r i s i Največji šiovemki dnevnik v Zdruifloih državah Velja za vse leto - . - $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n TELEFON: CHelsea 3—387S NO. 277. — fiTEV. 277. GLAS Entered as Second Clan Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. I, under Act of list.slovenskih.delavcev t Ameriki« NEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 25, 1031. — SREDA, 25. NOVEMBRA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXIX. JAPONSKE ČETE SO NAPADLE ARMADO BANDITOV AMERIŠKI VOJAŠKI ATAŠE JE DOSPEL KOT OPAZOVALEC V SEVERNO MANDŽURIJO Proti dvanajst tisoč banditom so poslali Japonci in-fanterijo in letala. — Boj med kitajskimi in japonskimi četami pri Kautaišanu. — Japonska vlada bo pojasnila Ligi narodov, kakšen položaj vlada pri Cinčovu, kjer je koncentriranih nad petdeset tisoč kitajskih vojakov. — "Ofenziva je lokalno podvzetje proti banditom". Nikolaj bo zapustil Romunsko TOKIO, Japonsko, 24. novembra. — Japonci so danes vprizorili ofenzivo proti armadi kitaj, ban-ditov, ki šteje dvanajst tisoč mož ter se nahaja v ozemlju jugozapadno od Mukdena. Rengo časniška agentura poroča, da so bile operacije proti banditom zelo uspešne. Proti njim je bila poslana infanterija in velika skupina letal. Po trdovratnem odporu so se začeli banditi proti večeru umikati. Japonci označujejo to ofenzivo kot lokalno podjetje za zatrtje banditov. Odločno zanikujejo, da bi bil njihov resnični cilj Cinčov, kjer se je pred kratkim koncentriralo nad petdeset tisoč kitajskih vojakov. Banditi so večinoma potujoči vojaki, ki se preživljajo z napadi na vasi. Japonska vlada je sklenila pojasniti Ligi narodov, kakšna situacija je zavladala pri Cinčovu. Japonske vojaške oblasti pravijo, da pomenja ta-mošnja kitajska koncentracija neprestano nevarnost. Kenkiči Jožisava, japonski zastopnik pri Ligi narodov, je dobil naročilo, naj s posredovanjem sveta Lige narodov doseže, da bo Cang Hsue Liang u-maknil svoje vojaštvo od Cinčova ter s tem preprečil krvave spopade. Ko so bile Jte instrukcije že odposlane, je dobilo vojno ministrstvo poročilo, da prodira petsto kitajskih kavaleristov iz Cinčova proti južno-mandžur-ski železnici, katero kontrolira Japonska. MUKDEN, 24. novembra. — Podpolkovnik J. Mcllroy je dospel danes kot japonski gost v Mukden, da si bo ogledal ozemlje, v katerem so se vršili boji med Kitajci in Japonci. Spremljajo ga vojaški atašeji Velike Britanije, Francije in Argentine. PEIP1NG, Kitajska, 24. novembra. — Ameriški vojaški atašej v Pekingu, polkovnik Nelson Margetts je dospel s svojim pribočnikom H. S. Al-drichom v Cinčov, kjer si bo ogledal ozemlje, za katero se prepirajo Kitajci in Japonci. Pri Kautaišanu se je završil vroč boj ,med Kitajci in Japonci. Obe stranki imata precejšnje izgube. LONDON, Anglija, 24. novembra. — Ministrski predsednik MacDonald je odgovoril danes na interpelacijo v poslanski zbornici, da je Japonska res naročila v Angliji več mornariških zrakoplovov. SUHAČI IN ZAHVALNI DAN Suhači hočejo preprečiti dovoz žganja za Zahvalni dan. — Oblasti zelo pazijo na evropske i n obrežne parnike. . _s----------... .... — . , WASHINGTON*. D. ('.. 24. novembra. — Proliibicijski urad je izdal stroge oderedbe, da suhaški agenti strogo pazijo na preko-oceancke in obrežne parnike, da n«' bi do vazali opojnih pijač. Ker so agenti pred kratkim zasačili tri velike parnike, ki so skušali zložiti žganje, so prohi-bicijske oblasti sklenile, da bodo posebno pazile na velike parnik**, ker oblasti so mnenja, da so se daj kupčeva le i z žganjem opustili svojo prejšnjo taktiko ter so svoje delovanje z majhnih par-nikov prenesli na velike ladje. Sedaj agentje posebno pazijo na ladje, ki prihajajo v New York. Philadelphijo in Boston. Preiščejo vse večje zabavne parnike, privatne jahte in tovorne parnike. Uradniki parobrodnih družb so bili naprošeni, da sodelujejo z zveznim prohibicijskim uradom in pomagajo zatreti vtihotaplja-nje žganja. Zaradi postavnega praznika "Zahvalnega dne" ne izitle jutri "Glas .Naroda". Pri-25P* hodnja številka izide v pe-I2F" tek. 27. novembra. Uredništvo. KROMPIR ZA H00VERJA ŽUPAN WALKER ZA M00NEYA Zupan Walker je šel v San Francisco. — Hoče osvoboditi Mooneya. — Governer ga je sprejel. STRAŽA PRED BELO HIŠO Komunisti bodo prišli k predsedniku. — Hočejo ga prositi, da kaj stori za delo. — Policija poklicana. WASHINGTON. D. C., 24. novembra. — Ko je kabinet s predsednikom Hooverjem na čelu imel svojo sejo, so tajni agenti obkolili Bt-lo hišo, ker je prišlo poročilo. da nameravajo komunisti vročiti predsedniku Hooverju prošnjo, da takoj nekaj ukrene za brezposelne. Pred vsak vhod v Belo hišo je bila postavljena posebna straža z naročilom, da pazno izpraša in pregleda vsakega obiskovalea. Podpredsednik Charles E. Cur-t tis. ki je prvi zapustil sejo in je SVOJEMU BRATU KAROLU SE TRDOVRATNO PR0TIVI BUKAREŠTA, Romunska, 24. novembra. — Princ Nikolaj bo odpotoval za dva meseca iz Romunske, da bo premišljeval o svoji zadevi. "Zadeva" pomeni njegovo morgantično poroko z gospo Jano Lucijo Delt j, ločena ženo romunskega diplomata. S AN FRAXCISCO. <'al., 24. novembra. — NewyorSki župan James J. Walker je s svojimi to- variši prišel v San Francisco, da * Pri5el iz kaPlto1 * -»e srecal lla P? posreduje za Thomasa Moonev. Governer James Kolpk in župan ... mesta San Francisco Angelo j. | predsedniku važno p,smo, ki pa Rossi, sta Wolkerja sprejela in I I>ozabl1 doma A*entl SO ** pozdravila v Oakland, Cal. ter,stražlli ,ia Potu nazaJ v kaI>ltoL sta se ž njim na ladji peljala v Policijski komisar je ukazal, mpsjfl j da detektivi ne smejo nikogar Ko "je stopil Walker iz vlaka.1 Pustiti v Bel° hiSo' ako nima za je najprej rekel, da je njegov: to Potrebne listine, zlasti pa je prihod zelo velike važnosti, toda' prepovedano približati se Beli lu-pripomnil je, da pri tem ne zasle- Do tega sklepa je prišel kronski svet v soboto, ko so o tem razpravljali krlaj Karol II., ministrski predsednik Nikolaj .lorga, finančni minister Konštatin Arge-tojano in maršal Presan. Princ Nikolaj je bil poklican v Sinajo in mu je bilo zapovedano, da je na razpolago ministrskemu svetu. Maršal Presen in ministra so se vrnili v Bukarešto pozno v soboto. Časopisju jii bilo dovoljeno po- DINO GRAND1 NI UMAZAN WASHINGTON, D. C., 24. novembra. — Italijanski zunanji minister Dino Grandi. ki je bil prejšnji teden jv Združenih državah, ni umazan, kadar je treba razočarani, ko so vozili kraljevski par iz Siama, kralja Prajadhipok in kraljico, kajti pričakovali so mnogo več ker so vedeli, da jc kralj zelo bogat in da njegova dati napitnino ali plačilo za kako [država nima nikakega dolga, uslugo. Plačal je šoferju samo $30. Francoski ministrski predsed- Zelo pa je bilo govorjeno, koli-nik Laval, ki je bil pred1 nekaj ko bo plačal Grandi, ker je sploš- tedni v Ameriki s svojo hčerko •Tosette, je dal šoferju, ki ga je vozil po Washingtonu, $20. V tem je prekosil 'angleškega ministrskega predsednika McDonakla, ki je dal samo $15. (Nikdar pa niso bili šoferji tako ni znano, kako revna je Italija Toda, ko je Grandi odpotoval s svojo ženo iz Washingtona, se je izvedelo, da je v tem oziru prekosil vse svoje tovariše, kajti vsa kemu šoferju, ki ga je vozil in celo šoferju Bele hiše je dal $40. Delegacija iz Maine j e pripeljala voz krompirja. — Bela hiša ne bo stradala do pomladi.