KULTURNO GLASILO Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt p. b. b. LETO XXIV / ŠTEVILKA 6 CELOVEC, DNE 10. FEBRUARJA 1972 CENA 2.50 ŠILINGA Slabo je, če imaš slab spomin! Prijavimo otroke na Slovensko gimnazijo! Ob koncu tega tedna bodo zaključili na avstrijskih ljudskih šolah prvi semester v tem šolskem letu. Mnogi starši se bodo morali že sedaj odločiti, v katero šolo bodo Poslali svojega otroka. Kdor želi namreč poslati otroka na gimnazijo, ga mora prijaviti že sedaj na šoli, ki jo bo otrok od prihodnjega šolskega leta naprej obiskoval. Da pride pri tem za slovenske otroke vpo-štev le obisk Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, je jasno. Absolventom naše gimnazije so odprta — kot drugim absolventom gimnazij — vrata v vse poklice. Tako imamo danes že v poklicih zdravnike, profesorje, duhovnike, inženirje, diplomirane trgovce, pravnike, učitelje, uradnike itd., ki so začeli svoj študij na Slovenski gimnaziji. Starše, ki nameravajo poslati svojega '<^oka na Zvezno gimnazijo za Slovence v lelovcu, želimo obvestiti še o sledečem: V zvezi z učenjem jezikov je na gimnaziji tako, da sta prvi dve leti mišljeni za izpopolnjevanje slovenskega in nemškega jezika. Z latinščino začne gimnazija v tretjem razredu. V petem razredu pa imajo učenci možnost, da se odločijo ali za obisk angleščine ali pa za grščino. Skoraj vsi učenci obiskujejo od šestega razreda naprej prostovoljno tudi ruščino, saj jim je po triletnem obisku dana celo možnost, da poleg drugih predmetov maturirajo tudi iz ruščine. Večina staršev želi, da obiskujejo njihovi otroci vseh osem razredov na Slovenski gimnaziji. Seveda pa imajo otroci tudi možnost, da vstopijo po zaključku četrtega razreda v kako drugo šolo, kot npr. na: Trgovsko akademijo ali Trgovsko šolo, Muzično-Pedagoško gimnazijo, Državno obrtno šolo ^taatsgevverbeschuie), Šolo za ženske po- ’.ce (Frauenberufsschule), Zavod za otroške vrtnarice, učiteljice ročnih del itd. Tako na Muzično-pedagoški gimnaziji kot na Trgovski akademiji in Trgovski šoli imajo o-troci možnost, da obiskujejo namesto angleščine ali italijanščine tudi slovenščino. Torej je dana tudi po četrtem razredu gimnazije iz poklicnih razlogov možnost vstopa v vsako drugo šolo. Seveda pa nastane za mnoge starše tudi vprašanje, ali se bo njihov otrok vozil v šolo z vlakom, z avtom ali pa bo stanoval v kakem dijaškem domu. Koroški Slovenci imamo v Celovcu domove tako za fante kot za dekleta. Tako ima Mohorjeva družba fantovski in dekliški oddelek, ki ga vodijo Prefekti duhovniki ali prefekte šolske sestre. šolske sestre vzdržujejo poleg tega tudi svoj internat v provincialni hiši v Celovcu. Svoj dijaški dom tako za fante kot za dekleta ima tudi Slovensko šolsko društvo, oz. Slovenska prosvetna zveza. Državne štipendije olajšajo staršem v vedno večji meri, da pošiljajo svoje otroke študirat. Največja dota, ki jo moreš dati otroku seboj na življenjsko pot, je izobrazba. Celo za otroka, ki namerava prevzeti nekoč doma Posestvo, je potrebno, da se temeljito izobrazi. Življenje zahteva danes od vsakega človeka veliko znanja. Posredovati ga more le šola. Zelo lep je tako za fante kot za dekleta učiteljski poklic. Učiteljišč v Avstriji ni več. Kdor želi postati učitelj ali učiteljica, mora obiskati najprej gimnazijo. Šele z maturo more vstopiti nato na dvoletno Pedagoško akademijo v Celovcu. Za tiste, ki nameravajo nekoč poučevati na kaki glavni šoli, Pa traja sedaj študij na Pedagoški akademiji tri leta. Vrsta učiteljev in učiteljic, ki so začeli svoj študij najprej na Slovenski gimnaziji, je že zaključila svoj študij na Pedagoški akademiji. Poučujejo sedaj na Ijud- Dr. Scrinzi, po svoji časti državnozborski poslanec FPO za Koroško, po poklicu psihiater, piše. Tokrat se je razpisal o „Postopkih in tvori h “ (Prozesse und Abszesse, Karntner Nachrichten 5, 5. 