Razvanje pri Mariboru, Na okrajni ces'i.ni odbor v Mariboru je občina vložila prošnjo, da se zgradba novo projektirane okrajne ceste izvrši, odnosno nadaljuje, po prvotno določenem načrtu, to je: Limbuš—Pekre—Radvanje—Razvanje—Pivola—Hoče. Ka.jti če bi nova cesta se pridružila državni cesti blizu Betnave, bi bile občine Razvanje, Pivola in Pohorje v gospodarskem oziru moino oškodovane. Saj te občine že vso dobo plačujejo ludi okrajne cestne doklade, nimajo pa nrti 1 metra okrajne ceste, temveč samo obči-nske, ki jih rnorajo vzdrževati iz lastnih sredstev. jbrečiaa. V baziliki Mutere Milosli v Mariboru sta se v sredo dae 11. februarja t. 1. poročila Gornik Bogomir, veleposestnik in lastuik gostilne v Seluici ob Muri, in Elšnik Ma rija, bčerka v&leposestnice in slovite vinogiadniee iz Šlatine pri Sveeini. Starešine sta bila nevestin brat Josip Elšnik, veleposestnik pri Sv. Petru niže Maribora, in Ivan liren. veleposestnik iz Plavča pri Sveeini. ovoporočencenia obilo sreče in blagoslova! Slivnica pri MaTibom. Val »španske«, ki ,je zajel vso Evropo, se je ustavil tudi pri nas. Zgrabila je odrasle, a zlasti še šolsko mladino, kar se zelo pozna pri pouku v šoli. Smrtna žrtev je bila dosle.j ena. — Epidemija smrti je zavladala tudi med prešički; dan za dnevoni padajo pod neizprosnim nožem mesarja v veliki užitek starih in mladih. — Obitelj spoštovanega občana slivniškega, gostilničarja in peka gospoda A. Faleža, je v teku 14 dni obhajala dve paroki: hčerki gdč. Milka in" Pepca sta si ustanovili lastno ognjišee. Bilo srečno! Xa gostiji Falež-Lebe se je na predlog blage go«pe Lebejeve nabralo za Dijaško semenišee v Mariboru 260 D;n. Bog povrni vsein darovalcem! Na.j bi se povsod ob družinskem veselju spomin.jali naših revnih dijakov! Sv. Maijeta ob PasnicL V nedeljo dne 22. t. ni: po pozni službi božji se vr.ši v šoli poučno piedavanje »O prehladu, ki ,je izvor največ bolezni, s posebnim ozirom na sedaj razširjajoto se hripo«. Predaval bo zdravnik gospod dr. Marin iz Maribora. Po predavanju bo prosl razgovor ter lahko posiušalci stavijo svoja vpraša.nja za pojasnila in nasvete. Zdravje je liajvečji za.klad. Kdo si ga ne želi! Redka so pnučna zdravniška predavanja, zato pridite v velikem številu! Sv. Benedikt v Slov. gor. Željno cakamo časa, ko bo dogolovljena nova cesta Sv. Benedikt—ščavnica—T omanoše. V nedeljo dne 11. januarja si j« na licu mehta ogledal inžener Fišer od gradbt.i. direkcije v Ljubljani lani dovršena zemeljska d«la. Letos be treba graditi most čez Ščavn.co ir č«z ihcvski notok, ter celo cesto potlakati in pogramozati. Gramoz in kamenje se Losta dovažal« iz ^'ure, kar pride najceneje. Naši ljudje so ob ces.ti.ih delih v lanskem drage~ii po.letju preeej zaslužili. Mnogim revnim ljudem je zelo prav pri.