— Okinčani voli. WASHINGTON, D. C., 24. novembra. — Voz krompirja iz države Maine, katerega sta vlekla dva z vrtnicami okinčena vola, je povzročil v mestu veliko senzacijo, ko je bil na poti proti Beli hi-Iloover pa je skupino pozdravil s prijaznim nasmehom. Predsedik je segel v roke vozniku in gladil vola. nato pa šaljivo pripomnil, da v Beli hiši ne, duje nikake politike. — Tukaj sem samo zaradi Moo-neva, — je rekel, — to je zelo važna zadeva in nikakor ne Želim, da bi kdo spravljal to v zvezo s kako drugo stvarjo. — Tu ne bo banketov, sej političnih strank, ker bom ves čas uporabil za to, za kar sem prišel. V resnici se ne bom razgovarjal o politiki. Župan Walker je rekel, da bo govoril z Moonevem. predno bo zaslišan pri governer ju 1. decembra. bodo trpeli pomanjkanja. Delega cijo pridelovalcev krompirja v Maine sta vodila senatorja Ilale in White in ko se je voz ustavil pred Belo hišo, je predsednik vzel en krompir, so ga ogledal in ga pohvalil. — Zdaj bomo v Beli hiši imeli dovolj krompirja do pomladi, — je rekel predsednik. Ko so se voli obrnili po cesti proti Beli hiši, je pristopilo pet policistov, ki so spremljali voz do Bele hiše. 'Predsednik je tudi dobil za Zahvalili dan 30 funtov težkega purana iz Barlieley, W. Va. ŠPANSKA KONFISCIRA KRALJEVO PREMOŽENJE MADRID. Španska, 23. novembra. — Bivši kralj Alfonz je iz-; gubil okoli dva milijona dolarjev vrednosti, ker je narodni zbor razglasil njegova posestva zaplenjena. Med drugimi palačami, ki jih je vlada zaplenila, je grad Mag- ši z zastavami, ki jih imajo navado nositi demonstrant je. Ta stroga odredba je bila zelo neprijetna raznim obiskovalcem, ki so vsled lepega vremena prišli v Washington. dalen v Santander, Miramar pa- povzdigovaI in ga ;;.astilt med_ laea v San Sebastian m grad v . . . i>„ „:„_ ročati o tej seji, pač pa je bilo tu tajne agente, ki so ga spremili dovoljeno objaviti, da bo v krat-na njegov dom. Imel je izročiti keiu Nikolaj odpotoval v tujino. Kralj Karol je zahteval od svojega mlajšega brata, da javno zanika. da bi se bil poročil, ali pa izjavi, da je bila poroka neveljavna. Nikolaj je odklonil oba predlogo, nakar mu je Karol zagrozil, da mu odvzame vse vojaške in mornariške časti. Konečno pa je bil sklenjen kompromis, da princ Nikolaj zapusti deželo za nekaj mesecev in da se konečno odločitev preloži. Njegova žena se je takoj po poroko preselila v njegovo vilo. zdaj pa je oilšla z otrokom tega „ razmerja k sta rišem, kjer bo o- If AT Clf OF stala za čas Nikolajevega bivanja IVn 1 • JIVVI izvpn dežele. If RIXI7I1? A Princ Nikolaj je vrhovni 1 I/illVA veljnik romunske vojske. A. EDISONA Katoliški škof označuje Edisona kot brezverca. Pravi, da ga je javnost postavila za svetnika. ALBAiNY, N. Y., 24. novembra. — Katoliški škof v Albany Edmund F. »Gibons je izjavil, da je vil veliki iznajditelj Edison naj večja nesreča za svet. V svojem govoru v kolegiju sv. Rize je rekel, da ga je svet pre- ROBINSON PROTI PIVU WAiSIHNGTON, D. C., 24. nov. Ako bo mogel s svojo voljo prodreti demokratični %-oditelj senator Joseph T. Robinson, ne bo dovoljeno štiri odstotno pivo. Robinson se strinja z voditeljem republikanske stranke senatorjem Simeon D. Fes, ki pravi, da se proliibieija ne sme potopiti v gospodarskem vprašanj u- Toda rti vrjetno, da bo to nazi-ranje zmagalo, kajti senator Hir-ma Bingham je naznanil, da bo pri prvi priložnosti skušal, da pride do glasovanja glede prodaje piva in lahkin vin. Ilernani. Kraljeva last je bil tn-di nek otok v provinci Ponteve-dra na severnozapadni obali Španske. Poleg tega je imel Alfonz tudi zelo dragoceno pohištvo, slike in kipe v raznih svojih gradovih, zlasti v palači Pedralbes. Med drugo njegovo lastnino je mnogo strojev za izdelovanje klobas. PARIZ. Francija, 23. novembra. Kralj Alfonz ni hotel govoriti o zadnji odločbi španskega narodnega odbora, ki mu je zaplenil njegovo premoženje in ga razglasil za brezpravnega ter odločil, da j/maii|y\ y Attlf ANCAQY1 bo aretiran in zaprt za celo živ-! ItfKIlAllU V AlUUuluAuU ljenje, ako se vrne na Špansko. tem ko je bil brezverec. Po njegovem mnenju veliki Edison ni bil vreden te časti, ker ni veroval v Boga. c i — Nikdar ni javno izjavil in pojasnil svoje vere v Boga. — je rekel škof. — Javnost ga je postavila za svetnika. Prepričan sem. da je časopisje s svojim pisanjem o njegovi smrti največ škodilo verskemu življenju in da je danes povzdigovanje Edisona, ker je bil brezverec, največja nesreča za svet. HOČEJO DVIGNITI LUSITANUO po- AD VERTISE in "GLAS NARODA" Prihodnja dva meseca bo skušala ameriška ekspedieija dvigniti dragocenosti, ki so bile potopljene z Lusitanijo. katero je nemški podmorski čoln torpediral 7. maja 1015, kar je bil poglavitni vzrok, da je šla tudi Amerika v vojno. Ekspedicijo bo vodil gradilec podmodskih čolnov Simon Lake, ki je tudi zgradil podmorski čoln Nautilus, ki je bil pred dnevi potopljen ob norveški obali. Lake dela sedaj poskuse, da se bodo mogli potapljači spustiti 200 čevljev pod vode. Lusitania s» nahaja na morskem dnu osem milj od irske obali. Lusitania j«* bila potopljena na svoji vožnji iz New Yorka na Angleško. Pred njenim odhodom j« tedaaiji nemški poslanik v \Vash-ingtonu grof Bernstorff v časopisih svaril -Amerikance in jim odsvetoval, da bi se peljali s tem parnikom, kajti vedel je, da bo ladja torpedirana. Lusitania je tedaj vozila za pet milijonov dolarjev zlata, poleg tega so imeli potniki pri sebi zlatnine in denarja nad en milijon dolarjev. Tedaj je utonilo 1198 oseb. med temi 124 Amerikancev. Denarna Nakazila IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NASTOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Din 500 ___________________ $ 9.45 Din 1000 __________________ $ 18.60 Din 2500 ___________________ $ 46.00 Din 3000 ___________________ $ 54.90 Din 5000 —............. $ 91.00 Din 10,000 _________________ $181.00 V ITALIJO Lir 100 ____________________ $ 5.70 Lir 200 .......................... $11.20 Lir 300 ______________________ $16.65 Lir 500 ______________________ 127 .15 Iar 1000 »53.75 MORILEC ŽENE USMRČEN COLUMBUS, Ohio, 23. nov. — Tilby Smith, ki je sam priznal, da je skoval načrt za umor svoje žene Klare, je plačal za svoj zločin na električnem stolu v Ohio kaznilnici. Smith, ki je bil star 2£ let, in je bil šofer v Ashtabula, O., je šel mirno v smrt. ELDORADO, Ark.. 23. nov. — Sledeč skoro isti poti kot vihar, ki je leta 1027 porušil mesto^ je zopet tornado divjal blizu Strong, Ark. Veliko škodo je napravil naj poslopjih, in ranjenih je bilo več i oseb. » PPNE BLUFF, Ark., 23. nov. Velikanski vihar je napravil veliko škodo na poslopjih, toda ni-kdo ni bil ranjen ali pa ubit. Vsled pomanjkanja ameriškega denarja na trgu v Evropi, se začasno plačuje tam premium na ameriške dolarje. Vsled navedenega naplačila smo obvezani povišati pri« stojbino za izplačila ameriških dolarjev kakor sledi: _ Pristojbina znaša sedaj 75 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—; za $35. — 88 centov; za — H.; za $45. — *L13; za $50.