke celo odstraniti in s tem preprečiti morebitno 
nadaljnje širjenje.
Literatura
f i t s c h e n j. (ed.), 1994: Gehölzflora. Quelle & Meyer Verlag, Heidelberg, Wiesbaden.
l o h m e y e r , W. & h . s u K o P P , 1992: Agriophyten in der Vegetation Mitteleuropas. Schriftenreihe 
für Vegetationskunde (Bonn-Bad Godesberg) 25: 1-185.
Py š e K P ., j . s á D l o & B. m a n D á K , 2002: Catalogue of alien plants of the Czech Republic. 
Preslia 74: 97-186.
W a n n , j . D., 1997: Cornus Linnaeus. In: Cullen J. & al.: The European Garden Flora. 
Cambridge University Press, Cambridge. 646 pp.
B a r B a r a Za K š e K & Bo ž o Fr a j m a n
92. Orobanche flava Mart. ex F. W. Schultz
Nova nahajališča v alpskem (Julijske in Kamniške Alpe, Karavanke), 
predalpskem (Škofjeloško hribovje, Šentviška planota) in dinarskem 
fitogeografskem območju (Trebuša) Slovenije
New localities in the Alpine (Julian and Kamnik Alps, Karavanke), pre-
Alpine (Škofjeloško hribovje, Šentviška planota) and Dinaric (Trebuša valley) 
phytogeographical areas of Slovenia
A: Dinarsko fitogeografsko območje: 
9949/3 Slovenija: dolina Trebuše, Gorenja Trebuša, levi breg Trebušice, dolvodno od 
domačije Podrteja, okoli 350 m n. m. Det. i . Da K s K o B l e r , 20. 4. 2007; levi breg Trebušice pri 
domačiji Ostrožnik, 320 m n. m.; pionirski gozd sive vrbe (Lamio orvalae-Salicetum eleagni). 
Det. i . Da K s K o B l e r , 4. 6. 2007. Obakrat zajeda na snežnobelem repuhu [Petasites paradoxus 
(Retz.) Baumg.].
 
B: Predalpsko fitogeografsko območje: 
9848/4 Slovenija: Šentviška planota, pod Ponikvami, Vrh Lopate, nad grapo potoka 
Kostanjevec (Podzidanca), okoli 650 m n. m.; zajeda na snežnobelem repuhu. Det. i . 
D a K s K o B l e r , 12. 5. 1997. 
9850/2 Slovenija: Škofjeloško hribovje, Gorenja Žetina pod Blegošem, okoli 900 m n. m. 
Det. B. a n D e r l e , 6. 7. 2005.

47
C a: Alpsko fitogeografsko območje, Julijske Alpe 
9548/1 Slovenija: Julijske Alpe, Zgornja Savska dolina, Rateče, Planica, okoli 900 m n. m. 
Det. B. a n D e r l e , 28. 5. 2003.
9548/2 Slovenija: Julijske Alpe, Zgornja Savska dolina, Mala Pišnica, okoli 1000 do 
1100 m n. m. Det. i . Da K s K o B l e r , druga polovica julija 2003. 
9549/3 Slovenija: Julijske Alpe, dolina Vrat, ob pešpoti od domačije Ros proti slapu 
Peričnik, okoli 700 m n. m. Det. I. Dakskobler, 31. 7. 2004; slap Peričnik, 750 m n. m. Det. 
B. a n D e r l e , 20. 6. 2007.
9647/4 Slovenija: Julijske Alpe, dolina Lepene, na obeh bregovih Lepenice, na desnem 
bregu v logu sive vrbe pod Labrjami, na levem bregu pa na travniku dolvodno od Koca, 
okoli 500 m n. m.; obakrat zajeda na snežnobelem repuhu (Petasites paradoxus). Det. i . 
D a K s K o B l e r , 27. 2. 2007. V dolini Lepene to vrsto omenja že h r u B y (1917: 22). Bovško, desni 
breg Koritnice (odsek od Kluž proti Bovcu, nasproti Kolovrata), okoli 420 m n. m.; zajeda na 
snežnobelem repuhu. Det. i . Da K s K o B l e r , 13. 3. 2007.
9650/3 Slovenija: Julijske Alpe, Bohinj, Soteska, okoli 500 m n. m. Det. B. a n D e r l e , 30. 
6. 1989.