2. 1972, str. 1/2). Na kratko vsebino: Sturmu prizna, da nemško govori odlično. (Pa vendar ne bo sklepal iz tega, da Sturm ne potrebuje dvojezičnih krajevnih napisov!) Slovenci kujejo napade in naklepe zoper ustanove domovini zvestega prebivalstva. (Razumljivo, če kdo napade in oskruni naše ustave, spomenike itd., to ni nič hudega, saj nismo domovini zvesti!) Sicer pa še nekoliko zagovarja Sturma. Na zatožni klopi bi morale biti po mnenju gospoda primarija pristojne osebe večinskih strank, ki si zaradi barantanja za slovenske glasove ne upajo izvesti ugotavljanja manjšine. (Približno tako: Viehbestands-aufnahme.) Prizna še, da člen 7 ni izveden v celoti. Krivi pa so seveda Slovenci, ker so proti ugotavljanju manjšine. (S tem bi se zaključil začarani krog.) Na Koroškem je menda 97,2 odstotka Nemcev. (Zares škoda, da niso 100-odstotno pripadniki 100- Začelo se je pri pogrebu konec lanskega leta. Ko je bolezen izbruhnila, se dolgo ni vedelo, da je to dejansko tifus. Menda so zdravili gripo. Ko se je sumilo, da je tifus, so rekli, da je samo paratifus. Ko se je točno vedelo, da je tifus, se je ukrenilo mnogo premalo, da bi zajezili širjenje, šele te dni so uvedli brezplačno cepljenje. Dotlej je moral vsak, ki se je hotel kakorkoli zavarovati proti tej izredno nevarni bolezni, plačati tablete iz lastnega žepa. Tudi v najbolj ogroženih krajih v Podjuni. In tablete zares niso bile poceni. 88.— šilingov je moral plačati vsak, ki jih je hotel kupiti. V lekarnah so imeli samo eno vrsto zaščitnih tablet proti tifusu. Vselej se pravi, kako vzorno je pri nas urejeno zdravstvo. Imamo pristojen deželni referat, imamo socialno ministrstvo, zdaj pa še ministrstvo za zdravje. Pa se dolgo ni zganilo skoraj nič. Da, čuli smo pomirjevalne besede. To je bilo vsekakor prav, kajti tudi pri najvišjih pristojnih uradih je bilo čutiti porazno brezglavost. Kje je tolikanj skih in glavnih šolah dvojezičnega ozemlja. Ni nam treba še posebej poudarjati, da je dandanes tudi za dekleta zelo važno, da imajo svoj poklic. Najdeš jih dejansko že v vseh poklicih. Tudi v družini bo izobražena žena laže mogla vršiti naloge, ki jih od nje zahteva dandanes življenje. Omogočimo torej otrokom vsestransko izobrazbo! milijonskega naroda brez življenjskega prostora!) Koroška tako skrbi za dobre razmere na južnem Koroškem, Slovenci pa so tako nehvaležni, da tega nočejo priznati. Širijo laži, da so zapostavljeni. Kakšna sramota! Hud je na Salzburger Nachrichten, ker so si upale prinesti na prvi strani izpod peresa gospoda Neureiterja (31. 1. 1972) precej objektivno sliko o dejanskih ozadjih procesa proti Sturmu. Zahteva kratkomalo ugotovitev manjšine. Zakaj? „Damit konnte man einmal erreichen, daB der Unrat einer Propaganda in den Abgrund der Geschichte gekehrt wird, die Karnten schon zvveimal Besetzung durch fremde Machte, Tote und Verschleppte ge-bracht und seine mehr als tausendjahrige Einheit ernstlich bedroht hat.“ Čudno, čudno. Kolikor nam je znano, je zasedel raj h Koroško le enkrat, in sicer 1938. Od kod jemlje gospod primarij številko dvakrat. Bilo je to za časa tisočletnega raj ha, ko je bila Koroška pod tujo zasedbo. Sedem let. Potem je prišla osvoboditev. a-i-u opevani katastrofni načrt? Kje je tolikanj izustena učinkovitost? Po drugi svetovni vojni je tudi izbruhnil tifus na Koroškem. Pravi se, da so ga privlekli angleški vojaki iz Afrike. A so v takratnih, docela neurejenih razmerah v najkrajšem času zajezili nevarnost, da bi se bolezen širila naprej. Primerjajmo današnje stanje! Skoraj mesec je že od tega, kar so začeli o tem pisati, govoriti, sklepati