šel ta z.._.užek ob seda ;i občutni ' -^rni stiski. B.ui-1 a uprava uisli 1. leto skončali v. . dela ^ i cesti, *^<u' se iz srca veselimo. — Dne 26. januarja smo pokopali Lizo Kramberger, ženo želarja iz Ločkega vrha. Šla je prest k bratu na Kocico že nekoliko bolehna, "i se j« pri njim vlegla in po kratki bolezni uinrla na v.liko ž 'ost svoji družinici. C. vek res ne ve, kje ga smrt čakr \aj v miru po iva! — Prejšnje mokro'^0 vreme, polno bolezni, je nadomestil debel sneg. Bode vsaj bolj zdravo nego prej. &koda le, da zemlja ni zmi-znjena. Vremenski preroki pa menda ne bodo prišli aa svoj račun, ker se do ssdaj mrzle zime nismo imeli, pa je tudi ne želimo prehude, ker nam je še v žalostnem spominu predlanska silna zima. Drevje, takrat namrznjeno, sedaj odpoveduje, skoraj v vsakeni sadovnjaku pričajo o teni tudi letos podrta suha drev-esa. Vvzberg. Tu sta »e poročila Jakob Loreiačič. tajjiik Posojilnice in posestnik, in Marija Čeh. bivša voditeljica Marijine družbe. Tovarišice.. oziroma (ovariši so jima priredili pred cerkvijo prav lep sprejem, v cerkvi pa so jima vlč. gospod župnik napravili prlmeren govor. Isti dan se je poročil gospod Jože-f Cvetko, naš novi restavrater, ki je postavil tako lepo poslopje ob Dravi, z Marijo Minih, kmečko kcerjo iz Selc. Na gostiji so biii prav dobre volje in so gostje nabrali za novo bogoslovj« v Mariboru 130 Din. Obema paroma želimo mnogo sreče na življenja trnjevi poti! šikole. Na Svečnico se je zbralo v gasilnem donm v Šikolab naše gasilno dru&tvo, da napravi svoj letni delovni obračun ter si v skup nem posvetovanju zasnuje in začrta pot, po kateri bo v bodoče hodilo, bližnjemu v pomoč. Občni zbor je vodil tov. Medved Štefan. Iz tajniškega poročila posnemamo, da ima to, družtvo 30 rednih, 5 podpornih in 3 ustanovne člane, drugi ustanovni člani pa že prejemajo za svoje človekoljubno in vstra.jno delo plačilo onkraj groba. V preteklem letu je imelo društvo 18 praktičnLh in teoretdčiuh vaj, ude1-ežilo se je 9 požarov, tudi rešilni oddelek je izvršil avojo človekoljubno nalogo. Udeležilo se >e tudi vseh oficij-elnih državnih proslav. udeležilo se je žalr_ega pogreba gospoda kaplana iz Ckkovc. Zastopano je bilo tudi pri sprej-emu no-vega gospoda kaplana. Poro&ilo tov. blagajni.arja je bilo kratko, toda zatlovoljivo, kar priča, da je tudi blagajna pod veš- čim vodstvom. Pri volitvah je bil izvoljen v celoti stari odbor, le načeloik ni botel več prevzeti svoje funkcije, zato je bil izvoljen drugi. Nato so se določile smernice za clel-vanje drušiva v tekočem poslovnem leta. Sklenjeno je bilo, da se priredi na binkoštno nedeljo srečolov, ob en»m pa društvo pi-oslavi svojo 381etnico svojega obstoja. ž';;,;ii načelnik tov. Koires Jožef je pozdravil ^b^ni zLor v imenu ptujske jasilske župe, izrekajoč članom zahvalo za vzorno in požtrvovaJno delova.nje, in jih vzpodbuja k nadaljnemu vstrajnemu delovanju. Črešnjevec. Iareden slučaj: dva cerkvena ključarja Mihael Koren (vulgo Šalej), ia Pavel Špragar (vulgo Sabenšek), stric profes&rj-i gospoda Alojzija Rezmana, istega dne na mrtvaškem odru. Druga dva klju.arja zcliliujeto na bolniški postelji. Sv. Andraž v Slov. gor. Po dolgi in blutni zimi nas ,je obiskal sneg, ki je zapad&l za pol meftra; to je znak še dolgo trajajoce zime, ki bo iraela