— *1.25; za $100—*2£0; za $200. — *5.; za $300. — *6. Za Ispla&to večjih saeskor kot agora] navedeno, bodisi ▼ lirah aH dolarjih, dovoljujemo le boljfte pogoje. Pri velikih Uh priporočamo, da ae poprej s nam pismenim potom ta glede načina naksslls Nujna Bikirila izvršujemo po r.Aw.g LEHEB s* Sakser State Bank New York, H. T 82 Cortlandt Street Telephone HA relay T i j \ " O Bil N 1 I O D 1 a NEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 25, 1931 THE LARGEST SLOVENS DAILY Ib U. f- A. \ Glas Naroda" nd Published by ILOTDOO PUBLISHING COMPANY (A Corporation) L BenedOE, Trema. ftice of trcudncai of tut corporation and addresses of above oftleera: «n W. litb »trni, Bowoib »* Maahattoa, New York City. N. I. -OLAI NARODA 1 tfee Petfk) iMued Every Day Except Sundays and Holidays Ba celo leto velja Hat aa Ameriko tu Kanado a pol leta a četrt leta $3 AO ..$1.50 Za New York aa oelo leto $7 00 Za po! leta----------$1-60 Za Inozemstvo aa celo leto---$7j00 Za pol leta ...............................-A3-50 Subscription Yearly $0.00. Advertisement on Agreement. "Ola* Naroda" lahaja vsalfl dan lxrxemAl nedelj in praanikor. Doplrf brea podpisa In osebnosti ae ne priobčujejo. Denar naj se bla-pavoll poflUeq po Money Order. Prt spremembi Kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudS prejšnje bivališče nssnanl, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", Zli W. IStb Street, Ne* York. N Telephone: CHelsea S—387S DELAVSKI TAJNIK D OAK Iz Wasiiiiigtona prihaja porodilo, d;i namerava delavski tajnik Doak <*lsto|iiti. Možak je baje preeej slabega zdravja, lieniam se je pa za to odloeil tudi iz kakega tirugt*t*a razloga. Z njegovo oclstopifvijo nima ameriško delavstvo ničesar izgubiti, pa tudi Ameriška Delavska Federacija se ne bo cisto nič pritoževala, ako bo na njegovo mesto stopil kdo drugi. Doak je že dvanajst mesecev v uradu ter se je tekom svojega uradovanja jako žalstno proslavil. V zgodovini bo zapisan kot možak, ki je dal depor-tirati največje število inozenieev. Značilno je tudi, da se je pred par tedni zavzel za bivšega zveznega senatorja Bairda, ki je kandidiral za govemerja v državi New Jersey. Kot znano je Baird v senatu na vse kriplje zahteval, naj se potrdi imenovanje sodnika Parkerja za člana najvišjega zveznega sodišča. Da je Parker neizprosen BOvražnik delavstva, je znana stvar. Ameriško delvstvo upa, da bo zavzel Doakovo mesto mož, ki bo znal v teh hudih časih bolj uvaževati zahteve in potrebe delavstva kot jih je znal njegov prednik. Žal je, seveda, da taki možje nimajo prostora v sedanji vladi, ki skuša ugoditi le kapitalistom in nima za delavce ničesar dobrega. Pa še nekaj je treba vpoštevati. Zadnje volitve so pokazale, da bo prihodnja uprava najbrž demokratska. Ameriška Delavska Federacija ni že dolgo imela take prilike kakoršna se ji nudi sedaj. Prav lahko bi vplivala na demokratsko stranko, da bi svojo volilno kampa njo tako zasnovala, da bi odgovarjala interesom ameriškega delavstva. Res je, da ni veliko dati na obljube, ki so vsebovane v platformi te ali one politične stranke, toda izvoljene kandidate je mogoče prijeti za besedo, ako ravnajo drugače, kot so pred volit vi jo obljubovali. Ameriška delavska federacija I »i lahko imela mogočen vpliv, samo če bi hotela. Prav lahko bi izvedla v sedanjem času na administracijo pritisk, da bi bil Doakov naslednik možak, ki bi malo drugače vpošteval delavca kot ga vpošteva Doak. Istotak pritisk bi morala izvesti pri prihodnjih volitvah na demokratsko stranko ter po volitvah izsiliti izpolnitev zadanih obljub. Dopisu Chicago, m. V nedeljo popoldne 29. novembra priredi "Sava" koncert v C*SPS dvorani, 1126 W. IS St. Spevoigra "Xa travniku", katero si je zamislil in sestavil "Savin" pevovodja Mr. Jakob Muha, vsebuje toliko pesmi, večinoma uglasbenih domačih pesmi in popevk. da se v piscovi g-lavi podijo druga preko drupe — kot tisti lepi oblaki na nebu. ki so nakopičeni drug vrh drugega, podeč se pod stratosfero v medsebojnem prehitevanju. In ko gle-dam na to spevoigro, iuuim pred s*»boj »lično iluzijo kot bi gledal na kopico sinjih ^odečih oblakov. Zbor se kosa s samospevi in dvo-spevi in ti pa zopet z zborom. Vse skupaj pa ustvarja iluzijo, kot da se vrše vsi prizori, vse poetično razkrivanje srea od prekipevajoče ljubezni, ali pa izbijanje šal na travniku, v gaju. Ta prizor bo gotovo slehernemu ugajal. In tudi za prvi del programa se je zbor dobro pripravil. V tem delu bodo lepe zborove skladbe, moški kvintet in ženski spev. Kdor še nima vstopnice, naj si jo preskrbi v predprodaji za 50 centov, ker pri blagajni bodo pet grošev več. Ako ne pridete v do-tiko s kakim prodajalcem vstopnic, pokličite po telefonu: Rockwell 28-k> pred novembrom, ali pa pišite dopisnico na: A. Garden, 2315 S. liidgeway Ave. in vstopnica bo vas čakala pri blagajni. To seveda le. ako jo rezervirate pred nedeljo, 20. novembra. »Xa vsak način ne smete zamuditi tega koncerta, ker zagotavlja se vam lep užitek. Po koncertu, ki se prične ob 3. popoldne, bo ples, za katerega bo sviral John Kochevarjev orkester. "Sava n*\ VELK USPEH DUNAJSKE POLICIJE SKRIVNOSTNI BARON Odkrita policija je imela te dni velik uspeh. Odkrila je dobro u-rejeno centralno pisarno in podjetje za ponarejanje potnih, po- j nadvojvodo ročnih in krstnih listov ter dru- Jem- Slednji je — kakor znano — pred mnogimi leti z Dunaja pobegnil v Južno Ameriko pod ime- "Xeue Freie Prese" prinaša ve-! žen gospod več kakor 70 let. Jo-lik članek znanega dunajskega j han Ort bi bil zdaj že 79 let star. poročevalca Štefana Grosmana ©I A ta prvi vtis je varal. Ko je od-skrivnostnem baronu De Oteu, ki! ložil po dolgem razgovoru utru-je baje istoveten z nekdanjim jen sarec umetno zobovje in za- Johanom Salvator- gih dokumentov. Podjetje je bilo boljševiško in je služilo komunistični propagandi za vso Evropo, predvsem pa za balkanske države. nom J uhan Ort. iNjego,Va življenjska zgodba je tesno vezana na krvavo tragedijo v Meyerlin-gu. Kmalu po smrti prestolona-Policija je že pred časom dobi- slednika .Rudolfa in Marije Vedela zaupna poročila, da se v deve- , rp se odreke, nadvojvod;, vsem tem okraju zbirajo v nekem sta- j predpravioam. pretrgal vse vezi novanju sumljive osebe.. Ko J'*; habsburško l.ii^. na tihem poro-imela policija dovolj materijala j -j, mMo m(lgPjnko tl(>klp MiIv na razpolag.., je pretekle dni ne- Sturf)H in z njo za vselej 2apUsti| nadoma izvršila v tem stanovanju | Avstrijo. Njegova nadaljna nso-hišno preiskavo. Tspeh je bil pre- j f,a . rtsta|a 11(ipo2nana, pOZiia- zehal, je postal njegov obraz popolnoma drugačen, jako izmučen. Baron, ki je rekel, da še vedno ne snie izdati svojega pravega imena, je povedal, da je preživel 30 let v Južni Ameriki. Kljub temu, j«1 govoril pristno, zdaj že pozabljeno dunajsko narečje, ki je Grosmana spomnilo na govorice j magalo njegov«* babice. Haron ti 1 tajil, da je rojen Dunajčan. veliko je pripovedoval o Rudolfu iu razmerah na dvoru, ki jih je sijajno poznal. Naposled mu je ušlo: — Visoka gospoda me je vedno gledala po strani, ker sem natisnil že kot mladenič preliberalno razpravo o nedostatkih avstrijskega topni- — Kaj pa je tvoji ženi, da je tako ogorčena f — Ej. križ je z njo, križ. Najprej se je jezila na služkinjo, potem se je jezila, ker se tudi jaz nisem jezil, in nazaduje se je jezila, da se jezi name. pa se jaz ne jezim. senetljiv. V omarah, ki so bile le-jva,ei