itd. Namesto da bi odločno posegli vmes in s tem zavrli precejšnjo nevarnost za prebivalstvo, ne samo južnokoroško, kot kaže niso vedeli prav, kaj naj storijo. Ko je izbruhnila pred nekaj časa v Jugoslaviji slinavka in parkljevka, so uvedli stroge ukrepe. Ko pa gre za človeška življenja, se vse preveč prepusti usodi in polovičnim korakom. Po vsem tem se ustvarja videz, kot bi bil človek manj vreden kot živina. Vprašamo: Kdo bo poravnal vso škodo? Rim: Predčasne volitve V Rimu prevladuje mnenje, da je razpust parlamenta postal neizogiben. Zato je osnovno vprašanje, kakšna naj bo vlada, ki naj pripravi predčasne volitve. Najbolj verjetno je, da bo to enobarvna krščansko-demo-kratska vlada, ni pa še dokončno izključena možnost vlade v treh med krščanskimi demokrati, socialisti in socialnimi demokrati, a brez republikancev. OBJAVA Ravnateljstvo Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu sporoča: 1. Po posebnem odloku Zveznega ministrstva za prosveto in umetnost naj pripravijo vsi starši svoje otroke, ki jih želijo dati v šolskem letu 1972/73 na gimnazijo, takoj po končanem 1. semestru tega šolskega leta, t. j. od 12. 2. 1972 dalje do najkasneje 26. 2. 1972 ravnateljstvu Zvezne gimnazije za Slovence. Ob prijavi za sprejem je treba predložiti spričevalo 1. semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva. 2. Pravočasno prijavljeni učenci, ki bodo konec šolskega leta 1971/72 po oceni ljudskošolske konference sposobni za vstop v glavno šolo kategorije A (1. Klas-senzug), bodo sprejeti na gimnazijo brez sprejemnega izpita. 3. Pravočasno prijavljeni učenci, ki konec šolskega leta 1971/72 take ocene ne bi dosegli, bodo morali delati sprejemni izpit za vstop na gimnazijo. Za sprejemni izpit, pri katerem naj presodi izpitna komisija gimnazije sposobnost učenca, bo treba otroka ponovno prijaviti v času od 5. do 17. junija 1972. Ti sprejemni izpiti bodo verjetno 29. in 30. junija 1972. 4. Konec maja 1972 bo javilo vodstvo ljudske šole gimnaziji učni uspeh za gimnazijo prijavljenih učencev 4. razreda. Nato bo ravnateljstvo gimnazije v enem in drugem primeru pravočasno obvestilo starše dijakov o sprejemu oz. potrebi prijave k sprejemnemu izpitu. 5. Zakasnele prijave bodo v izjemnih slučajih še možne, a samo z dovoljenjem Deželnega šolskega sveta. Zato opozarja ravnateljstvo vse starše še posebej, naj ne zamudijo zgoraj navedenega roka za prijavo! 6. Za vstop v višje razrede je potreben poseben razgovor z ravnateljem. Prijave za sprejem na gimnazijo lahko izvršite osebno v šolski pisarni ali pa pismeno na naslov: Zvezna gimnazija za Slovence, 9020 Klagenfurt, LerchenfeldstraBe 22. V primeru kakšne nejasnosti se obrnite osebno ali telefonično na ravnateljstvo. Ravnateljstvo KRATKE VESTI * • o Mandatar za sestavo novega izvršnega sveta Stane Kavčič je v ponedeljek seznanil člane predsedstva in izvršnega odbora SZDL Slovenije z delovno usmeritvijo in sestavo izvršnega sveta. Le-ta bo imel poslej 19 članov. • Na slavnostni akademiji v počastitev slovenskega kulturnega praznika, Prešernovega dne, so v ponedeljek v Ljubljanski operi podelili letošnje Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. Prešernove nagrade so prejeli: Tone Kralj, Bogo Leskovic, Pia in Pino Mlakar, inž. arh. Marjan Mušič in Sava Severjeva. Nagrade Prešernovega sklada je na akademiji podelil akademik prof. Boris Ziherl. • Brezglavost se je v torek lotila meščanov, potem ko se je ponovno močno zatresla zemlja v italijanskem mestu Anconi; jakost potresa je dosegla 6. stopnjo po Mercallijevi skali. Vendar ni bilo mrtvih ali ranjenih. Ancona, ki je v zadnjih dneh doživela 500 potresnih sunkov, izgleda kot „mrtvo mesto". Okoli 100.000, od 110.000 vseh prebivalcev, je