slabe posledice, ker je zemlja slabo pomrznila. — Od novega leta do sedaj Se nismo imeli nobenega pogreba. Se pafc pozna, da smo trdnega zdravja, ali j>i nam Bmrt prizanaša. — Minulo leto je bilo tu rojenih 51 otrok, mecl njimi 1 cigan, umrlo je 27 oseb. Porok smo imeli 16. — Veliko zanimanje ja bilo letošnji predpust za naša dekleta. Ka_ štirje mladeniči iz soseclne župnije so p-rišli k nam in jih odvedli seboj na nove domove Najprej se je poročil mladenič Pučko Anton ki si je za pomočnico v življenju izbral Fekonja Veroniko. Dalje je vzel slovo od samskegi stanu Lovrenčič Alojz iz Cogetinec in si izbral mladenko Šamprl Attgelo iz vrie hiše v Den-betincih. Tretji se je podal pretl oltar Toi Franc, za družico v življenju si je izbral Zelenik Terezijo iz Rjavec. Tudi Jožef Ozvatič je dobil pogum in se poročil z Zoraian Jozefo iz Smolinec. Daj Bog vsem novoporočence-ra ohilo blagoslova! — Preteklo nedeljo ste je vršila tukaj tombola pri gospodu Tomažu To.š Čisti dobiček >e natnenjen za nabavo novib knjig za farno knjižnico. Ljutomer. Zvezali smo dne 9. t. m. v sladki zakonski jarem našega pridnega somisljenik?« znanega trsničarja gospoda Jožefa Bratuša, ki si je izbral za življenjsko dTužico Anico Pušenjakovo iz itgledne hiše v Radomerju. Bratu&ova mamica pa je ob enem obhajala svojo SOletnfc.0 rčfjštva. Predno ao gostje sedli ža mizo, se je vršila Se posvetitev Srca Jezusovega po mons. in župniku vlč. gospodu Lovrecu, ki je imel nato zelo pomemben nagovor. Tudi na Dijaško kuhinjo nismo pozabili, za katero je maTi Milaš nabral 150 Din. Bog poplačaj vsem darovalcem! Mamici Bratušovi in mlademu paru naše najiskrenejše čestitke! Bratislavci pri Polenšaku. Fantje, zbrani na lušeenju košic p_-i našein županu, so bili prav luštiii in veseli. Kdo bi se ne ves-elil tam, kjer harmonika svira. Rajalo se je in plesalo; kdo bi ne vriskal, ne pel. A šment, da navadno ob iakih prilikah po plesu in godbi v hiši pride do muziciranja za kakim plotom s koli in z nožem. Fantje, korajžni in mladi, razgrete in vroče krvi, so tudi pri tem veselju si hladili in puščali kri. Čuje se, da je eden od dveh napadenih enemu napadalcu prizadjal z no_.«__ občutno rano in le naglemu prevozu v bolnišnico se je zalivaliti, da se ranjenec ni preselil v krtovo deželo. O, ko bi skoraj naši fantje postali pametni in opustili te sirove navade, ki so za nje luečastne. Škodujejo živl.jenju in zdravju, časti in mošnji. — Nič kaj prijetnega srečanja ni irael nek mlad fant-žeViin na poti skozi gozd »Slomošina«. Napadli bo ga neki fantiči, najbrž tujci, ter ga dodobra namlatili. Žalostno spričevalo za naš narod delajo taki napadi in pretepi! Pred kulturnii-ii narodi veljamo ubogi Slovenci radi lega kot pijaoici in pretepači. Muietiaci. Pri nas smo doživeli redek slufaj ljubezni sina do svoje postarane matere. V našo vas se je vrnil iz Francije Franjo Habjanič, ki je vzel seboj svojo revno mater, ki mu ni mogla dati ničesar (Jrugega, nego dobro besedo. Sin se je spomnil v tujini svoje ljube matere in bo