9748/1 Slovenija: Julijske Alpe, dolina Tolminke, pod Prehodci, ob mulatjeri, okoli 
1300 m n. m.; alpsko bukovje (Anemono-Fagetum). Det. i . Da K s K o B l e r , 13. 9. 1999; obilna 
pri izviru Tolminke. Det. i . Da K s K o B l e r , junij 2001; obakrat zajeda na snežnobelem repuhu. 
Gnelice, nad Gneliško grapo, okoli 900 m n. m. Det. i . Da K s K o B l e r , 1. 8. 1994 in 16. 7. 2003. 
Nad dolino Tolminke to vrsto omenja že h r u B y (1925: 29). 
9750/1 Slovenija: Julijske Alpe, Bohinj, Podkorica med Nomenjem in Sotesko, okoli 
500 m n. m. Det. B. a n D e r l e , 9. 7. 1988.
C b: Alpsko fitogeografsko območje, Karavanke
9551/4 Slovenija: Karavanke, Sv. Ana pri Ljubelju, okoli 950 m n. m. Det. B. a n D e r l e , 
21. 7. 2004.
9552/3 Slovenija: Karavanke, Jelendol, Medvodje, okoli 800 m n. m. Det. B. a n D e r l e , 
29. 7. 2007.
C c: Alpsko fitogeografsko območje, Kamniške (Savinjske) Alpe
9552/2 Slovenija: Kamniške Alpe, pl. Podstoržec (nad dolino Reke, desni pritok Kokre), 
okoli 1000 m n. m. Det. B. a n D e r l e , 22. 7. 2007.
9553/3 Slovenija: Kamniške Alpe, Zgornje Jezersko, Planšarsko jezero, okoli 900 m n. m. 
Det. B. a n D e r l e , 17. 8. 2004.
9653/2 Slovenija: Kamniške (Savinjske) Alpe, Logarska dolina, parkirišče pri slapu 
Rinka – slap Rinka – Frischaufov dom na Okrešlju, 1020–1400 m. Det. e . s i n n et al., 1. 9. 
2005 [iz podatkovne zbirke florističnega kartiranja Avstrije na Oddelku za biogeografijo in 
Botaničnem vrtu Univerze na Dunaju].
9653/4 Slovenija: Kamniške Alpe, pri domu v Kamniški Bistrici, okoli 700 m n. m. Det. 
B. a n D e r l e , 4. 8. 1995; dolina Lučke Bele, ob gozdni cesti med Žegnanim studencem in 
izhodiščem planinske poti proti Korošici [14°39‘24‘‘ E, 46°19‘30‘‘ N], 950-1050 m n. m., 
zajeda na snežnobelem repuhu (Petasites paradoxus). Det. B. f r a j m a n & P . s c h ö n s W e t t e r , 
5. 10. 2008.
Hladnikia 24: 45-68 (2009)

48
9753/1 Slovenija: Kamniške Alpe, Cerklje na Gorenjskem, nekoliko nad spodnjo postajo 
gondole ob poti na Krvavec, grušč [14°30‘15‘‘ E, 46°17‘7‘‘ N]; 675 m n. m., zajeda na 
snežnobelem repuhu (Petasites paradoxus). Leg. & det. B. f r a j m a n , 29. 6. 2007 (LJU).
Rumenkastobeli pojalnik je razširjen v Srednji in Vzhodni Evropi, od vzhodnega dela 
Francije (Jura), do Romunije in Ukrajine na vzhodu (K r e u t Z 1995). V Avstriji je vrsta 
pogosta v Apneniških Alpah, sicer pa se pojavlja raztreseno po celotnem ozemlju z izjemo 
Gradiščanskega in dunajske zvezne dežele (f i s c h e r et al. 2008: 773). Na avstrijskem Koroškem 
je znan v kar nekaj obmejnih kvadrantih v Karavankah (h a r t l et al. 1992: 257), v Furlaniji pa 
je na območju Julijskih Alp označen le v enem osnovnem polju (9646; Po l D i n i 2002:341).
s t r g u l c K r a j š e K (2007) kot edino zanesljivo območje razširjenosti rumenkastobelega 
pojalnika v Sloveniji omenje Julijske Alpe, medtem ko pojavljanje v Karavankah in Kamniških 
Alpah navaja kot dvomljivo. V Gradivu za Atlas flore Slovenije (j o g a n et al. 2001: 265) je ta 
vrsta označena le v štirih kvadrantih v Julijskih Alpah (9648/3, 9648/4, 9748/2 in 9749/1). 
h r u B y (1917: 22, 1925: 29) ga je našel v dolinah Tolminke in Lepene (9748/1 in 9647/4). 