iz strahu zbežalo iz tega obalnega mesta ob Jadranu. KMETJE, POZOR! Okrajne kmečke zbornice so prejšnji teden izdale posebno okrožnico v zadevi gospodarske pomoči. Ta okrožnica je bila naslovljena na krajevne kmečke odbore s pozivom, da dajo kmetom potrebna pojasnila Podrobna pojasnila pa dobijo kmetje tudi pri okrajni kmečki zbornici. Predvideni so prispevki za zboljšanje stanovanjskih prilik in gospodarskih obratov, elektrifikacijo, gospodinjstvo, za zboljšanje hlevov, in drugo. Krediti so predvideni po 3% za dobo od 5 do 20 let. Za tako gospodarsko pomoč je treba predložiti izvlečke iz zemljiške knjige, dokaz o enotni vrednosti, dokaz zavarovanja proti požaru, proračun o predvidenem načrtu in načrt sam. Škandalozne razmere zaradi tifusa Sima o dvojezičnosti V ljubljanskem „Delu“ (4. februarja) je Dušan Nečak napisal članek pod gornjim naslovom, ki ga v celoti posredujemo tudi našim bralcem. (Op. ured.) Koroško deželno vodstvo avstrijske socialistične stranke (SPO) je na ponedeljkovi seji pod vodstvom deželnega glavarja Hansa Sime sprejelo predlog o postavitvi dvojezičnih krajevnih napisov na dvojezičnem področju Koroške. Predlog, ki ga je izdelala pisarna koroške deželne vlade, so poslali avstrijskemu zveznemu kanclerju dr. Brunu Kreiskemu. Predlog o postavitvi dvojezičnih napisov na narodnostno mešanem ozemlju je zasnovan na kriterijih, ki jih je manjšina do sedaj odločno odklanjala. Zato je najbrž tudi ta predlog pod znakom vprašanja. Pogoj za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov naj bi bilo načelo ..pripadnosti k narodu". Z drugimi besedami: če je v kakšnem kraju vsaj 20 odstotkov prebivalcev, ki izjavljajo, da je njihov materin jezik slovenščina, ali da je v kraju ravno tak odstotek otrok prijavljenih k dvojezičnemu pouku, dobi tak kraj pravico do dvojezičnega krajevnega napisa. Izhodišče za ugotavljanje tega odstotka, pa so rezultati ljudskega štetja iz leta 1961. Po tem štetju je bilo na dvojezičnem področju Koroške 24.293 prebivalcev, katerih materin jezik je bil nemščina. Živeli so v 60 ta*kratnih občinah na področju, na katerem veljajo določbe o dvojezičnem šolstvu iz leta 1945. Po predlogu koroške SPO bo največ dvojezičnih napisov v okraju Velikovec in sicer v okoli 22 krajih šestih občin. Na Koroškem pričakujejo, da se bodo kmalu začeli posveti med zveznim kanclerjem, zunanjim ministrom, koroško deželno vlado in predstavniki slovenske manjšine. Slišati pa je tudi, da hoče koroška socialistična stranka s tem predlogom doseči zakonsko ureditev, ki jo bo potrdil parlament, ne pa ureditve z raznimi določbami in uredbami, in, da prihaja predlog o postavitvi dvojezičnih krajevnih napisov ravno v pravem času, ko je na Koroškem predvidena združitev občin. Nedvomno je vzpodbudno, da so pristojni krogi na Koroškem prešli od besed k dejanjem. Vendar pa kljub temu ne moremo mimo dejstva, da ta dejanja temeljijo na tistih temeljih, ki jih je manjšina vedno odklanjala in za katere so se zavzemale nemške nacionalistične organizacije na Koroškem. Gre namreč za to, da je manjšina vztrajno odbijala predloge, naj se na Koroškem ugotovi številčno stanje slovenske manjšine in da se na podlagi tega določa manjšinska zaščita. Tako odklonilno stališče manjšine potrjujeta tudi črka in duh av- strijske državne pogodbe. Le-ta predvideva manjšinske pravice in zaščito za vse dvojezično področje, ne glede na to, koliko prebivalcev posameznega kraja se prišteva k slovenski ali kaki drugi nemški narodnostni skupini. Morda bi kdo predlog socialistične stranke lahko zagovarjal, češ, saj imajo tudi drugod po svetu urejeno manjšinsko vprašanje na načelu minimalnega odstotka manjšinskega prebivalstva. Tako imajo na primer rešeno manjšinsko