skrbel na Francoskem za n jo. Št. Ilj pri Velenju. Dne 31. januarja smo imeli tukaj sloveano blagoslovttev nove ceste Polzela—Št. Ilj. Obilno ljudstva, med njimi tudi cestni delavci, se je udeležilo te slovesnosti. Delavci smo šli po največ za to, da izvemo, kdaj bo dan plačila. Cesta je sedaj gotova in mi bi pač radi tudi imeli zasluženo plačilo. Skoro vsak dan jih gre nekaj na Polzelo povpraaevat, a vedno isti odgovor: Počakajte! Mi bi že še eakali, pa trgovci, čevljarji in drugi, pri katerih smo jemali na upanje, ti nas sedaj raočno priganjajo. Prosimo pristojne činitelje, na.j ukrenejo vse potrebno, da se nani zaslužek čim prej izplača! Maiija Reka. Žalostno je bilo za naš kraj lansko leto, z žalostjo nas je na.polnil prvi mesec novega leta. Ni bilo lansko leto žalostno radi mnogih smrtnih slučajev, umrle so samo tri odrasle osebe, ki jili je smrt rešila mučnega trpljenja, pač pa je bilo žalostno radi nerodovitnosti. Ni bilo nobenega sadja. To je pa za naš kraj posebno hud udarec. Sadje ni le samo važna hrana za otroke kot za odrasle, sveže in posušeno, lemveč je tudi pridobitno sredstvo za naše gospodarje, ker si napravijo v sadiiih letih prav dobrega sadnei ga mošta za dom in za naprodaj. Slabo so se obnesle vse vrste žita razun koruze; marsikdo niti semena ni dobil nazaj. Posebno hud udarec je bil glede ovsa, ki se ga vedno lahko proda. Hribovski krompiv je zelo priljubljen. Pa tudi krompir se na splošno ni obnesel; še za domačo potreBo ga mnogokje ~priman]T.uje( Važna panoga gospodarstva je pri nas živino-i, reja. Toda lansko leto se je, zlasti na solnčnil. krajih, komaj polovico toliko uakosilo, kakop druga leta. Druga leta se je za seno dobilo kaf denarja, letos ga pa še za dom primanjkuje.; Vsled tega je eena goveji živini še bolj nizka kot pa drugod. Živinorejec nujno rabi denar za živež, obleko, davke in obresti itd.; mora tedaj prodati, četudi pod ceno. Mesarjem so te razmere dobro znane; natanko vedo, kako. kdo stoji, kako je preskrbljen s krmo za živino. Zato pa lahko ponujajo cene po svoji mili volji; živinorejec pa mora dati, če noče še večje zgube utrpeti. Če pa rabi kmet mesa, p_i ga mora trikrat dražje plačati, kot je on odprodal svoje živinče. Živinorejci nujno rabijo oblastne zaščite! Iz česar bi še.mogel naš človek dobiti denar, bi bil les. Tega pa že mnogokje več ni; kjer ga pa še kaj je, se pa ne more prodati, ker ga nihče ne jemlje. Posebno še za mehki les ni povpraševanja. Hrast. kostanj, oreh še gre, pa zastonj; plača se komaj delo. Torej ni čuda, če naš človek poln skrbi gleda v bodočnost. Gospodarski uepeh preteklega leta je torej kaj žalosten! — Prvi niesec novega leta nas je napolnil z bridko žalostjo ob izgubi vrlega gospodarja g. Martina Laznik, po domače Čerje. Kako je bil pokojni priljubljen, je pokazal nj«gov pogreb. Od bli-: zu in daleč so se zgrnili skupaj njegovi znanci in prijatelji pri hiši žalosti. Tukaj je pričakovala duhovščino šolska mladuia. pod vodstvoni odbajajočega šolskega upravitelja gosp. Karola Štokelj. Sprevod