oštetem pSafsass w gKriovfid.
C®wa pos. 5t- 2 K,
RGDVSK
P?v
časopis za imommo, industrijo ;> ^brt.
1 Ifru&tHttvo in tt»T*fvništvo j* v Ljtabljani, I ky,j.mex VTR. — St. tHef 5*2. — Štev. račun«
*	P	uv
* _ pd č »iv m*du 11.««9. - 'a»p}sl m ne mčij«. PUč* in teti v LJstrtjani.
izhala vsako sredo Ir
v5
e-
HuraCnfctn ** cw4*Jj# SIISj
.................................... .	K	1S«-—
I’ n m4 M*..........................................,	*g--~
** okt teta.....................................  »	45'—
................................  .	»	tf5~~
Leto 3V.
Uubllana, S. marca 1921.
Štev. 18.
:rvr-
VSEBINA: Povišanje uvozne carinske tarife. — Prehod k dinarski valuti — iz-premenibe v novi izvozni carinski taiifi. — Maribor. -- izvoz in uvoz. — Narodnogospodarske zadeve, — Razno. —Tržna poročila. — Borza.
Povišanje uvozne carinske tanfe.
V pondeljek se je vršila v finančnem ministrstvu konferenca, na kateri se je predložila osnova povišane uvozne carinske tarife. Osnovo je izdelal Mih. M. Savič, načelnik industrijskega oddelka trgovskega ministrstva. Načrt nove tarife pohaja iz stališča, da so se cene blagu neprimerno podražile, in da je sedanja uvozna carina prenizka in da jo je treba zvišati, ker je naša trgovska bilanca pasivna, namreč, ker trikrat več uvažamo kot izvažamo, dalje ker je treba zaščititi našo domačo industrijo,, katero ubija eukcesivno inozemska konkurenca, ki uvaža finalne produkte k nam bolj po ceni, kot jih more izdelati tuzemska industrija, tretjič ker je z zvišanjem carine treba ustvariti možnost, da se pri nas osnujejo nove, dosedaj še ne-zastopane industrije in konečno, ker hoče država za ,svoje vedno rastoče izdatke dobiti novih virov kritja in novih dohodkov. Na podlagi teh načel se je po načrtu pet do desetkrat povišalo‘celo vrsto carinskih postavk in to ne samo za predmete, ki jih izdelujemo doma, marveč tudi na mnogo življenjskih potrebščin in predmetov, ki jih ne izdelujemo v tuzemstvu.
Posledica tega je bila, da je naletel ta načrt na zelo hud odpor od strani trgovcev, ki so v svojih izvajanjih opozarjali vlado na to, da s tem ne samo prepreči vsako pocenitev blaga, ki jo konzument že davno in nestrpno pričakuje, marveč še podraži mnogo življenjskih potrebščin, kar bo dalo povod k novim mezdnim gibanjem in stavkam. Izjavili so se za zaščito domače industrije, vendar ne v tako pretirani obliki, ki gre na škodo odjemalcev, ki izključuje vsako inozemsko konkurenco in daje podjetjem direktno monopol na izdelane predmete.
Vsled velikih nasprotstev, ki so zavladale na konferenci je finančni minister pod vtisom navedenih argumentov uvidel, da je načrt v nehate-rih točkah pretiran in odgodil konferenco ter pozval interesente, da stavijo protipredloge pismeno.
Ankete, katero je vodil minister prof. Komanudi sam, so se^ udeležili odposlanci zagrebške zbornice tajnik Paskievič,, tajnik Zveze industrijcev M. Bauer, predsednik beograjske trgovske zbornice Radojlovič, za zbornico v Ljubljani Fr. Zebal in od naših poslancev dr. G. Žerjav in mnogo drugih delegatov iz Beograda.
