Iz naše organizacije. Kranjsko. Ljnbljanskcmn udlteljstTU! Učiteljski izlet v nedeljo, 20. t. m. je k ^Jurju" na Dolenjsko cesto. Socialni odsek. Pedagoško društro v Krškem je zborovalo dne 3. junija ob 10. uri dopoldne v prostorni risarski dvorani krške meščanske šole. Odbor se je tudi topot potrudil, da nudi svojim članom zanimir dnevni red. Zato je bila pa tudi udeležba izborua. Zbralo se je nad 40 učiteljev in učiteljic od blizu in daleč. Poleg bližnjih tovarišev iz Leskovca, Vel. Podloga in Vel. Trna so prihiteli k zborovanju tovariši iz Cerkelj, Sv. Eriža, Čateža, Bušeče vasi in Eostanjevice. Povabilu so se odzvali celo jako oddaljeni tovariši iz Mokronoga, Radeč. Sent Jerneja in Vel. Doline, kar kaže, da je v naših vrstah navzlic skrajno korumpiranim razmeram še ranog tovariš in mnoga tovarišica, ki se za?eda samega sebe. 1. točka dnevnega reda je bila gledališka predstava nY d e 1 u j e s r e 6 a", ki jo je za šolski oder po nemškem izvirniku priredil strok. učitelj tov. Drag. Humek. Igralel — meščanski učenei in učenke 5. razreda — so izvršili svojo nalogo kar najizborneje. Nekateri igralci so bili naravnost dorršeui v svoji vlogi. Vsa čast strok. učitelju toy. H o č e v a r j u , ki je nalogo režiserja tudi topot izvrstno rešil. Lepo igranje naj mu bo v plačilo in y izpodbudo k nadaljnemu delu. Prav je, da se je med igro vpletlo petje. Lepa pesem poživi igro in blagodejno vplira ua poslušalca. Učenke 5. razreda so pod vodstvom tovarišice gospe dr. Bomihove zapele uvodno in koučno pesem tako dovršeno, kakor morejo zapeti le čista grla otrok, ki jih zna za stvar navdušiti idealna učiteljica. Impozanten je bil nastop duhor in čudil sem se, kje dobe igralci te pestrobojne obleke. Pozneje so mi povedali, da je vse izvečine domačega dela, saj je tovarišiea Pavla ZiererjeTa vse binkoštne počituice pridno šivaia, namesto, da bi se odpočila od napornega dela v šoli. Mnogo tovariše? nas je bilo, ki smo jfrvikrat videli krški šolski oder in kdo bi nam zameril, da se je v nas porodila želja, naj bi vsaj vsaka večja šola imela kaj takega. Med igro se je pozorišče mnogokrat izpremenilo, vselej se nam je pokazala nova, krasna slika. V posameznih odmorih nas je zabaval tov. L e v s t i k s svojim kvartetom na gosli. Evartet nas je popolnoma zadovoljil, saj je sestavljen iz — učeucev. V 2. točki dnevoega reda je predaval tov. Hočevar o vzgojnem pomenu šolskih odroT. Ear je govoril tov. Hoče?ar, bilo je zlato zmje in vsa njegova izvajanja podpišemo z obema rokama. Ne samo, da se mladina na odru pri?adi občeTanju v življenju, se ji tudi razširi obzorje, saj oder so »deske, ki pomenijo svet". Poleg tega bi z gledališkimi predstavami privabili roditelje; kdo bi ne gledal rad svojega ljub^jenca na odru! Z gledališkimi predstavami bi združili roditeljske sestanke itd. Gledališke predstave so izTrsten TZgojni pripomoček. Igrati smejo samo učenci, ki so lepega vedenja in ki v šoli povoljno napredujejo, kar je lenuhom in razposajencem v bodrilo k poboljšanju. Jako važni so šolski odri tudi zato, ker bodo taki otroci pozneje v življenju lažje delovali med ljudstvom 7 čitalnicah, izobraževalnih društvih itd. Učitelji bi si tako vzgojili med narodom naraščaj, kakor ga vzgajajo naši nasprotniki. Tak naraščaj se bo pozneje rad vračal k učitelju in ga razumel ter ponesel to razumevanje med maso. 3. točka dnevnega reda je imela namen pokazati, y koliko smo na delu med ljudstvom. Odbor Ped. društva je poslal na vsa šolska vodstva poziv, naj pošljejo tov. L e v s t i k u v Mokronog natančne podatke v tem oziru. Zal, da se marsikatera šola ni odzvala pozivu niti potem, ko jo je tov. Levstik ponovno opominjal. Edor misli, da v našem okraju ni brezbrižnežev in zaspancev, se grdo moti. Vseeno je tov. Levstik podal kolikormoči natančno poročilo, iz katerega srao dobili kolikortoliko jasno sliko o našem delovanju pri hranilnicah in poso.jilDicah, v