domaC.ih za,,ov Habsburža-po urejene, so našli potne liste! nov so ve(-.inoma meaiIi> (la j,, vseh evropskih držav in celo dr-1 ponpsre4-.i| begunec nekje ob bra-1 čarstva. — To je bilo napol pri-žav kakor San Ecuador. S.am muj|ski obali prP(! krBtkiin So znanje. Vojvoda Ivan je res ob- dmgih. Poleg potnih listov, ki so 7fmpali pobirat perilo, ko Je tako nesrečno padlo po treh stopnicah na porču, da si Je zlomila vrat. Umrla Je na potu v bolnišnico. Pokoj nlca Je bivala Ameriki 4 leta. Tu zapušča očeta John Laaar in strica Walter Lazar ki sta med Slovenci dobro poznana. Rojena J« bila ▼ Baču, fara K.nntik na Notranjskem, kjer z* KDO KAJ VE o Edward Arko-tu, doma iz Globeli, župnija Sodra-žica. I^eta 1922 je imel naslov Box 556, Export, Pa. Prosim rojake, če kdo ve, da mi pošlje naslov ali naj se pa sam oglasi. Mrs. Ivana Kusich, 462 Greenwich St., New York, N. Y. (3x 2:3—25) ga nevarnega podjetja sta bila znana komunista Vili Klose hi Emerik Klivar ter neki TUava. Ta centrala je preskrbovala komunistične agente v vseh evropskih državah z vsemi potrebnimi dokumenti. Imeli so pripracljene ee-lo fingirane naročilne liste raznih velikih tvrdk. da so se komunisti v slučaju preiskave lahko izkazali kot trgovski potniki in slično. Materijal, ki ga je policija zasegla, je ogromen. Važen je tudi radi tega, ker so našli spisek zaupnih oseb. Doslej je bilo aretiranih 11 oseb. Ta uspeh dnnajske policije bodo gotovo pozdravili v vseh državah. — Podajam točno vsebino razgovora. — piše poročevalec. Napravil je name velik vtis. Prepri- ali vojvodo Ivana Sal vat orja ali pa kateregakoli izmed njegovih najožjih prijateljev ali sopotnikov. Upam. da se bo baron z ozirom na spremenjene politične razmere prej ali slej sam oglasil v dnevnem tisku. Od kraja ni hotel Grosman ver- er je Jožeta po- zabljenja in oproščenja". A prestolonaslednik Ferdinand, ki je kmalu nato bil v Ijondouu na obisku. je baronu rekel: — Xe maram. da bi živel v Avstriji! (Tudi to tikanje je značilno! — pripomni Grosman). Nato je ostal baron na Francoskem. Prišel je iz Gannesa v Pariz k zadnšnici po cesarju Karoln. ki je bila prirejena v stolnici Notre I>ame Grosman se je prepričal, da u-živa velik ugled med francoskimi monarhisti in aristokrati. — Zdaj na željo nv»je soproge pišem spomine. — je končal. — Po moji — Gospod doktor, kaj bi po-tnojemu možu. da bi ne jfovoril vedno v spanju — Pustite »a govoriti podnevi! — V vašem mestu je zelo slaba voda. Kako ?>e je varujete.' — -Najprej j<» filtriramo, potem prekuhamo, nazadnje pa pijemo pivo. jeti. da bi štel eleganten, a pro-1 smrti jih bo lahko objavila. i A m^ ] v ^ / v i Za matere » gospodinje 2ene in gospodinje pri raznih narodih. IZŠEL JE SLOVENSKO - AMERIKANSK1 KOLEDAR za leto 1*32 CENA SOc 'GLAS NARODA" tU W. 1Mb Street New M City § pecialInterest Accounts Veliko rojakov, ki so želeli na hitro dvigniti denar, bodisi vsled nujne potrebe, vsled nakupa hiše ali p6sestva in pa oni, želeči potovati v stari kraj, se je prepričalo, da denarja v mnogih slučajih niso mogli takoj dvigniti, ampak šele po preteku odpovednega roka, kar je povzročalo nepotrebne zamude in velikokrat tudi stroške. Pri nas naloženi denar zamore vsak vlagatelj dvigniti takoj, BREZ VSAKE ODPOVEDI, kar je v mnogih slučajih jako važno. Vloge obrestujemo po 4°fo Sakser State Bank n« york. m. y. Kateri narod ima najboljše žene in gospodinje? Na to vprašanje odgovarja Angležinja »Mrs. .James Kodne v .v nekem londonskem listu takole: — Mnogo ljudi trdi. da je mogoče najti dobro ženo in gospodinjo samo v i^emeiji. kajti Nemke so v svojem domu ravno tako pridne in delavne kakor so njihovi možje v pisarnah in v delavnicah. Nemke znajo poleg tega list variti svojim možem udobne in prijetne domove za nevrjetno mal denar. Nemka strogo pazi na pe- spodarja" in je prav vesela in zadovoljna. če jo mož pohvali. Drugi zopet pravijo: "Vzemi Italijanko, če hočeš biti srečen in zadovoljen". In res so Italijanke jako skrbne matere. Tudi kuhati znajo dobro, toda obeda ne znajo tako prirediti kakor Nemke ali Francozinje. Svojim možem Uo-stojanstaveno spregledajo kakšen napačen korak, hočejo pa zato neomejeno vladati doma. K ved in je so močne kakor moški in nežne iu občutljive kakor otroci. Svedinje so po svoji pri — Veš, jaz sem zelo odkritosrčna. Kar imam na srcu. to imam na jeziku. — je rekla ženica. — Ž«' prav. toda čudim se. da imaš tako veliko srce. — je od vrnit mož. Stara bogata vdova je nevarno zbolela. Posla hi je po advokata, da bi napravila testament. — Pozvati sem vas dala. — je Tekla — da se bova pogovorila glede mojega premoženja. Advokat je bil zelo nljuden. — Oh. le nikakih skrbi. — je-k«-l — saj menda ni tako hudo. Kar meni prepustite celo zadevo, ; pa bo bo stvar j redu. j — iNo, pa naj bo — je rekla obupano — saj boste tako ali tako vse vi pobrali. * V neki okoliški kraj so prišli na obiske godci z sosednjega kraja. Prav dobro so bili pogoščeni pijačo in prašičviini kračami. Drugega dne smo brali v listih poročilo: — -Ko so gostje številne navzoče presenetili s sijajnim koncertom, se je začelo gibati tudi v njihovi notranjščini. Za to pa je izborno poskrbel že v naprej gostilničar L. z izvrstno tekočino iz pivovarne. Krasne krače gostilničarke so zahtevale precej napora, preden so jih mogli k rep. ki gostje premagati. rilo. srebrnina je vedno čista, jed rodi vedno \\ksele in dobre volje. pa je skrbno i-zbrana in dobro pri- Med vsemi ženskami pa se naj pravi jena. 'Nemka se trudi, da o- lažje prilagajo obstoječim razme- hrani tudi v najtežjih časih svojo rodbino na določeni življenjski višini. Dobre gospodinje pa so tudi Fracozinje. Tudi te so odlične kuharice in s posebno skrbjo pazijo na obleko. Vsako željo svojega moža mu be bero že na obrazu. Španke znajo napraviti za može prijaten dom s svojo mirno prijaznostjo in ljubeznivostjo. So tudi zelo gostoljubne in če mož povabi k sebi svoje prijatelje, je vedno poskrbljeno, da pride na mizo kaj dobrega. Svojega moža rada priznava kot svojega "go- ram Rusinje in zato so Rusinje najboljše zakonske žene. "Njihova požrtvovalnost je svetovno znana. Holandke ljubijo red in snago in so silno natančne, če ne celo sitne, kar se tiče reda. Avstrijanka pa je vedno prijazna, delavna in vesela, in dobra volja je nikdar ne zapusti; tudi nesrečo zna prenašati z nasme škom. Amerikanke so pa zelo praktične in imajo velik organizacijski talent. Za dom' in za domačnost niso, pač pa žive le za sport. SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO DRUŠTVO u Greater New York in okolico, ink. Pfd—dcltet FRANK HOTKO 507 E. 73rd St.. N*w York City podpredsednik; MICHAEL UREK, 17IS Gates Avenue. Brooklyn. N. T. Tajnik In arhivar: JOSEPH POGACHNIK. SS0 Liberty Avenue. wBMafem Park. L. 1 BtaHjMlks PITER RODE, Olendele. I*. L Zeplenlka r; RADO VAVPOTICH. 