Zanimivo na celi stvari je nervoznost nekaterih krogov in mrzlična naglica, s katero se skuša spraviti novo uvozno tarifo pod streho. Mimogrede * povedano pa velika večina poslancev v konstituanti sploh ne ve, kaj se pripravlja, in se bo nova carinska tarifa najbrž uveljavila brez in preko parlamenta naredbenim potom. Posebno interesantno pa je, da se projekta no-
ve uvozne tarife ni poslalo nobeni trgovski zbornici v izjavo in da tudi zbornični delegat ni mogel dobiti načrta, ki se čuva kot tajnost v minister-stvu. Mi varujemo trgovsko in finančno ministrstvo pred prenaglenjem in pred eksperimentiranjem. Naše gospodarstvo je vsled vedno menjajočih se režimov trgovske in carinske politike trpelo direktno stomilijonske škode in tako eksperimentiranje se ue bi smelo nadaljevati. — Odsotnost našega trgovskega ministra, ki bi s svojim vplivom omogočil, da se doseže primeren kompromis križajočih se interesov gospodarskih slojev, nam je jako mučna, vendar upamo, da se preko njega in v njegovi nenavzočnosti ne bo uveljavila tako dale-kosežna stvar kot je uvozna tarifa.
Trg v .vo v Ljubljani je imelo o tej zadevi posvetovanje v četrtek dopoldan v trgovski in obrtniški zbornici, na katerem je poročal delegat g. Fr. Zebal o poteku ankete v Beogradu in nato pri grerniju trgovcev številno obiskano razpravo o stališču trgovstva napram povišanju uvozne carine in o korakih, katere bi bilo z ozirom na sedanjo situacijo storiti. Zbornica je nato odposlala minister-stvu brzojavko, v kateri prosi, da se ji pošlje načrt nove tarife, da more staviti protipredloge; gremij se je obrnil telegrafično na trgovske organizacije v Zagrebu, Osijeku in drugod, da skupno zahtevajo revizijo načrta in sklenil, da se bo s posebno de-putaeijo interveniralo v Beogradu, da se bodo trgovski interesi pri novi tarifi vpoštevali.
Prehod k dinarski valuti.
Meseca februarja je preteklo 1 leto, odkar se je izvršila zamenjava avstrijskih kronskih novčanio za državne dinarske novčanice. V tolažbo razburjenim duhovom nazvali so jih ob zamenjavi pri nas oficijelno kron-skodinarske novčanice, vendar mislim, da smo danes lahko tako odkritosrčni in priznamo, da je bilo ono dodatno tiskanje krohske vrednosti na nove novčanice le brezupna ‘ aaž-ba naivnežem, ki se niso hoteli udati neizprosnemu dejstvu oktroirane valutne reforme.
Dasi je ta naša novčanica državna vrednota in je le prehodnega zna-oaJa>. j° finančni minister vsem ana-hronistom v preku v uvodnem govoru k letošnjemu proračunu jasno in odločno povedal, da valutno vprašanje ae obstoja več in da je definitivno rešeno. To dokazuje tudi že pol-drugoletna praksa finančne upra\e. Najprvo je bila pri nas uvedena dinarska valuta pri carini, potem so prišli avgusta meseca železniški tarifi, potem davki, poštne in druge pristojbine. Dohodke so prvi dobivali v dinarski valuti vojaki, potem carinarji in za njimi tudi druge kategorije uradništva.
Okrog in okrog že obdani od dinarja, so ostali samo naši gospodarski krogi konzervativno zvesti tradiciji kronske valute in celo leto je preteklo; ne da bi se bili odločili k prehodu k dinarski računski bazi. V Vojvodini se je že lansko poletje za-
čel prakticirati sistem dvojnih cen, dinarskih in kronskih, da se s tem olajša in pospeši prehod k dinarskemu sistemu. V vseh izložbah so bile cene navedene pod vplivom dinarske bližine v kronah in dinarjih, naprednejše gostilne in restavracije pa so kratkomalo vpeljale dinarsko valuto.
Slovenci smo sicer zelo oddaljeni od pokrajin z dinarsko valuto, nahajamo pa se v sosedstvu z dinarjem skoro paritetne valute, namreč lire in predstoječa trgovska pogodba z Italijo nas sili, da se odločimo že enkrat za enotno, višje vredno valuto v državi. Upravne oblasti^ zadržujejo prehod k dinarski valuti pri nas namenoma, misleč, da bo prehod involvi-ral novo povišanje in zaokroženje cen navzgor na škodo konzumenta in ker bodo vsled tega nastala nova mezdna gibanja, da bo treba na novo zvišati državne izdatke, da se izenačijo prejemki vseh državnin uslužbencev. Politiki se bojijo tega, ker bi izenačenje pomenilo samo v Sloveniji nad 100 milijonov več izdatkov, za katere ne najdejo pravega kritja, ker je davčni vijak močno nipet, trošarine in monopolne takse pa direktno eksorbitantno visoke.