vprašanje na Finskem. Tam zelo natančno izvajajo politiko dvojezičnih napisov, toda metoda je drugačna. Zakonodajalec po ljudskem štetju predpiše za minimalen odstotek tistega, ki je ugotov- ljen kot najmanjši. Če se pri naslednjem štetju ugotovi, da je odstotek zdrknil pod predpisani minimum, ga zakonodajalec u-strezno zmanjša. Najprej je bil ta odstotek 11, potem 10, sedaj se je ustalil na 7, vendar nihče ne dvomi, da se ta minimalni odstotek lahko zmanjša celo na 5. To načelo in taka praksa se bistveno razlikujeta od predloga, ki ga je pripravila socialistična stranka. Za rabo na Koroškem v zvezi s slovensko narodnostno manjšino pa je razmišljanje o tem, kako bi Šimov predlog lahko korigirali v smislu finske manjšinske zakonodaje popolnoma odveč, kajti, državna pogodba je tako po črki kot po duhu popolnoma nedvoumna: vsak kraj na dvojezičnem področju ima pravico do dvojezičnih napisov, ne glede na številčno stanje manjšine. Slovenski ABC v Porabju V ljubljanskem „Delu“ je izšel 23. januarja intervju Bora Boroviča s profesorico kemije Eriko Glanz, ki poučuje tudi slovenščino na osnovni šoli v Gornjem Seniku v Porabju na Madžarskem. V tej šoli si nabira znanje kar 211 slo-venskh otrok. Pri tem ji pomaga trinajst učiteljev. Poleg nje poučuje slovenščino še učitelj Andraž Čabaj. V razgovoru z Borovičem je profesorica povedala nekaj zelo zanimivih stvari glede pouka slovenščine. (Op. ured.) ..Učiteljišče sem končala v Budimpešti, pedagoško akademjo pa izredno v Pecsu, kjer sem dobila diplomo profesorice kemije" se je predstavila Erika Glanz. „Veste, v devetčlanski družini nas je kar pet otrok končalo najmanj srednjo šolo", je povedala ponovno. Seveda nas je zanimalo, kako se počuti v vlogi učiteljice slovenskega jezika, ki ga poučuje v 2., 3., 4. in 5. razredu po štiri ure tedensko, skupaj torej šestnajst ur. „Rada poučujem slovenščino, saj je to moj materinski jezik. Vendar to še ne pomeni, da sem zadovoljna s svojim znanjem, ki bi ga morala učencem posredovati bolj učinkovito," je dejala. Pojasnila nam je, da do nedavnega na Madžarskem sploh ni bilo možnosti za tako specializacijo. Na učiteljišču v Budmpešti je bila sploh edini kandidat za slovenski jezik, zato tudi ni mogla položiti izpita. Njena sestra si je pomagala tako, da se je vpisala v Budmpešti na hrvaško gimnazjo. „Sedaj je precej bolje, ker se učitelji slovenščine lahko izpopolnjujemo na seminarjih, ki jih prireja mariborska pedagoška akademija," je pohvalila pobudo mlada učiteljica, ki nestrpno čaka na letožnji seminar v Sloveniji. Tudi na Madžarskem so glede usposab- Gradiščanski Hrvatje o svojem narodnem in socialnem položaju Nedavno je bilo na Gradiščanskem izvedeno poizvedovanje o stališčih gradiščanskih Hrvatov do svojega nacionalnega in socialnega položaja. Raziskavo je pripravil dunajski zavod za izkustvene socialne raziskave. V celoti je poizvedovanje zajelo 674 vseh starostnih in poklicnih skupin gradiščanskih Hrvatov. Po strankarski pripadnosti je večina vprašancev (49 odstotkov) odpadla na socialistično usmerjene Hrvate, 25 odstotkov na pristaše Avstrijske ljudske stranke, 26 odstotkov vprašancev ne pripada nobeni politični stranki. Sodeč po poizvedovanju so gradiščanski Hrvatje zadovoljni tako s socialnim kot z narodnostnim položajem, ne glede na to, da ta vodi v pospešeno ponemčenje tamkajšnjih Hrvatov. Ti objavljeni podatki poizvedovanja o-. pozarjajo pri delu Hrvatov na nemški vpliv Dunaja, ki hoče čimprej asimilirati gradiščanske Hrvate. To pričajo zlasti protihr-vaški nastopi poslanca avstrijskega parlamenta Franca Robaka (sam Hrvat), ki trdi, da imajo Hrvatje itak vse, kar jim gre. Pomagati jim je treba samo, ker so zaostali. Do te zaostalosti pa je prišlo zlasti