70
Državni zbor.
v seji dne 10. febr. pojasnjuje dr. Tuček šolske razmere na Moravskem in nasproti posl. dr. Fuxu trdi, da je skrajno pretirano, ako se trdi, da se Cehom na Moravskem bolje godi nego Nemcem. Naučni minister baron Gautsch bavi se z dr. Heroldovim govorom o vladnem programu in trdi, da pojem narodne posesti izražen v tem programu ni v nasprotji s členom 19. drž. osn. zakonov. Posl Suss pravi, da je vladni program glede šol jako nejasen in na dolgo razpravlja razmere, ki so bile nekdaj in so zdaj glede šole mej cerkvijo in državo. Govornik se odločno protivi temu, da bi cerkev zadobila večji vpliv na šolo. Posl. baron Morsey nasprotno trdi, da se bodo konservativni poslanci vedno borili proti sedanji državni šoli in zahtevali versko šolo. Ko je govoril še poročevalec Beer in priporočal proračun za ljudske šole, se je ta na to vzprejel.
V seji dne 15. febr. pričela se je razprava o proračunu pravosodnega ministerstva.    Oglasilo  se   je mnogo go-
71
vomikov ^za" in ,.proti" proračunu. Posl. Edlbacher je %'d zboljšanje plač diurnistona in uradnim slugam in priporoča v posebni resoluciji zboljšanje plač državnim služabnikom. Posl. A b r a h a m o v i č je priporočal pomnožitev okrajnih -sodišč na Gališkem Posl Sokol se je pritoževal o slabi odgoji v kaznilnicah, o pogostih konfiskacijah, in je konečno razpravljal češko državno pravo. Posl. dr. Menger razpravlja razmere v Sleziji in trdi, da se ondi Slovani ne po-nemčujejo in je konično priporočal mirovne sodbe. Pravosodni minister grof Schonborn bavil se je z vprašanjpm, kako bi bilo mogoče avskultante podpirati in s katerimi prihranki možno zgraditi potrebna sodnijska poslopja Nasproti posl. Suessu, ki je pri šolski debati hvaleč novi šolski zakon klical na pričo pravosodnega ministra, čiš da ta lahko potrdi, da je novi šolski zakon dober, ker se zgodi veliko manj hudodelstev kot nekdaj, rekel je minister, da to rad prizna, da pa vsega vpliva ni le pripisovati samo šolskemu zakonu, ampak tudi okoliščini, da je sedaj veliko veČ šol, kot jih je bilo nekdaj Blaž Ino more pa šola v tem oziru vphvati na človeka le, č-^ se poklada v šoli velika važnost na versko od-gojo. Sicer je pa pripisovati zmanjšanje hudodelstev tudi temu, da se po kaznilnicah skrbi vestno tudi za verski pouk. Posl. dr. Vašatv krepko prijema vlado zaradi njenih ponemčevalnih namenov in zaradi izpodrivanja češčine pri sodn. uradih. Ko je nad eno uro govoril se seja zaključi.
Y   seji dne 16. febr. poroča posl. dr. Kathrein o nujnem predlogu posl. dr. Ferjančiča glede bede na Kranjskem. O sklepu tega poročila poročali smo že zadnjič. Posl dr. Vašatv nadaljuje svoj v prejšnji seji pričeti govor. Vlada lasti si v nasprotji z veljavnimi zakoni pravico, izdajati na-redbe tudi glede rabe jezikov Predsednik najvišjemu sodišču Stremavr izdal je ukaz, po katerem je vse tožbe v kakem tujem jeziku preložiti na nemški jezik, predno se razpravljajo pred najvišjim sodiščem. — Ko je govornik izrekel izraz „tuji jezik", nastal je strašen krik mej mladočeškimi poslanci. Izrekle so se razne ostre opazke proti vladi, zaradi katerih je podpredsednik Chlumeckj dotične poslance poklical k redu. — Govornik ostro šiba vlado zaradi tega ukaza, po katerem so vsi nenemški jeziki v Avstriji tuji jeziki. Ves govor trajal je 31/2 ure. Govorili so še posl. dr. Barnreither in Ska-rze ws ki „za" ter posl. Slama in dr. Gessmann „proti". Posl. dr. Laginja v izvrstnem nad eno uro trajajočem govoru prav temeljito razpravlja pravosodne razmere na Slovenskem in posebej na Primorskem. Govornik odločno graja vlado, ki ničesar ne stori za Slovane in ji očita, da ne pozna razmer, oziroma, da jih neČe poznati. — Mej govorom poklical je predsednik poslanca Spinčiča k redu zaradi neke razžaljive besede izrečene o tižaškem namestniku Einaldiniju.