33-1S — 28th St.. Astoria. U 1*1. Nedserirt Odher: ANTHONY KOSIRNIK. mil - uth Rd„ Richmond ran. t. Id FRANK L.UP8HA. Ml If arrla A venae, Rockvtlle Center. L IaL ANTON CVETKOVICH MS Seneca, Ave N. Y. Kdor Izmed rojakov ali rojakinj še nI član tefa društva naj vpraša svojega prijatelja ali prijateljic« ali pa enega izmed odbornikov sa na* tančna pojasnila. V nesreči se šele pesna kaj pomeni biti član dobrega Te društvo je sicer najmlajše, toda najmočnejše bodisi v premoženju aH članstvu. Društvo je v tem kratkem času svojega obstanka isptača-le še akoro U tisoč bolniške in nad šest tisoč smrtne podpore ter ima 9H.NMI. Oruitve tberuje vsako četrte soboto v eve ji h druitvenih prostorih v American Slevenlen Auditorium, 293 Irving Ave.. Brooklyn. N Y. Dvajsetletna lepotica je tožila mladega fanta, eeš, da jo je poljubil in sicer brez njenepn dovoljenja. — Torej pravite, da vas je poljubil proti vaši volji? — jo je vprašal sodnik; — Da, najmanj dvanajstkrat me je poljubil. — Toda obtoženec trdi, da ste medtem tudi vi njejra poljnbo-vali. — Seveda sem morala par- krat poljubiti v silobranu. * — Ali vas smem. spremljati * — je vpraša) neznanec lepotieo. — Mi je prav žal. — sem že poročena. — .Jaz sem tudi že poročen in tudi meni je prav žal. * — To je pa že škandal, kako ti z menoj ravnaš! Vsak bo mislil, da sem tukaj le kuharica, ne pa gospodinja! — Kdor je pri nas večerjal, tega ne bo mislil! — je odvrnil mož. * — To je že stara zgodba, toda tudi stare so včasi dobre. Bogatin je umrl in je prišel pred nebeška vrata. Sveti Peter ga je sprejel, arhangel je pa sedel v bližini z velikimi bukvami v naročju. — Kaj si napravil dobrega na zemlji ? — vpraša sveti Peter. Bogatin misli in pravi: — Xekoč sem dal beraču tri cente. — Ali je to tvoje edino dobro delo? tpomjsli, morda si še kaj dobrega storil. — Da, nekoč sem dal revni vdovi dva centa. — Ali je to vse? — vpraša sveti Peter. Bogatin premišlja in premišlja ter. pravi slednjič, da je to vse. Sveti Peter in Gabrijel se nekaj časa posvetujeta, nato pa pravi Gabrijel Petrn: — Ve5 kaj, Peter, daj mu nazaj nikel, in ga pošlji k vragu. ' ................,.,,■.„ " d L i 9 M A BOBA- = NEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 26, 1931 THE LAK CI EST SLOVKNl DAILY la II. L I ST. JUNOSCA-SZANIAWSKI: TELEFONSKI POGOVOR Šele ko je prišel v pisarno, je o-pazil, da je v naglici pustil doma na mizi aktovko s tekočo uradno korespondenco. V nji je imel nekaj aktov, ki jih je bilo treba še danes predložiti šefu v podpis. Gospod Ksawery Je stopil torej k telefonu, da bi naročil ženi, naj mu pošlje aktovko po služkinji. Telefonira.... — Zasedeno, — zakliče gospodična v centrali. Cez pet minut zvoini znova. — Zasedeno! To se je zdelo gospodu Ksawery. že preneumno. Toda kaj storiti? počakal je še malo in zopet pozvonil. To se je ponovilo še petkrat. Ni zaupal telefonistki, zahteval je zvezo z kontrolorjem. Prosil ga je izrecno, naj pazi na njegovo številko. Nič ni pomagalo, tudi kontrolor mu je nervozno potrdil: — Res, zasedeno je. Toda gospod Ksawery rabi akte nujno. Pokliče torej slugo in ga pošlje na svoj dom, da mu prinese pozabljeno aktovko. Sluga, vesel napitnine, svečano obljubi, da bo takoj nazaj, toda vrne se šele čez dobro uro. In kar je še bolj žalostno, praznih rok. — Oprostite, prosim, toda pomagati se ne da, gospod, kar je, je, pri njih ni nikogar doma.... Zvonil sem in zvonil, kakor na alarm, trkal in razbijal sem po vratih, pa ni nič zaleglo.... Nič se ne da pomagati, milostiva je s služkinjo nekam cd.£la. Gospod Ksawery stopi ves presenečen takoj zopet k telefonu.... toda... — Zasedeno! — odgovori gospodična iz centrale. Tedaj pa res že ni več vedel, kaj bi si mislil o tem. Začelo ga je skrbeti. Vzel je klobuk in suknjo, planil iz pisarne, skočil v prvi avbo-taksi in se odpeljal domov. Odprl je vrata s svojim ključem in planil ves upehan v stanovanje. Prvi hip si je zadovoljno oddahnil: žena je stala pri telefonu in govorila z nekom. — Kaj pa počenjaš s tem telefonom? — je zakričal na njo. Žena se Je obrnila, nehala govoriti, odložila slušalko in se začudeno ozrla na moža. — Kaj se je pa zgodilo? Kaj si se vrnil iz pisarne? Kakšen pa si?! — Kaj ti je? — je vprašala vsa v skrbeh, videč njegov s krvjo zaliti obraz in potno čelo. — Prej bi moral vprašati jaz. kaj se je zgodilo. Kaj pa počenjaš s tem telefonom? Najmanj petnajstkrat sem zvonil in klical, pa te nisem mogel priklicati.... Celi dve uri je bil moj telefon zaseden. Sluga, ki sem ga brž poslal domov, ni mogel nikogar priklicati, nikogar ni bilo v stanovanju.... To je kohec sveta ka-li? Gospod Ksawery je res razburjen. — Ne razumem.... Za kaj pa gre? — jeclja prestrašena žena. — Aktovko z uradnimi akti sem pozabil doma! — Kaj sem jaz kriva, da si jo NAJMANJŠA BITJA Bakterije so tako majhne, da si jih niti predstaviti ne moremo, če nimamo posebnih priprav, da bi jih videli močno povečane. Nekatere bakterjeso pa celo tako majhne, da jih lahko vidimo skozi mikroskop šele, če jih je najmanj pet skupaj. Bakteriolog Handroy je natel 69 bakterij, ki merijo približno dve stotisočinki milimetra. Zato ni čuda, da vemo še vedno zelo malo o živalicah, ki so še manjše in ki baje napadajo in pokončavajo bakterije. Najmanjša bitja — DALJE Francoz d'Herall je samo doume-val, da so take živalice na svetu, in trdil je o njih, da so obenem velike sovražnice bolezni, ki jo pomagajo zatirati s tem, da uničujejo bakterije Nihče pa teh mikroorganizmov št. ni videl, in bi jih najbrž nikoli ne videl, da jih ni nedavno odkril nemški bakteriolog Kuhn. Kuhn dokazuje, da so učenjaki že opatovali te majčkene sovražnike bakterij, da so se pa motili, misleč, da gre za delca razkrajajočih se bakterij. Ta na novo odkrtia bitja žive navadno tesno združena s bakterijami in le v posebnih okolostih jih začno napadati. Drugače pa .povzročajo bolezen skupno z bakterijami. Naloga znanosti bo najti način, kako naščuvati ta drobna bitja proti bakterijam in lečiti tako bolezni brez lekarstva. T Nesreča ne počiva Tudi smrt ne. Podvrženi ste eni ali drugi vsak dan. KAJ 8TB PA STORILI ZA 8VOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO SVOJIH OTROKt Ali ste ie zavarovani za slučaj bolezni, nezgode aH *mrtif Ako ue, tedaj pristopite takoj k bližnjemu društva Jugoslovanske Ksioliske Jednote. Naša jednota plačuje največ bolniške podpore med vsemi jugoslovanskimi podpornimi organizacijami v Ameriki. Imovina znaša nad $1,100.000.00, članstva nad 20,000. Nova društva se lahko vstanovijo v Združenih državah t 8. (lanu Pristopnina prosta.— Berite najbolj* slovenski tednik "Novo Doboglasilo J8KJ. Pilite po pojasnila na glavnega tajnika, Anton Zbašnik, Ely, Minn. KI NAMERAVATE PRIREDITI * * t J i>f* VESELICE, ZABAVE • _ _ OGLAŠUJTE l "GLAS NARODA" m Ste članstvo, pupird Slovenci ¥ mil okolici, CBS ZA OGLASE SO ZMERNE pozabil? — vpraša žena strupeno — Poslal sem po njo slugo, pa ni mogel v stanovanje. _ To ni izključeno.... Marička je na trgu ... Odšla je takoj za teboj, vsak čas se mora vrniti, — odgovori žena očividno pomirjena. — Kaj si pa delala, zakaj mu nisi odprla? — Toda, dovoli, dragi moj, telefonirala sem vendar, saj si sam videl.... Žena je že užaljena in o gerčena nad tem zasliševanjem. — Vem, da si telefonirala. Pet najstkrat sem zvonil in vedno je bilo zasedeno. Torej si telefonirala nepretrgoma celi dve uri. Ta je pa '.epa! — Pomiri se. Govorila sem samo s svojo prijateljico Puno. Kaj mi niti tega več ne privoščiš.... in v ženinem glasu je zatrepetala solza. Ta ton je poznal gospod Ksawery še predobro. Molče je vzel svojo aktovo in šel v pisarno. Žena je zmajala z glavo, zahtevala znova zveza s svojo prijateljico Puno in se ji začela opravičevati: — Oprosti, draga moja, saj se še nisva pomenili do konca. Oprostiti mi moraš, vrnil se je moj mož iz pisarne, nekaj je bil doma pozabil pa je naju prekinil, cigan.... Saj veš. Žene smo res reve, še pomeniti se ne moremo pošteno. KAKO JE BIL KUPLJEN NEW YORK Po narovilu West India Co. jo Peter Minnunt je kupil otok .Manhattan. kjer sedaj stoji Xew York, od Indijancev za lovsko zemljišče za $24. Tfi vsota p« ni bila plačana 1 gotovini, tem ver v materijalijali en železen kotel, dve kom asm I. dva dolga tosla. pet sekir, šest o-dej, deset jardov platna in en sod ruma. " — OŽIČNI prazniki se bližajo Zadnji čas je veljava dinarjem nekoliko po-rastla, vrednost liram se je pa malo znižala. Spodaj podajamo seznam veljaven do preklica v pojasnilo onim, ki nam bodo naročili dostaviti darove v denarju svojim dragim za Božične Praznike. 