občinskih odborih, r kmetijakih podružnicah, pri pevskih društvih, požarnih brambah, pri Sokolih, Ciril-Metodovih podružnicah, v čitalnicah, šolarskih kuhinjah, društvih za varstvo otrok, cestnih odborih itd. Zadnja točka je bila posvečena 401 e t nici šolskih zakonov. Tovariš M al n a r i 6 je v navdušenih besedah orisal pomen tega slavja in prav je tnko! Potreborali bi večkrat takih opominov. Potrebni bi bili zlasti tovarištvu, ki v teh nemoralnih časih sili pod vrhovno oblast ljudem, ki jim je eden glavnih smotrov ugouobiti modemo šolo in njen ustroj. Ob koncu svojega poročila se je tov. Malnarič z navdušenjem in s hvaležnostjo spominjal našega presretlega vladarja kot ustvaritelja in zaščitnika naše ljudske šole. Ob zaključku zbororanja je tov. predsednik predlagal, naj bi društvo v prihodnje obračalo večjo pozornost nadaljui izobraibi učiteljstva. Pedagogike, metodike in eksperimentiranja z otroki smo siti do grla. Moderni nazori naj bi se ukoreninili. Ostati nam je pri enem metodiškem vprašanju dlje časa, ne pa loviti novih /adač samo zato, da se lahko reče: Ta in ta J6 izumel ali uvedel novo metodiko itd. Nove ideje se morajo vživeti. V zadnjih letih sruo z nervozno hitrostjo skakali od Bmačke" do »Tzornih nastopov", ki so se jih učenci naučili naizust, od tod do nrisanjatt in k s k i o p t i k o nu" ter dalje čez Bs p i s j e" do sp o n a v 1 j a 1 n e š o le", kjer pa najbrže ne bomo ostali niti toliko časa, da bo dozorel fižol, ki ga bodo ponavljalne učenke npraktično" posadile in nakolile. Po zborovanju smo se sešli pri BJermanu", kjer nam je ob živahni zabavi kmalu potekel čas. Pri zborovanju in pri obedu smo pogrešali gospoda nadzornika Stiasnega. Gotovo je bil uradno zadržan, sicer bi si ne mogli razlagati, zakaj ni posetil zbororanja, kjer smo ga že izza dolgo vrsto let vajeni videti. G—n. Štajersko. Konjiško nčiteljsko drnštvo bode zborovalo v soboto, dne 3. julija t. 1. ob desetih dopoldne v Zrečah po nastopnem vzporedu: 1. Pouk v prosti naravi — hospitacija pri tav. Schellu. Vsled odloka okr. šol. sveta konjiškega i dne 2. junija t. 1., štev. 607, so tovariši in tovarišice, udeležeče se te hospitaeije, tega dne prosti pouka. 2. Zapisnik zadnjega zborovanja. 3. Prosti razgovor o letošnjih konferenčnih vprašanjih. 4. Društvene zadeve. (Pravila.) 5. Vprašaloa skrinjica. 6. Predlogi. NB. Zaradi obeda naj se vsakdo zglasi do 2. pri tov. Schellu. Na polnoštevilno udeležbo vljudno vabi Bado Jurko, t. č. predsednik. Učlteljsko društro za ptnjskl okraj je zborovalo dne 6. maja 1909 v ptujski okoliški šoli. Prišlo je le 35% vseh udov, ker je lilo kakor iz škafa. Sklenilo se je, da kupujejo društveni udje razglednice in nar. kolke le pri društvu. oziroma pri onem, ki jih ima v zalogi. Tako labko izkažemo, kaj smo tudi na tem polju storili za narod, pa tudi gmoten dobiček ima društvo, ker ima pri razglednicah 35 % in pri kolkih 10% popusta. Majniški svoj izlet priredi društvo dne 17. junija 1909 v Sv. Barbaro. Eo se je tovariš predsednik spominjal 40 letnice šolskega zakona, je končno prečital resolucijo, ki je bila za uvodni članek „ Učit. Tov." z dne 11. t. m. To resolueijo naj prepiše z utemeljevanjem vred vse učiteljstvo in poskrbi, da jo krajni šolski sveti, šolska vodstva (učiteljstvo te in te šole), učiteljska društva in druge korporacije sprejmejo in podpišejo in vpošljejo na predsedstvo držarnega zbora na Dunaju, oziroma nSlovanski jednoti". Tov. A. Hren z Mute je predaval v srčnem tonu nMladina pred izstopom in po izstopu iz šole." — Dvojen je vzrok, da ne obrodi šola tistega sadu, ki bi ga morala. 1. šola, 2. življenje s svojimi razmerami, v katerih živi mladina po izstopu. Prvi vzrok je delen, drugi splošen. 