tudi zaradi tega, ker je hrvaško narečje na Gradiščanskem tako nerodno za današnji čas tehnike in podobno. Robak je mnenja, da se njemu nasprotna skupina (Hrvaško kulturno društvo u Gradišču) ne zanima za ekonomske probleme krajev, kjer živi ta zaostala narodna skupina. In državna pogodba, po Robaku ni nobena dolžnost, to je le pravica. On in njegova skupina podpirata samo »naravni razvoj«, da bi se Hrvatje čimprej »integrirali« in »asimilirali«. Eden izmed avstrijskih časopisov je glede tega poizvedovanja opozoril na ponemčevanje gradiščanskih Hrvatov ter nakazal, da prav rezultati poizvedovanja pričajo, na diskriminacijo te mednarodne skupnosti. Dostopen je tudi podatek, da se je del vprašancev zavzel za uveljavitev hrvaškega jezika kot uradnega jezika ter za dvojezične krajevne in druge napise, torej za izpolnitev določil avstrijske državne pogodbe iz leta 1955. Vsekakor gre pri poizvedovanju dunajskega zavoda za zanimivo raziskavo, ki kaže, da niti avstrijska zakonodaja niti politika ne sledita zavestni zaščiti narodnostnih manjšin, pa tudi ne preprečevanju vsega tistega, kar bi zaviralo asimilacijo narodnostnih skupnosti v smeri nemštva, se pravi, dosledni uveljaviti obveznosti, prevzetih leta 1955. Za Gradiščansko daje tisk slutiti, da morebitna izpolnitev določil državne pogodbe ne bi bila potrebna (saj se bo hrvaška manjšina po podatkih ankete tako ali tako kmalu asimilirala). Najprej Gradec, potem Graz Graška »Kleine Zeitung" je pred dnevi objavila članek Najprej Gradec, potem Graz, v katerem pravi: „Med slovensko javnostjo je že dalj časa vladalo nezadovoljstvo, ker so bila na kažipotih na avstrijskih cestah vedno le nemška imena za slovenska mesta, torej vedno le Marburg, Laibach, Cilli itd., medtem ko so manjkala slovenska krajevna imena Maribor, Ljubljana, Celje itd. V Sloveniji pa so bila nasprotno avstrijska mesta navedena Ijanja učiteljev za pouk v slovenščini sedaj boljše možnosti. Na učiteljišču v Szomba-thelyu se pripravlja na to zahtevno nalogo že šest kandidatov, ki so bojda zelo hvaležni profesorjem mariborske pedagoške akademije za pomoč. DRAGOCENA POMOČ MATICE „Kdo vas oskrbuje z učbeniki?11 smo se zanimali. »Nekaj gradiva dobimo iz Budimpešte, predvsem pa seveda računamo na pomoč Ljubljane, od koder so nam že poslali učbenike za prvi in drugi razred. Sedaj pričakujemo učbenike za tretji in četrti razred, seveda pa ne bi smeli pozabiti na nas tudi z gradivom za višje razrede osnovne šole," je rekla Erika Glanz. Povedala je še, da je bil pred kratkim iz Slovenije na obisku v Porabju Venčeslav VVinkler. Naš znani strokovnjak se je dodobra seznanil z okoliščinami, v katerih poučujejo v porabskih šolah slovenščino, zato kmalu pričakujejo pomoč. Zlasti da bi potrebovali učbenike za metodiko, Andreja Šavlija »Tiho delo učencev" in podobno. »Na sodelovanje računamo tudi pri uvajanju slovenščine v otroške vrtce v Porabju, kjer so prav zaradi pomanjkanja kadrov in predvsem ustreznega gradiva malčki prikrajšani za osnovno znanje slovenščine." vedno v nemščini, torej Graz, Wien, Klagen-furt itd. Slovenske oblasti so zaradi tega večkrat intervenirale pri avstrijskih oblasteh. Pokojni deželni glavar Krainer, kot poročajo iz Maribora, je pred leti celo obljubil, da se bo to spremenilo; vse pa je ostalo pri starem. Slovenske oblasti so končno že dolgo obljubljene ukrepe izpeljale: v naslednjih dneh bodo kažipote z nemškimi imeni mest zamenjali z dvojezičnimi. Na novih kažipotih bodo najprej napisana imena avstrijskih mest v slovenščini in šele potem v nemščini: Gradec — Graz, Dunaj — Wien in Celovec — Klagenfurt. Imena mest v slovenščini in nemščini bodo izpisana z enako velikimi črkami." Od marca bo železnica dražja S 1. marcem