100 Din........................$ 2.05 150 Din........................$ 3.00 200 Din .................... $ 3.90 250 Din .................... $ 4.80 300 Din .................... $ 5.75 400 Din .................... ) 7.60 500 Din .................... $ 9.45 STRAŠNO TRPLJENJE KITAJCEV Kitajsko notranje ministrstvo je objavilo nedavno podatke o brezposelnosti in ugotovilo, da je zdaj na Kitajskem približno 200 milijonov brezposelnih. Tri milijone žrtev je zahtevala lakota in razne katastrofe. 6 milijonov ljudi je u-mrlo od lakote v pokrajinah Kan-su. Kuku-nor in Ning-sia, kjer je ljudožrstvo nekaj navadnega. Deset milijonov ljudi je zbežalo iz pokrajine Kvang-si. V isti pokrajini je vojna uničila nad 100,000 glav živine, vojaki in roparji so pomorili 180.000 ljudi in uničili za dobrih 700 milijonov dolarjev narodnega premoženja. Po prihodu Feng-ju-siangovih čet v pokrajino Šen-si in Šan-si je prišlo tam ob življenje nad 5 milijonov ljudi. — Nad 100,000 mladih deklet so odvlekli v javne hiše drugih pokrajin. Da bo trpljenje nesrečnega kitajskega ljudstva še večje, se je razlila reka Jang-tse-kiang tako, kakor še nikoli in poplavila nad 125,000 kvadratnih kilometrov rodovitne zemlje v pokrajinah Hupe, Hunan-kiangsi in Kiangsu. Deroči valovi so uničili nad .4 milijone človeških bivališč, 30 milijonov ljudi je brez strehe. 10 milijonov ljudi gladuje, mesto Hankau je bilo nekaj časa pod vodo tako. da se sploh ni videlo. Pri vssm tem se pa skoraj ne da z dobrodelnimi akcijami ostalega sveta pomagati kitajskemu narodu, ker ni nobenega jamstva, da bodo darila res prejeli potrebni. Vsak dolar, ki pride na Kitajsko, gre namreč za vzdrževanje, »rma-de. Denar, namenjen trpečemu mo mongolska rasa, ki ji pripadajo pravi narodi in plemena, naseljena na Kitajskem. Razlika med, Mandžurci in Kantonci v jeziku in načinu življenja je mnogo večja od razlike med Grki in Norvežani. Kitajska je del sveta, ki je prav tako! razdeljen na različne narode in jezike kakor Evropa. Mongolija se je že odtrgala od Kitajske in se pridružila sovjetski Rusiji Rdeči pritisk izpreminja počasi kitajske obmejne republike v sovjetske. Moskva ignorira terito-rijalno nedotakljivost Kitajske. Počasi, toda sigurno trgajo komunisti Kitajsko na kose. Posojila, posojila in zopet posojila. Že nad 150 milijonov funtov, šterlingov so dobile tako zvane kitajske vlade, da bi ustanovile in utrdile centralno moč. Samo Rusija razume mentaliteto Kitajske in njeno absolutno pomanjkanje narodne zavednosti, zato pa razkraja Kitajsko v njene sestavne dele in priznava vsakemu pravico do neodvisnega narodnega življenja. Za- PAIN-EXPELLER ohrani mnogo služb Vaše delo vam je samo totikb časa zajamčeno, dokler zamore-te delati. Izguba moči in zdravja je znamenje nezadostne uspešnosti— in sto mož je pripravljenih, ^a z veseljem prevzame vaše mesto. Varstvena PAIN-EXPELLER*^^ Rce- u. S. Pat. Off. ^J Vzdržuje mišice zdrave in močne. Odpravi uneta mesta, povzro^Y čena vsled trdega dela in prenapetosti takoj. Najslavnejši splošni družinski liniment, kar jih je znanih. V v rabi nad 60 let. Vdrgnite si ga! \ ^ i \ 35c in 70c ------ Naprodaj vsepovsod * Pristni ima SIDRO varstveno mamico, * to je postala Kitajska bojišče komunizma za vlado nad Azijo. Komunizem je treba zatirati z lastnim orožjem. Če bodo velesile vztrajale na Hayevi doktrini in principu odprtih vrat, bo sovjetska Rusija triumfirala. Samo eno sredstvo je, kako preprečiti na Kitajskem grozečo komunistično nevarnost: razkosati Kitajsko na pet ali šest samostojnih republik. (Po reviji "Far Eastern Review' ) ENAKOPRAVNOST NA KOROŠKEM Slovenska krščansko-soeialna zve-1 kajti majka Jugoslavija že hrepene za za Koroško prireja v zadnjih le- I če čaka na nje. Ne bo se prelila no-tih v okvirju svojega delokroga, bena solza, če se te dame za vee-kuharske tečaje za slovenska de- | no odiciijo za odpstovanje v deže-kleta, ki so obenem tudi članice iz- ( lo njih hrepenenja, kajti nas nav-cbražcvalnih društev. Ti tečaji so j dušuje samo ena odkritosrčna želja: »ivalstvom i Čim preje, tem bolje! našli med slovenskim prebivalst* veliko zaslombo in odobravanje, ker jih vodijo strokovno naobraže-ne slvenske učiteljice in vlada med Taksna naj bo torej rešitev manj-šaukih in državnih pravic za Slovence na Koroškem? Izgon in pre-ljudstvu, gre za orožje in strelivo.' voditeljicami in tečajnicami prija- : gnanstvo slovenske avtohtone mladine, ki hoče z resnim delom pretrpeti sedanje težko dobo in ostati na svoji rodni grudi, katero so obdelovali slovenski očetje in pradedje. In sramotno obrekovanje naj bo plačilo za to, da so v sedanjem položaju prav za prav Slovenci edini, ki v okvirju svoje str- Nad 5 milijonov vojakov živi na račun obubožanega ljudstva. Armada centralne vlade pod vodstvom generala Čankkajška šteje nad 1 milijon vojakov, vlada rnandžurske nad 500.000. 3 milijone vojakov je pa v 300 divizijah različnih pro-vincijalnih armad. Vse te armade so izborno oborožene s topovi, stroj -nimi puškami, letali, tanki in av- teljsko razmerje. Uspehi so bili povsod zelo dobri. Ker pa so bili te-1 čaji slovenski, se je takoj pričela od gotovih nemških strani gonja proti njim. Pred par leti je začel prirejati na pritisk koroškega Hei-matbundn. koroški deželni kulturni svet konkurenčne tečaje. Opa^i-( lo se je kmalu, da je kulturni svet i ob istem času ali par tednov po- .... _ .. . ... ___ ■ zneje priredil v istem kraju suhar- tomobili. Orožje m vojaška opre- . , . . .. . T_., . . , . ski tečaj, v katerem se je vršil slo- ma prihaja na Kitajsko iz vseh de- , . , . ... . .... . venski ter se je odtegovalo slaven -lov sveta v toliki množini, da je , ... ? . . ,, . . , . ....