1. Učitelj bodi na višji stopnji mladini vodeč in svetujoč prijatelj, ne pa toliko strog učitelj. — Privedi mladino do s»mostojnega dela, zlasti do samostojnega mišljenja. Izbriši pri izstopu s prijazno besedo vse neprijetne vtiske v šol. dobi. 2. Ostani v vednem atiku z mladino tudi po šol. dobi ter ji preskrbi duševne hrane in zabave. Oboje je mladini tako neobhodno potrebno kakor ribi voda. Če ne dobi dobre dusevne hrane in zabave, si jo poišče sama v slabi tovarišiji ali pa zaide r roke ljudem, ki 80 sami nasprotniki šoli in učiteljstvu. Delo nasprotnikov paralizira s svojim delom. Ne izrabljati pa mladine v strankarske namene, temveč pred očmi ti bodi njen napredek v izobrazbi. — Ne podeenjuj posameznikov ter ne pusti mladine par let po izstopu popolDoma vnemar, da se ne izgubi. če se ona ne briga zate, se brigaj ti za njo. Gigar je mladiua, tistega je bodočiiost; kakršna je mladina, taka bodoČDOSt naroda." BHvala ti, tovariš!" Tov. predsednik je izrekel željo, da se naj bi javljali tudi domači govorniki in govornice: nujena je tu vsem najlepša prilika, da se vadijo v govorništvu. D—r. Goriško. TolmlD8ko nčiteljsko društro. Za U8tanovnino nUčit. konvikta" so nadalje vplačali: Hmeljak Pavla v Poljubinju 2 E, Peternelj Franc v Šebreljah 5 E, MoČnik Josip v Orehku 2 E, Brezavšček Eatiea na Št. Viški gori 2 E, Perko Rudelf v Idrskem 2 E, Bensa Andrej v Stržiščah 1 E, Jevšček Gizela v Rutih 5 E in Tavš Josip v Oadrgu 2 K. Hvala! Dosedaj vplačanih 180 E. Le še en par je onib, ki niso dali obulusa za prekoristno napraro. Tudi ob 11. uri — še je čas! 0 d b o r. Občni zbor ^Tolmlnskega učlteljskega društTa". Neprijazno in deževno je bilo v nedeljo, 6. t. m., ko smo se odpravliali v Tolmin, da se po dolgem času zopet snidemo s tovariši. Starejši kolegi so se ustrašili slabega vremeoa, nas mlajših pa ni bilo atrah; prav dobro smo se imeli — pet po številu — r zaprtem vozu in smejali smo se Jupitru Plu- viju, ki se je jezil, da nam ne more do živega. Nekoliko smo se pomudili v Tolminu pri kozarcu piva, potem pa hajdi k zborovanju! Potem, ko je tov. in predsednik Bakovšček pozdravil navzoče in še posebno pokadil nam, ki smo se »prifurali" od daleč, je predaval tov. Eutin: Odstotni račuoi v naši šoli. Prav nazorno in razuratjivo nam je pojasnil razue kombinacije teh računov in metodično postopanje, za kar smo mu hvaležni. Želimo bolj pogostoma takih predavauj; tov. Kutina prosirao, da bi se večkrat potrudil, ker mlajši še ne moremo nastopati, starejši se pa izgovarjajo, da nimajo časa. Tov. Bakovšček je priporočal stanovsko organizacijo in razložil, katera učit. društva imamo. Rekel je, da se jib veliko le premalo zanima za društva. Zato pa se mora učiteljstvo navdušiti in se bolj številno zbirati na občnih zborih. — Prebral ,je pravila za podporno učiteljsko društvo, a se o teh ni sklepalo zaradi nnkih pomaDJkljivosti Odboru se naloži. da jih popravi v sporazumu z goriškimi tovariši. Za delegate k ,,Za?ezi" smo izbrali tov. Stresa, Eutina in Rodeta, ki so se izjavili, da pojdejo v Maribor. Zborovanja se je udeležilo 22 žlanov, med njimi 5 gospodičen. Žalostno, da najbližjib. po večiui ni bilo. Našega nadzornika ni bilo blizu, pač pa g. komisar Vodopivee. Zborovanje je bilo prav poučljivo in lepo, pa vendar smo pričakovali pojasnil o različnih dogodkih zadnjih časov in kar je društvo ukrenilo, pa ni bilo nič. Vendar smo potem zvedeli, da je uložilo pritožbo proti grdemu ravnanju z učiteljstvom na okrajni in dež. šolski svet. Ne vem, zakaj se teh reči ne pove vsem pri občnem zboru ? Gotovo bi vsi soglasno odobrili, da je odbor odločno branil učiteljske koristi. Predsednika in odbor prosimo, naj nam v BUčit. Tov" pojasnijo te zadeve, ki zanimajo vse učiteljstvo in oddaljeni nič ne zvemo. Zaradi velikega števila ljudi, ki so po gostilnah v nedeljah, smo kosili v dveb. gostilnah, potem smo se zbrali pri ModrijaDU, kjer je bilo prav živahno. Škoda, da so BGraparji" prezgodaj odšli. Tovariš, ki nas je povabil na vino in nkoheu, naj pa ne bo hud, da smo mu pobili rešeto jajc v — ponev, ker ga nismo dočakali za pozdrar. Lič.