je vodil domači vlč. gospod župnik ob asistenci gg. svetnika Frana Hiersche iz Polzele in vpok. župnika Albina Slavec iz Braslovč. Šprevoda se je udeležil tudi organist iz Št. Pavla g. Jože Škorjanc, ki je pri mrtvaški sv. maši ginljivo orgljal in pel. Na pokopališču se je ob odprtem grobu od pokojnika poslovil domači gospod župnik med glasnirn plakanjem mnogoštevilnih pogrebcev. Podobna pogrebna slavnost je tukaj komaj vsakih 20 let. — Par dni po pogrebu nas je zapustil marljivi šolski upravitelj gospod Karol Štokelj in odšel na novo službeno jnesto v Marenberg. Na njegovo mesto je prišla izvrstna učna moč v osebi gdč. Zof. Okorn Žalibog, bolna. Le nekaj dni je z največjo požrtvovalnostjo in skrajnim samopremagovanjera vršila šolski pouk. Dne 28. m. m. je obležala v pos'ielji. Poklicani zdravnik ji je dal edino upanje: bolnišnico. V nedeljo dne 1. februarja so jo odnesli na nosilih do okrajne ceste, kjer jo je sprejel avto in jo odpeljal v celjsko bolnišnico. Zbralo se je precej ljudi ob tej priliki v šoli, a nobeno oko ni ostalo suho. Preblagi gospodični želimo vsi iz dna srca, da bi ne le okrevala, temveč popolnoma bzdravila, da bi se zopet z novimi močmi zamogla posvetiti svojemu idealnemu poklicu! Zaenkrat je naša šola osirotela. Kdaj bo zopet oživela? Sicer imamo sedaj snežene viharje, da je pohajanje v šolo začasno nemogoče. Žalostno je bilo lansko leto, žalosten začetek letošnjega leta. Kaj nam bo le še prineslo?! Kalobje. Malokedaj se oglasimo v »Slovenskem Gosijodarju«, toda tudi tukaj se zgodi včasih kaj novega. Dne 1. t. m. je neki tat obiskal tukajšnjo župnijsko cerkev. Po službi božji okrog poldne je smuknil v zakristijo ter izmaknil tri oltarne prte, eno ruto in ltri ključe: enega od omare v zakristiji, drugega od stranskih tabernakljev, tretjega pa od kapele svetega Mihaela. Kaj je nameraval s temi ključi, je uganka. Dva ključa je potem zataknil pod cvetlični lonec na stranskem oltarju, kjer ju je drugi dan po Svečnici našel organist. Očividno ga je kdo zmotil v njegovem poslu, da ni imel časa stikati dalje, zlasti če bi bil odprl zakristijsko omaro, kjer je bilo shranjeno boljše cerkveno perilo. Tatvino je zapazil organist, ki je po popoldanski službi božji hotel pripraviti oltar za Svečni.co, pa ni bilo ne prtov ne ključev. Ljudje so videli nekega sumljivega moškega, oblečnega v siv havelok, s športno kapo na glavi, ki je postopal tod okoli. Prenočeval je lu in tam ter prodajal cerkvene sveče, katere je tudi najbrž kje ukradel. Pravil pa je, da stanuje pri kapucinih v Celju. Odšel je v smeri proti Planini. orožništvo ga že zasleduje. — Drugi dogodek pa je presenetil celo faro v nedeljo dne 8. februarja. V noči med 7. in 8. februarjem se je obesil pod kozolcem Vrečkota Matija v Trski gorci mlad fant, mesarski pomočnik Slatenšek Florijan, rodom iz Špitaliča pri Kamniku, zaposlen pri Gorenjaku, mesarju v Celju. Vozil je okrog in prodajal klobase. Prejšnji dan so ga videli v gostilni Rajh v občini Dobje. Star je bil še le 21 let in bi imel letos oditi k vojakom. — Razven teh žalostnih dogo.lkov pa m-.