__4 ske tecajnice z raznimi obljubami zdaj Mukden eden največjih arze- . , . . , . in ugodnostmi, katere pac more nu- diti javna korporacija, ki razpolaga s subvencijami in davčnim denar- nalo\ iveta Lani je potrošila samo nankin-ška vlada za armado 280 milijonov J jem. Praktični in moralni uspehi pa so bili vselej na slovenski strani, medtem ko so se tečajnice kulturnega sveta odtujile domačim razmeram in predvsem domačemu dolarjev. Te ogromne svote je zbral Nanking v prvi vrsti iz uvoznih carin. Izdatki za armado znašajo v Nankingu 87.5% vsega proračuna. Za nobeno drugi stvar nima vlada i ljudstvu. Kulturni svet je priredil. metno nogo je stopal tako prpžno in lahko, da bi niti najpozornejše oko ne epazilo njegovega telesnega nedostatka. Čudovito spretno je preskočii stol. obračal se je in prestopal z umetno noge zdaj na to, zdaj na ono stran tako lahko in hitro, da bi nihče ne verjel, da nima obeh ncs. Mnogi invalidi znajo z umetno nego goniti šivalni stroj. ali kak drug mehanizem, vozijo se na motornem kolesu itd. Ljudje z amputirano roko ali celo z cbema amputiranima rokama so kazali zbranim ortopedom prave čudeže. Nihče bi ne verjel, da se posreči človeku s trdno voljo izvežbati umetne ude tako, da se zna invalid z obema u-metnima rokama brezhibno obriii, da si sam pripne ovratnik tudi zadaj, da žonglira z žogami in praznimi steklenicami in počenja š? marsikaj. če^ar bi ne zmogel niti človek z obema zdravima rokama. Na kongresu ortopedov so posvečali posebno po20rn0=t zlasti onim prodam, ki naj bi oborožile invalide v boju za eksistenco in jim pomagale preživljati se. Zelc prikladne so v tem pogledu "kovinaste roke", ki omogočijo invalidu delo z orodjem, žaganje, rezanje, razbijanje s kladivom itd. Kadar pa ne dela, si natakne invalid zopet "praznično roko", imitacijo normalne njene organizacije ne hujskajo svo- j človeške roke. V Nemčiji je moder-jega kmečkega prebivalstva proti' na ortopedija zelo napredovala, kar oblastem. ! nl čuda, če pomislimo, da je zapu- stila svetovna vojna Nemcem več sto invalidov, ki bi bili brez umetnih udov navezani na podporo države ali dobrodelnih ustanov. Tako si pa pomagajo sami in ni se jim treba poniževati z moledovanjem in prosjačenjem. USPEHI MODERNE 0RT0-PEDIJE ' četudi obsega njegov delokrog celo Koroško, od 25 tečajev 13 v slovenskem delu Koroške, in sicer v nemškem jeziku. Iz tega se razvidi, da so tudi ti tečaji samo ponemče-valnice ne pa strokovne šole. Ta način konkurence napram slovenskim kuharskim tečajem pa še ni zadovoljil koroških "kulturnih" voditeljev. Zato je pričel le-prenesla dolgo niti najbogatejša i tos z gnusno gonjo proti osebam. ki prirejajo te tečaje, predvsem pa proti lokalnim faktorjem. Pre- vsi denarja, za armado pa vedno polne tblagajne. Ko je reka Jang-tse-kia-ang prestopila bregove in zalila cele pokrajine, je vlada razpisala posojilo v znesku 20 milijonov dolarjev To je v primeri z ogromno škodo naravnost smešna vsota pa še tu ni nobenega jamstva, da ne poj de denar za vojsko. Takega sistema bi seveda ne država na svetu. Gladujoče in v j obup pognano ljudstvo organiziral razbojniške tolpe in vstopa v rde- j tekli teden so priobčili skoro če garde. In te horde morajo biti nemški koroški listi grd napad zopet uničene, da se vzdrže vlade j ^ovenski tečaj, ki se vrši v šteb- samozvanih diktatorjev. Diktatorji;nu Pri Beljaku, m »Freie stim-t ..„ . .1 men" z dne 27. oktobra pišejo do- pa trdijo potem, da se bore za uje- bes€dno: _ Ker domoljubno pre_ din jen je Kitajske. bivalstvo kakim tujim človekom. Previdno je zamolčal, da jo je videl skupaj, samo da bi Wol-fa potolažil. — Kar tako vendar ne boste uničili sreče, gospod poročnik, nad katero je mogoče sam ljubi Hog imel svoje veselje. — To pravite. Iterger? — Nocojšnji večer je pretrgal vsako vez med njo in menoj. Ne morem je več videti. Kar je meni storila, naj ji Bog odpusti. Zdaj pa moram iti. Težko, če se bova še kdaj vi-»Vla. Iterger. Hvala vam za vse in pozdravite svojo *r«»spo. Lahko noč! Wolf mu ponudi roko; ko mu Jlerger iskreno stisne roko. pravi: — Ne vzemite si preveč k srcu. gospod poročnik. Prej še pre-iščite — nikar naj ne bo to vaša zadnja beseda. — Wolf samo maje z glavo, nato pa odide. Iterger žalosten ot v najboljših hotelih. In samo pomislit? na kratko, ceneno železniško voinjo v Slovenijo. Mali stroški za prtljago In brezplačni vizej. Or>LO<' lTE i-K za Potovanje VNAPREJ! SATURNIA — 3. DEC.; 9. JAN. VULCAN IA — 22. DEC. Katerikoli agent vam bo reserviraj kabino COSULICH LINE 17 Battery Place New York no število "čudodelnih" mazil in I _ zdravil, med temi zdravili pa ne "Sredstvo*' vidiš ljudskih zdravil kakor so kamilice, lipovo cvetje ali bezeg, am-pek skoraj sama taka "zdravila", ki jih izdelujejo raznim špekulantom in fabrikantom včasih celo šolani kemiki, pravi in pristni šolani zdravniki — tudi profesorji — pa pišejo priporočila zanje! V tem muzeju vidiš razstavljenih vse polno škatljic. v njih pa raznobarvne krogi je. Vidiš steklenice in stekleničice s "čudežnimi eleksirji". "hudičeve sveče", ki imajo v sebi baje čudodelno moč, potem pa razne vode, ki jih potrebujejo žene na porodu. Vidiš "zdravila", ki so kuhana točno o polnoči — sicer ne pomagajo — ali pa ob solnčnem vzhodu ali zatonu.... Vse take in podobne sleparije pa podjetni ljudje ne uganjajo le ponoči ali na skrivaj, ampak javno, pri belem dnevu! Svoja "special -na zdravila in mazila" izdelujejo v ! modernih delavnicah, vsak posel zabeležijo v knjigovodstvu, vse pa vodi prvovrsten šef za propagando in reklamo. Kaj v teh delavnicah vse nakuhajo in napavkajo, to presega vse meje. vse pa gre na račun — človeške neumnosti in lahkovernosti, in gre le na korist lastnega žepa. Če kdo prodaja zdrobljen kakao in sladkor, pomešan z malenkostjo "Kole-oreha" je sicer prepovedano, zato pa gre kupčija na skrivaj tem boljše in mož, ki je iznašel ta ge-nijalni recept, ima danes na Angleškem svojo grajščino in svojo vilo in denarja ne koliko. Takšnih sredstev pa ne kupuje sam0 "zabita masa", ampak še več jih kupujejo ljudje, od katerih člo PRIZORI Z LEVOM V FILMU Kdor je videl film "Afrika po-vori'\ se je gotovo vprašal, kako je mogoče leva v prosti naravi iu iz neposredne bližine spraviti pred filmsko kamero. V tem filmu smo videli prizore, ko obhaja človeka groza pri pogledu na kralja pustinje, ki se pripravlja naskočiti svoj plen. Najbolj pa pretrese človeka tragedija zamor- 26. novembra: Stuttgaii. Cherbourg-. Bremen 27. novembra: HoitMfiic. Cherbourg Augustus, Napoli. Cenova 28 novembra: President Harding. Cherbourg. Hamburg Olympic. Cherbourg 1. decembra: l'aris, Ila\re 2. decembra: Hamburg. Cherbourg, Hamburg 3. decembra: Saturnia. Trst 4. decembra: Majestic. Cherbourg 5. decembra: Kuropa. Cherbourg, Bremen Leviathan, Cherbourg 8. decembra: Milwaukee, Cherbourg, Hamburg 9. decembra: President Roosevelt. Cherbourg. Hamburg L»eu tschland, Cherbourg, Hamburg "1. decembrj: lit- .ie Fr.uit.-e. Havre B*refigaria. Cherbourg 12. decembra: Koma. NapoH. Genova 15. decembra: Hemtn. Cherbourg, Kremen lork. Cherbourg. Hamburg New Amsterdam, Boulogne aur Mer, l:»t:rr lev brez moči. Ljudje, ki hočejo ujeti divje zveri v prosti naravi Najlepša pa je ta-le: — Neki ma-zač je prodajal ženskam neko sredstvo za lepoto obraza v malih ste-kleničicah za drag denar. Preiskava pa je dognala, da je možakar polnil stekleničice z vodo iz kadi. kjer se je kopala njegova žena.... ROKOBORBE. na drugi strani pa iz ploščice cinka. Med bakrom in cinkom—to vemo— se razvije s pomočjo elektrolita električni tok. Ta "čudodelni križ" pa naj bi vplival tudi brez elektrolita na telo tako. da se je čutil človek v kratkem vsega prerojenega, *o Pa gotovo ne zaradi križčka. ampak zaradi svoje vere < avtosugesti-je). Tak križček je veljal komaj 3 nemške beliče, prodajali so jih pa po 4 — 5 mark! To je zasluek! Že več let prodajajo tudi neki prašek proti raku. Ta prašek o-zdravi baje vsakega raka: na nosu Nocoj se bo spopadel v f>i. Nicholas Kink. New York City. Ed "Don" George bivši svetovni šam-pjon. z George Zarvnoff-om. u-krajinskim šampjonom. Za r.vi i off. ki je zatlnji teden preinapral Pat MeCiilla. je dobil priliko, da se bori z bivšim svetovnim šampjonom. I krajinec je znan kot izboren rokoborec. Zadnji teden ga je bil McGill dvignil ter ga začel vrteti nad svojo glavo, nenadoma se rr ».