V   seji dne 17. febr. prijemata najprve posl. Ma-fiaryk in dr. Lueger podprednika Chlumeckega, zakaj, da v prejšnji seji ni takoj zaključil seje, ko je videl, da zbornica ni sklepčna. Podpredsednik je odgovarjal in tolmačil sebi v prid zbornični opravilni red. Na to se debata o proračunu pravosodnega ministerstva nadaljuje. Pravosodni minister grof •Schonborn zavrača posl Vašatvja, dr. Laginjo in dr. Gess-manna in odklanja očitanja, katere so ti izrekli zoper sodno uradništvo. Nadrobno bavi se govornik z Vašatjjevim govorom in o tega nazorih glede punktacij. Predsednika najvišjega sodišča opravičujoč pravi minister, da ta gotovo ni mislil trditi, da so nenemški jeziki v državi tuji jeziki. Sicer pa minister ni bil obveščen o tej naredbi. V vsem se minister še laska, da je ni države na svetu, v kateri bi se v narodnostnem oziru toliko storilo za majhne narode, kakor se stori v Avstriji. Posl. Heinemann in Wrabetz pečata se z vzkhkom mladočeškega poslanca grofa Kounica, ki je mej Vašatjjevem govorom v seji dne 16. febr. razžalil pravosodno uradništvo. Posl. Wrabetz še posebej povdarja solidarnost pravosodnega ministra z klerikalci   in   obžaluje,   da  se  minister ne potegne
krepkeje za napadane uradnike. Pravosodni minister grot Schonborn prebere došli odgovor od najvišjega sodišča, ki potrja, kar je že znano o tej stvari in pravi, da se je zadosti knpko potegnil za uradnike. Govoiili so še posl. dr. B y k, Podlaszecki in Pergelt. Eazprava se potem zaustavi in volita generalnima govornikoma: proti dr. Herold, za dr   Jaques.
V seji dne 18. febr. predloži trgovinski minister zakonski načrt o zgradbi lokalne železnice iz Tržiča v Čer-vinjan (Goriško), na kar se nadaljuje razprava o proračunu pravosodnega ministerstva. Glavni govornik »jiroti'' posl. dr. Herold očita liberalcem, da si hočejo grof Kouničev vzklik glede uradnikov izkoristiti. Kakor znano, imajo uradniki neko antipatijo zoper levičarsko stranko. Ker so pa uradniki važen faktor pri volitvah, hočejo jih liberalci sedaj s tem za se pridobiti, da se silijo jih zagovarjati in zi nje zahtevajo zadoščenja. Posl Wrabetzu očita govornik nedostojnost glede načina, v katerem je govoril ta o mlaločeški stranki. Govornik se peča z jezikovnim vprašanjem pri č ških so>li?čih, odločno zavrača Stremajra zaradi njegovega ukaza, po katerem so vsi nenemški jeziki v Avstriji tuji jeziki, zmatra to za žaljenje in zahteva zadoščenja za to od vlade. Slovani zahtevajo ednako-pravnost, kedar se bo ta izvedla, tedaj bo mir zavladal v državi. Glavni govornik ,.za" posl. Jaques prijema grofa Kounica zaradi razžahtve uradnikov in ni zadovoljen s pravosodnega ministra odgovorom na napade na uradnike Uradni jezik je nemški pri najvišjem sodišču, drugi jeziki so torej vsi tuji. Razprava se na to zaustavi. Posl. grof Kuenburg popravlja stvarno, da se z izrazom tuji jezik ni hotel nihče žaliti. Po nekaterih stvarnih popravkih posl. dr. Lagjnje, dr. Vašatjja in Dostala se seja zaključi.