bo železnica v Avstriji dražja. Samo z glasovi Socialistične stranke je glavni odbor parlamenta sprejel ustrezne razglase državnih železnic. Na posvetovanjih, ki so sledili sklepu, se ni javil k besedi niti en zastopnik socialistične frakcije. Zato pa sta nasproti temu ostro nastopili obe opozicijski stranki: Avstrijska ljudska stranka in Svobodnjaška stranka. Dr. Hermann Withalm (OVP) je posebno kritiziral pomanjkljivo varnost zapornic. Načelnik FPd Peter pa je dejal, da pomeni zvišanje železniške tarife veliko breme za potrošnika. Tukaj navajamo podražitveno lestvico OBB s 1. marcem: ■ Normalna osebna tarifa bo povprečno za 20 odstotkov višja; tedenska za 28 odstotkov in mesečna izkaznica za delavce za 18 odstotkov; n dodatek za brzovlak 20.— šilingov (doslej 15.—); ■ tarifa za prtljago bo 34 odst. višja; ■ popust za povratne vozovnice bo odslej le 10 odstotkov (doslej 20 odstotkov); ■ povprečno zvišanje tovorne tarife za 8,4 odstotka; H opustitev najcenejšega razreda za tovorno tarifo in s tem podražitev na tem območju za okoli 32 odstotkov. SODBA FAŠISTIČNEGA TRIBUNALA RAZVELJAVLJENA Na pobudo glavnega vojaškega tožilstva pri vrhovnem vojaškem sodišču je kasacij-sko sodišče v Rimu razveljavilo obsodbo fašističnega tribunala z dne 14. decembra 1941 ter jo proglasilo za pravno neobstoječo. Z omenjeno sodbo je posebno fašistično sodišče obsodilo na smrt z ustrelitvijo devet Slovencev. Štirim je bila smrtna kazen spremenjena v dosmrtno ječo, nad petimi (Finkom Tomažičem, Simonom Kosom, Ivanom Ivančičem, Viktorjem Bobkom in Ivanom Vadnalom) pa je bila izvršena na strelišču na Opčinah. 23. obtožencev je bilo obsojenih na 30 let, drugi pa na 6 do 24 let zapora. LUNSU SO UKRADLI POLITIČNI ARHIV Sedanji tajnik NATO Joseph Luns je bil 15 let zunanji minister Nizozemske, in sicer dokler ni postal glavni tajnik NATO. Luns je sam povedal, da so mu nepooblaščene osebe ugrabile njegov zasebni arhiv, ki zadeva njegovo delovanje kot zunanjega ministra. V njem so gotovo dragocene tajnosti. Nizozemski tisk kritizira ministra zaradi njegove nepozornosti. REFERENDUM PROTI RAZPOROKI Kasacijsko sodišče, ki se mora v smislu zakona o referendumu prvo izreči, je dalo svoj pristanek za referendum proti zakonu »Fortuna-Baslini", ki omogoča v Italiji raz-poroko v določenih primerih. Sodišče je izjavilo, da je predlog o referendumu proti omenjenemu zakonu zakonit ter je s tem dalo pozitiven odgovor na vlogo predlagateljev z dne 16. januarja 1971. Kasacijsko sodišče bo takoj izročilo predlog predsedniku republike in pristojnim ministrom. S tem je bil spravljen v tek ves postopek. Re‘~-rendum mora biti v času med 15. april": in 15. junijem ter bo razpisan s predsedniškim odlokom. Vprašanje referenduma razburja politične duhove že dolgo ter je tudi eden izmed vzrokov sedanje vladne krize. Socialisti in komunisti nasprotujejo referendumu, računajo, da imajo v svojih vrstah mnogo katoličanov, ki bi jih referendum postavil pred izbiro: zvestoba stranki ali glas za odpravo zakona o razporoki. Krščanski demokrati bi sedanji zakon o razporoki radi nadomestili z novim, ki bi možnost raz-poroke močno omejil. V smislu zakona je postopek za referendum možno ustaviti, ako se zakon, proti kateremu je naperjen, nadomesti z novim. Referendum bi bil tudi neveljaven v primeru, ko bi se ga ne udeležila večina vpisanih volivcev. »VOJNO GOSPODARSTVO11 V EGIPTU Novi ministrski predsednik Aziz Sedki je napovedal uvedbo »vojnega gospodarst" v Združeni arabski republiki. Z ustrezno gospodarsko politiko se mora država pripraviti na končni obračun z Izraelom. Za to so seveda potrebne tudi žrtve. Državljani se bodo morali odpovedati marsičemu. Sedki je povedal, da bo uveden poseben davek na