■ - -i - I II'FI i uio iniiiiicu III |£|>1 , l\ mu je pa Zarvnorf izmuznil in ga , . . ' , * . . ' ,, ' , 1 slednje zebre. Seveda si podrl na tla ter premagal. Zanimiva bo tudi borba med v filmsko kamero, torej .ki hočejo spraviti življenje v džunglah na platno, morajo biti v prvi vrsti oboroženi z veliko potrpežljivostjo. Ne zadostuje samo po-jruiiL ne zadostuje, da zna operater dobro obračati filmsko kamero in navijati film. treba je v prvi vrsti dobro poznati način življenja te ali one zveri in poznati kraj. kjer živi. Znan naravoslovec in fotograf divjih zveri Hub-hard nam pripoveduje o tem marsikaj zanimivega. Seveda pa niso bili vsi napeti prizori posneti v Afriki. Mnogi izvirajo iz velikih modernih filmskih ateljejev, kjer lahko pričarajo afriško pokrajino in prizor z napadom na čredo zeber. Ilubard nam pri po vrti u je, kako se delajo ti triki. Recimo, da smo nekje \ srcu Afrike, pravi Hubbard, in tla hočemo posneti prizor, ko lev za- moramo misliti, da zebre in leva imatjio. Začnimo torej z zebrami. Najprej I je treba ujeti na filmski trak čre- na prsih, v grlu itd. Ta prašek pa jej lom Koshanskim. navadno zmleto seme solnčnih rož. Rokoborbe obetajo biti jako za-Mož, ki prodaja ta "čudodelni pra- nimive. Vstopnina je zmerna. Herry Cornsweetom in madžarskim šampjonom Miha lv Or prava-. , , , A , ■ - »- i - • do zeber, kar se da storiti razme-nvi-jem. Doslej ni bil se nihče iz- ... „ . ... . ... . . i roma lahko. Zebre splasimo. da med njiju prema-ran ter sta na1 . . , . . , i u ise spuste v dir.. Potem se vrnemo glasu kot izhorna rokoborca. . u ... . ,. . „ . „ , . v taborišče, za drevesi ali ob vo- Aemec Fritz Ilerrman se ho ho- j ... «... . . . rn . i skriti domačini pa pazijo, da ISiIIv Uartliusliem iz Chiea-! , -i- T ' Ar , _ . i zebre ne pnbeze naravnost pred Len Maealuso s Tonviem . „ , , . ,, „ aparat. Zapode jih .»() do 60 m v Koeco. ( arlos ILenriouez s Pau- ^ i 1 stran. Da zebra ril ga : pride ter ročno izvrši Wolf ova po-1 se s* Medtem pa oče hodi nemiren po sobi. llilo je še nekaj, česar i še nista razgovorila oče in sin. Videti je bilo. da }ra nekaj teži.' pa ni mojrel njati prave besede, da bi pričel. Tedaj po obstoji nje-, gov pogled na Marijini sliki, ki je stala na pisalni mizi. Vzame jo' v roko. — Kdo je to? — zakliče začuden. — Kako krasen obraz! VI resnici, imaš dober okns. Pri teh očetovih besedah Wolf pordeči, ozre se v stran in ni-j eesar ne reče. Pazno zopet postavi sliko na prejšnje mesto. Zopet I nastane mučen molk, katerega prekine Wolf, ko reče: — Ali hočeš kaditi, papa! Tam-le na mizi najdeš vse Saj po-J'rej »j tako rad kadi*. Tedaj pa se stari baron ojunači, stopi k sinu, prime ga za roko in pravi h tresočim glasom: — Sin moj. mnogo se ti imam opravičiti. Sam ne vem. kako bi začel, da bi ti priznal — razne nesrečne okolščine — moral sem biti hre* razuma! Moja žena — oh, Wolf _ — Nehaj, papa, že vem — — TI veš? Od kod? Ali je Ervin? — Ne, — Ervin mi je samo namignil, da te je nekaj težavnega pripeljalo k meni. Nisem si mogel razložiti, kaj — dokler mi ni danes bila predložena menica z mojim podpisom^ ki poteče 30. tega meseca — tedaj jntri! OČe se obrne v stran; sinu ni mogel pogledati v oči, Wolf pa fiftdAljuje: Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN ne uide filmski kameri, mora bežati v smeri med špalirjem domačinov pred kamero in za njo. Včasih se zgodi, da se do te ali one strani zaplete v film domačin, toda dotjični dei fil ma je treba vedno izstriči. I Z levi gre seveda težje. Leva ne moremo tako lahko prepoditi. Beži sicer nekaj časa. potem se pa ustavi in pripravi na skok. Dva načina imamo, kako pridemo tja. kamor si želimo, ^'e imamo pri rokah tovorni avtomobil, lahko posta viiuo filmsko kamero nanj in zasledujemo ž njim splašenega leva. Uoljši način je pa izrabiti "n-metno ulico", kar pa zahteva več priprav in je tudi bolj nevarno. V smeri, kamor jo je ubrala zebra, nategnemo žico. ki jo dobro pokrijemo s travo in listjem. Leče filmske kamere gledajo skozi žieo v smeri umetne ulice. Tedaj spustimo leva na koncu ulice in ga fotografiramo, kako samozavestno in počasi stopa. Takoj nato fotografiramo zebro in zopet le va. Oreda zeber se spusti v dir. za njimi plane lev. Osamljeno zebro ujamemo v filmsko kamero na begu razmeroma od blizu. Potem zopet "fotografiramo leva. Ce J je možno, obrnemo kamero lutro proti čredi zeber v ozadju. Sledi I zopet osamljena zebra in za njo , lev. potem pa mrtva zebra, s ka-i tere trga Itv kose mesa. Ce vrtimo te prizore hitro drugea za drugilm. se nam zdi, da vidimo j košček resničnega življenja v pro-, sti naravi. V resnici je pa vse to I umetno sestavljeno. DVA VELIKA BOŽIČNA IZLETA V DOMOVINO NA EKSPRESNIH OC£AMSK:H VELIKANIH "P A R I S' — 1. DECEMBRA Pod osebnim nadzorstvom LOUIS CO L O BERG-a. dUna naiega newyorike- ga urada in — "II.E DE FRANCE" — 11. DECEMBRA pod st rokovnjaški m vodstvom JOSEPH-a MAJ D i Č A -a. člana naše aBencije v B.ichsu .VAHAVNiiST V II \ V T: K Naglica — Udobnost — Postrežba — l*borna hrana NIZKE CENE DO LJUBLJANE IN NAZAJ "Par'» ........ S1E2.C0 -l.e de France- ........ $186.00 Za jam, t^ sedaj |.r..>t,.ir Vjimsajt*- • .ArRji l.!ižnj»-p, ua^u z:i i».di«.br»i.st|. FEEUCH I^IZbT-E 19 STATE STREET NEW VORK. N. Y. sm. To so Božične Ladje Odločite se, da boste preživeli božični čas v vaši domovini. Napravite tako, da boste odpotovali na razkošnem White Star ali Red Star parniku v modernih prostorih tretjega razreda, ki so bili prej uporabljeni izključno za turistični razred. 3 VELIKI IZLETI S. S. OLYMPIC - - - 28. NOVEMBRA pod osebnim vodstvom Mr. Peter J. Bar t h-a, člana našega elevelandskega urada. S.S. PENNLAND- 4. decembra pod skupnim vodstvom Mr. A.»tona J. Fiala iz New Yorka in Mr. Harvey Buethe iz Detroita S. S. OLYMPIC - - - 15. DECEMBRA pod osebnim vodstvom Mr. Gabricle GSacci iz New Yorka in Mr. Gustav Drnec-a 12 Chicago Vprašajte naše dobre agente za brezplačne opise a!i WHITE STAR LINE — RED STAR LINE International Mercantile Marine Company No. 1 BROADWAY NEW YORK CITY Tu krasna bivša turistična družabna, soiia Je n.-Ulij z-i (Kitmkt! tr»-tj<-ga razreda • Razveseliti, srca «vn- jlh Borodnlltot v stari domovini. |ir»$»wn»-ti!> jih z obiskom ter j>r4živite > njimi UAične jiraznike. Poseben Božični Izlet V JUGOSLAVIJO (Preko Cherbourga). na dveh velikih Cunardovih ekspresnih parnikih AQU1TANIA — 4. DECEMBRA pod osebnim vodstvom Mr. J. «1. Vodak-a BERENGARIA — I 1. DECEMBRA pod osebnim vodstvom .Mr. A. M&rkus-a. Potniki tretjega razreda se bodo i-.Hlui-vali na teh parnikih pr.*toV rov bivSefra krasnega turističnega razr. .la brez posebnih stroAkov. XaSi spremi jevaJci IkkIo skrbeli za udobnost potnikov na parniku in na. {»osebnih vlakih, ki jih boti.. odvedli, kamor so namenjeni. Zajamčite si takoj prostore. Vprašajte vašega lokalnega agenta aH CUNARD LINE 2.» BROADWAY NEW YORK