D a K s K o B l e r (2005: 51) ga navaja za Baško dolino v kvadrantih 9748/4 (pod Gabrovcem nad 
Kneškimi Ravnami), 9749/3 (Prodi nad Knežko grapo) in 9749/4 (Podbrdo, ob cesti na Bačo, 
pri odcepu za Kacenpoh, okoli 750 m n. m., zadnjič potrjeno 27. 6. 2008). ču š i N (2006: 121) ga 
je popisal v Breginjskem kotu, pod Stolovim grebenom (9746/1 in 9746/2). Iz seznama novih 
nahajališč vidimo, da je v Julijskih Alpah razširjen v Posočju, v Bohinju in v Zgornji Savski 
dolini, doslej edini nam znani nahajališči v prigorju Julijskih Alp (torej v predalpskem svetu) 
pa sta pod Blegošem in na Šentviški planoti. V dinarskem fitogeografskem območju smo ga 
popisali v Gorenji Trebuši. 
Vrsta Orobanche flava zanesljivo uspeva tudi v Kamniških Alpah. Že h a y e K & P a u l i n 
(1907) jo navajata ob poti iz doline Kamniške Bistrice proti planini Dol južno od Konja 
(kvadrant 9653/4), kjer parazitita na snežnobelem repuhu (originalna navedba je „Kr.: am 
Aufstieg vom Feistritztal zur Alpe Dol“). Pojavljanje v Kamniški Bistrici smo potrdili l. 1995, 
od tedaj pa zabeležili še številna nova nahajališča.
H. Niklfelda iz Dunaja smo prosili za morebitne novejše podatke o uspevanju te vrste 
pojalnika v avstrijskem delu Kamniških Alp in Karavank ter morebitne podatke iz ozemlja 
Slovenije. Dejansko je bila vrsta med kartiranjem flore leta 2005 (o katerem smo poročali 
f r a j m a n et al. 2006) zabeležena na dveh mestih, v Avstriji v Karavankah v kvadrantu 9553/3 
(det. P. Schönswetter), pa tudi v Sloveniji v Kamniških Alpah ob poti od Logarskega kota do 
Frischaufovega doma na Okrešlju.
V Kamniških Alpah poznamo še nahajališče nad spodnjo postajo gondole na Krvavec, 
kjer zajeda snežnobeli repuh, pri Planšarskem jezeru na Zgornjem Jezerskem in na planini 
Podstoržec. Tako so zdaj v Kamniških (in Savinjskih) Alpah znana nahajališča v petih 
kvadrantih, zagotovo pa uspeva še kje. V slovenskem delu Karavank smo ga našli na Ljubelju 
in v Jelendolu, torej je tudi uspevanje v tem gorovju (za Slovenijo) potrjeno. 
Podatek o pojavljanju rumenkastobelega pojalnika v Žepovcih ob reki Muri (c u l i B e r g 
et al. 1998) je gotovo posledica napačne določitve, saj ta vrsta ekološko ne sodi na taka 
rastišča.
Zemljevid razširjenosti (slika 1) prikazuje zdaj znano razširjenost rumenkastobelega 
pojalnika v Sloveniji, temelji pa na podatkih in virih, ki jih predstavljamo v notici. 
Notulae ad floram Sloveniae

49
Slika 1: Razširjenost vrste Orobanche flava v Sloveniji
Figure 1: Distribution of Orobanche flava in Slovenia
Literatura
cu l i B e r g , M., v. B a B i J , a. Se l i š k a r , D. t r p i N , B. v r e š , M. pr u S , M. zu p a N č i č , v. ža g a r , 
M. a c c e t t o , a. č a r N i , B. Dr o v e N i k , t. č e l i k , S. t o M e , r. Sl a p N i k & N. M r š i ć & M. 
zu p a N č i č (ed.), 1998: Biotopska in biocenotska valorizacija reke Mure in zaledja z oceno 
ranljivosti: zaključno poročilo o rezultatih opravljenega znanstveno-raziskovalnega dela 
na področju aplikativnega raziskovanja. Ljubljana: Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC 
SAZU, 1998. 215 pp.
ču š i N , B., 2006: Rastlinstvo Breginjskega kota. Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana. 
198 pp.