-tmo beležiti ltudi bolj vesele vesti. Porok je bilo letošnji predpust rp-1.. A pomenljivo je bilo, ko sta se pri uglednem posestniku Valentinu Janežie v Trnem poročili dve sestri. Starejša Štefka se je po^očila z vrlim mladeničem Janezom Kukovie iz Slivnice pri Celju in ostane na rojstnem domu. Druga Marija pa gre za gospodinjo k Francetu Zupanc v Planinco v domači fari. Mladima paroma želimo mnogo sreče in božjega blagoslova! — Tukajšnji fautje so si ustanovili tamburaški zbor in se pridno vežbajo na tamburice. Tako je prav. Mladina naj se zabava z lepim petjem in igranjem ter s srčno izobrazbo, ki jo dobi pri prosvetnem društvu. Na] polagoma izgine tista surovost, katere vzrok je posebno alkohol. Ob priliki se še zopet kaj oglasimo. Šl. Jurij ob južni žeL Poroeil se je lukajžnji mesar gospod Ivan Jazbec z gdč. Aniko Selič. posestnico v Zgornjem trgu, iz odlične Seličeve rodbine iz Slivnice pri Celju. Novoporo.encema obil sreče! Sv. Piimož pii Sv. Juriju ob južni žel. Kruta smrt je začela v šentjurski okolici zopet gospodariti. Žalostno pesem so zapeli dne 31. januarja šentjurski zvonovi in pri cerkvici sv. Primoža ter naznanjali po okolici tužno vesl, da nas je zapustila v 51. letu svoje staro-sti Marija Stojan, posestnica pri Sv. Primožu. Smrt ji je prelrgala nit življenja ter jo preselila y boljšo domovino, kjer ni trpljenja in ni skrbi, kjer vse se večno veseli. Zapustila je žalujočega moža in 4 nepreskrbljene otroke. Bila je zelo skrbna gospodinja, mirnega značaja in med sosedi zelo priljubljena. Dne 2, sveeana smo jo ob veliki udeležbi spremili m mirodvor k večnemu počitku. Počivaj lnirno v preranem grobu! Žalujočemu možu in otro- kom, kakor tudi sorodnikom in prijateljem izrekamo naše iskreno sožalje! šmarje pii Jelšah. Duhovne vaje za može in fante so nam oznanili za teden po prvi postni nedelji. Vodil jih bo gospod duhovni svelnik Hiersche. Želimo vsesplošno udeležbo vseh stanov in vsake starosti iz obeh občin cele fare. Tako prednjačijo naši možje in fantje v obbajanju postnega časa in v pripravi na Veliko noe, kakor so naše žene sebi in drugim pot pripravljale za pretekli Božič s svojimi du hovnimi vajami pod ravno istim spretnim vodstvom. — Za načelnika našega cerkvenega konkurenčnega odbora je bil izvoljen vrli kmet v Močlah in skrben gospodar cerkve sv. Lovrenca Jurij Gajšek. Večletni dosedanji načelnik, gostilni.ar in posestnik Miha Skale se je namreč tej odgovornostni službi prostovolj. no odpovedal. Naša dekanijsko-romarska cerkev Marijinega vnebovze^tja ga hvali in mu ohrani vedno hvaležni spomin za njegovo veliko skrb in umetnostno udejstvovanje pri popolni pr.obnovi njene notranjosti in zunanjosti. Bog daj tudi nasledniku trdno voljo in veliko uspeha! Šmarje pri Jelšah. Dne 12. februarja popoldae ob štirib je padel Anton Žoher, hlapee pri našem cerkvenem kljutarju Jožefu Strašek, po domače Ponkovski, tako nesrečno iz višine, da je vsled pretresa možgan takoj umrl. Priden je bil, zato