orno zemljo, ki bo znašal 40 egiptovskih lir na vsak hektar na leto. VOJNA PRIPRAVLJENOST ŽRE EGIPČANOM DENAR Arabske države, posebno Libija podpirajo Egipt v vojni proti Izraelu z denarjem. Računajo, da so Egipčani zaradi sueške zapore zgubili okrog 200 milijonov dolarjev na leto. Kaže, da podpora arabskih držav Egiptu ne zadostuje. Egiptovska vlada je primorana varčevati, kjer se le da. Tako je prepovedala nabavljati nove avtomobile in novo pohištvo za ministrstva in druge javne ustanove. Prav tako je naročila, da je treba omejiti potovanja v tujino. Znižala je prispevke za plačevanje najemnine za prostore, v katerih so nameščeni javni uradi. ALI BI SOVJETSKA ZVEZA VRNILA KURILSKE OTOKE? Sovjetski zunanji minister Gromiko se je te dni mudil v Tokiu, da bi pripravil pot za sklenitev mirovne pogodbe z Japonsko. V Tokiu so ga ljubeznivo sprejeli in minister za zunanje zadeve Takeo Fukuda je izjavil, da je sporazum možen. Splošno znano je, da Japonci zahtevajo odstopitev štirih otokov izmed Kurilskih (Hamogai, šikotan, Ku-nasiri in Etorofu), ki jih je sovjetska vojska zasedla v kratki vojni ob zaključku druge svetovne vojne. Ali so v Sovjetski zvezi pripravljeni na to žrtev? Danes še ni lahko odgovoriti na to vprašanje. Vsekakor je Sovjetski zvezi mnogo do tega, da se Japonska preveč ne približa Kitajski. Med Gromiko-vim obiskom so se dogovorili, da se bosta sestala ministrska predsednika obeh držav. Ob 100-letnici rojstva Jožeta Plečnika Damjan Prelovšek je v »Delu« napisal o arhitektu Jožetu Plečniku lep in izčrpen sestavek pod naslovom »U-temeljitelj slovenske arhitekturne šole«, iz katerega izvemo podrobnosti o umetniškem delovanju tega največjega slovenskega arhitekta. Ker je v teh dneh poteklo sto let od njegovega rojstva, se 5'/prav s tem člankom tudi naš list spominja velikana Jožeta Plečnika. (Op. ured.) Sto let je minilo, ko se je 23. januarja 1872 v Ljubljani, v pritlični hiši v Gradišču, v neposredni bližini mesta, kjer je arheološka lopata naletela na ostanke srca rimske Emone, rodil eden izmed največjih slovenskih umetnikov, arhitekt Jože Plečnik. AVANTGARDA IN POSLANSTVO Plečnik nikoli ni bil teoretik, zato pa je vestno sledil svojemu učitelju Otto n u Wag-nerju in v praksi izpolnjeval njegova načela. Tako je bil udeležen pri rojstvu dunajske secesije, iz katere je končno tudi izšel znameniti funkcionalist Adolf Loos. Med mladino, ki se je zbrala okoli Ottona VVagnerja, je bil slovenski arhitekt edini, ki je skušal Podaljšati minljivo slavo novih oblik in se je spraševal po njihovi logiki in utemeljenosti. Tako je pomagal vzdrževati ravnovesje, da secesijsko gibanje v prestolnici monarhije n> padalo iz skrajnosti v skrajnost. Okoli Prelomnega leta 1900 je Plečnik skupaj s Hoffmannom in Olbrichom spadal v avantgardo mlade avstrijske arhitekture in naročil mu ni manjkalo. Po tem letu pa je prišla sprememba. .Narodno vprašanje se je v času fin-de-t^tia močno zaostrilo in negermanski narodi v monarhiji so se pričeli zavedati svoje ogroženosti. V pomanjkanju velikih del iastne monumentalne umetnosti, brez katerih smo ostali ne po svoji krivdi, je Plečnik videl glavno oviro za uspešno obrambo pred nemškim pritiskom. Slovenci smo potrebovali v likovni umetnosti velikana, ki bi postavil trdne temelje tudi stavbarstvu, kot jih je Prešeren literaturi in kot jih je v slikarstvu ustvarila generacija impresionistov. Na Dunaju je sicer deloval klub slovenskih likovnih umetnikov Vesna, ki je nastal iz podobnega prepričanja, vendar Plečnik ni sprejel njihovega programa. OSNOVA MOJSTRSTVA Etnografsko oživljanje narodnega bogastva Plečniku ni moglo biti izhodišče, na katerem bi gradil osnove slovenske sodobna arhitekture. Danes se težko zavedamo,