D a K s K o B l e r , I., 2005: Rastlinstvo in rastje (flora in vegetacija) Baške doline (zahodna 
Slovenija). Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 46–2: 5–59.
f i s c h e r m . a ., W. a D l e r & K. o s W a l D , 2008: Exkursionsflora von Österreich, Liechtenstein 
und Südtirol. Land Oberösterreich, Biologiezentrum der OÖ Landesmuseen, Linz, 
1391 pp.
f r a j m a n , B., P. s c h ö n s W e t t e r , s. l a t Z i n , e . s i n n , a . h i l P o l D , l . s c h r a t t -e h r e n D o r f e r , 
g . m . s c h n e e W e i s s , P. P a n y , t . e n g l i s c h , h . n i K l f e l D , 2006: Floristic records from 
the Karavanke/Karawanken and Kamniške Alpe/Steiner Alpen (Slovenia and Austria). 
Natura Sloveniae 8: 5–21. 
Hladnikia 24: 45-68 (2009)

50
h a r t l , h ., g . Kn i e l y , g . h . l e u t e , h . n i K l f e l D & m . Pe r K o , 1992: Verbreitungsatlas der Farn- und 
Blütenpflanzen Kärntens. Naturwisenschaftlicher Verein für Kärnten, Klagenfurt. 451 pp.
h a y e K , a . & a . P a u l i n , 1907: Flora der Sanntaler Alpen. In: A. Hayek: Vorarbeiten zu einer 
pflanzengeographischen Karte Österreichs IV. Die Sanntaler Alpen (Steiner Alpen). 
Abhandlungen der k. k. Zool.-Botan. Gesellschaft in Wien 4: 75–138.
h r u B y , j ., 1917: Das Krngebiet am Isonzo. Allgem. Bot. Zeitschr. 23: 17–26.
h r u B y , j ., 1925: Das Krngebiet am Isonzo (II. Teil). Allgem. Bot. Zeitschr. 26–27: 24–36.
j o g a n , n . (ed.), t. Ba č i č , B. Fr a J M a N , i. le S k o v a r , D. Na g l i č , a. po D o B N i k , B. ro z M a N , 
S. St r g u l c k r a J š e k & B. t r č a k , 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za 
kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, 443 pp.
K r e u t Z , c . a . j ., 1995: Orobanche. Die Sommerwurzarten Europas. The European 
broomrape species. Band 1: Mittel- und Nordeuropa. Volume 1: Central and Northern 
Europe. Sichting Natuurpublikaties Limburg, Maastricht.
Po l D i n i , l . (s sodelovanjem G. Oriolo & M. Vidali), 2002: Nuovo Atlante corologico delle 
piante vascolari nel Friuli Venezia Giulia. Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia, 
Azienda Parchi e Foreste Regionali & Università degli Studi di Trieste, Dipartimento di 
Biologia, Udine. 529 pp.
s t r g u l c K r a j š e K , S., 2007: Orobanchaceae. In: Martinčič A., T. Wraber, N. Jogan, A. 
Podobnik, B. Turk, B. Vreš, V. Ravnik, B. Frajman, S. Strgulc Krajšek, B. Trčak, T. Bačič, 
M. A. Fischer, K. Eler & B. Surina: Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in 
semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. pp. 573–578.
Zahvala:
Zahvaljujemo se prof. dr. Haraldu Niklfeldu za posredovanje podatkov iz podatkovne 
zbirke florističnega kartiranja Avstrije na Oddelku za biogeografijo in Botaničnem vrtu 
Univerze na Dunaju. 
Br a n e a n d e r l e , ig o r da K s K o B l e r & Bo ž o Fr a j m a n
93. Trinia carniolica A. Kerner 
(Syn.: Trinia glauca (L.) Dumort. subsp. carniolica (A. Kerner) 
H. Wolff)
Nova vrsta za floro Karavank
New species in the flora of the Karavanke
9549/2 (UTM VM15) Slovenija: Zahodne Karavanke, Lepa Plevelnica, pod vrhom 
na južnem prisojnem travnatem pobočju, 1850-1900 m n. m., apnenec. Leg. & det. B r a n e 
a n D e r l e , v i D l e B a n 5. 7. 2008 (herbarij avtorjev).
V začetku julija sva se odpravila na botanično ekskurzijo na Dovško Babo (1891 m n. m.), 
od koder sva se prek sedla Mlinca (1581 m n. m.) povzpela še na zahodno ležeč vrh Lepa 
Notulae ad floram Sloveniae