ga bodo težko pogrešali. Nam pa govori: Bodite pripravljeni! — Nagle in neprevldene smrti reši nas, o Gospod! Lože pii Rimskih toplicah. Tukaj sta obhajala srebrno poroko v krogu osmjh otrok, prijateljev ter znancev zakonska Martin in Ilelena Hochkraut. Še na mnoga leta! Bfarija Gradec pti Laškem. Porok je bilo v tej občini zadnje čase nenavadno število. Vidi se, da so nekateri .se več let pripravljali in so seveda ti najboljše zadeli. Med drugini; se je poročil g. Anton Teršek, posestnik in gostilničar v Harju, iz znane narodne hiše Marrtinšekove v Harju, z gdč. Marijo Knez _z znane hiše Karola Knez, posestnika in živinskega trgovca v Marija Gradecu. — Naredba finančnega ministra št. 93.820 od 18 12. 1930 bo tudi v tej občini marsikateremu dobro storila ter očeta, kateri je imel kedaj naenkrat 9 devet živih otrok v hiši, oprostila plačevanja davkov. T*kih družin je v tej občini 30. Globoko pri Brežicah. Prav veselo razpoloženje je vladalo v pondeljek dne 9. februarja pri Preskarjevih, po domače pri Knezovih. V ]epo okrašenih prosiorih so se zbrali vsi najboljši prijatelji te vzgledne hiše na svatbi slna Antona, ki si je zbral za svojo življenjsko družico gdč. Anico W.n.polšek iz Sromelj, se..tro notarja v Kostanjev.ci, g. Jožefa Wimpolšek. Preskarjev pristni slovenski kmetski dom je bil vedno naročnik samo katoliških časopisov, kar je za naše Globoko skoroda poBebnost. Skrbno ga je vodil skozi 40 let stari Anton, sedaj pa prepušča vodstvo svojemu sinu istega imena. ob prilik te »ohceti« je na Vzpodbudo veleposestnika gospoda Gregorevčif.a vesela svatovska družba dai-ovala za novo mariborsko bogoslovnico 132 Din. Novoporočenemu paru želimo obilo sreče! Pišece. 15 presrečnih parov je bilo v predpostnem času poročenih. Posebno ginljivo je bilo, ko sta stala pred poročnim oltarjem dva brata iz ugledne Ogorevčeve in dve sestri iz Zupančičeve obitelji. Na tej veseli OgorevcCvetko-Zupančičevi gostiji se je nabralo 100 Din za novo bogoslovnico v Mariboru. Dobrim svatom prisrčno zahvalo, mladim, novoporo- čenim parom pa naše iskrene čestitke in vse najboljše od dobrotnega Boga! Polzela. Na splošno željo občinstva se ponovi »Deseti brat« v nedeljo dne 22. februarja v dvorani pri Cizeju. Na to opozarjamo vse tiste, katerim se zadnjo nedeljo vsled vremen skih razmer ni bilo mogoče udeležiti prireditve. Vstopnina običajna. Začetek ob treh po. poldan. Vabljeni vsi! — Odbor. Gornja Ponikva — Savinjska dolina. Okoli 175 posestnikov iz Savinjske doline in drugih krajev ima gozde v gozdnati župniji Gornja Ponikva. Cerkveno konkurenčni odbor na G. Ponikvi je poslal vsem plačilne naloge, da naj plačajo do 1. II. 1931 gotove svote. Razen treh slučajev so sanio malenkostne svote. Večina je že plačala. Kateri še niso plačali, se opczarjajo, naj takoj plačajo, ker bi jih drugače meseca marca tirjalo sresko načelstvo v Celju. To bi bilo pa združeno z mnogimi nepotrebnimi stroški. Isto velja tudi za ti.te farane na Gornji Ponikvi, ki še niso plačali na nje pripadajočih prispevkov.