Na prvi pogled in vtis se zdi, da bi gospodarski krogi pri prehodu k dinarski računski podlagi ne mogli ničesar zgubiti; nasprotno, da bi to bilo zanje le ugodno. Vendar je stvar malo drugačna. S prehodom k dinarski novčanici podražila bi se režija trgovin in produkcija industrije. Tudi zasebni nameščenec in delavec ne bi se mogel zadovoljiti z enostavno četrtino sedanje plače v dinarjih, ker bi se drobni izdatki podražili in s tem cel življenjski niveau. Naš industrialec sedaj v marsikakem oziru . v. konkurira s podjetji v Srbiji, ki živijo in producirajo v dinarjih, nekatere stroke pa so se že pod inozemskim vplivom izenačile in pri premogu smo celo presegli državne rudnike v Srbiji. Vendar tej stopnje-viti asimilaciji k dinarski valuti, ki jo zaenkrat iz previdnosti prepuščamo času, ne moremo uteči. Državna uprava nam sama daje vzgled in nas sili k dinarski kalkulaciji. Njen zgled je sicer le polovičarski, ker se je uveljavil le pri dohodkih in se je na polovici pota zgrozila posledic pri izdatkih ter si ne upa naprej.
Dvojnost valute v notranjosti je našemu konzumentu v škodo, producent pa vsled prometa in neinformiranosti ni mogel izkoristiti ugodnosti dvoličnosti valute. Vsled tega bi bilo na času, da se preneha s teni polovičarstvom in pričeto reformo dosledno izvede. Potem tudi opasnost penetracije m ekspanzivnosti lire v Sloveniji ne bo več tako velika, kakor sedaj.
Izpremembe v novi izvozni carinski tarifi.
(Nadaljevanje .
Izvozna carina okroglega trdega 'lesa nad 30 cm se je znižala na polovico, le za iglasto drevje je zvišana od 10 oziroma 12 dinarjev na 16 dinarjev. Za deske za zaboje, sode, za strešne deščice in obode za sita se plača po 2 din. za 100 kg; za bukove
železniške prage, bukove doge, deske za zaboje (tavoleti, testoni in paki) znaša carina 1 din.
Za lubje za strojenje znaša carina 0.50 poprej 2 din., medtem ko je za trsko zvišana od 0.20 na 5 dinarjev. Za kalofonij je znižana od 50 na 10 din.; za odpadke pri izdelovanju strojilnega ekstrakta pa zvišana od
0.10 na 1 dinar, za vrbno protje in neizdelane palice je določena nova postavka s 30 dinarji carine. Za pšenično moko je znižana carina na 20 dinarjev, medtem ko je izvoz ječmenove, ržene, ovsene in koruzne moke, pšcna in planja carine prost. Carina na jedilno olje je znižana na eno tretjino, to je 100 din., na tehnična olja za 9 desetin na 100 dinarjev. Na sladkor je 03tala prohibitivna carina 300 dinarjev, enako za saleg in melaso velja poprejšnja carina.
Izvoz alkohola in alkoholnih pijač, vina in mošta, jabolčnika in hru-ševca, piva, kisa, mineralnih vod, sadnih sokov in plodov, rastlinskih in sadnih konzerv, ribnih in mesnih konzerv, ilovice, gline, peska in kamena je carine prost.
Za izvoz kruha in testenin se plača ista carina kakor za moko, namreč 20 din., izvoz kolačev, slaščic, in kanditov pa je svoboden. Za sir, katerega produkcija ima najboljše razvojne predpogoje, je carina znižana od 200 oziroma 100 na 50, za maslo pa od 200 dinarjev na polovico.
Za kredo in mavec je ostala carina neizpremenjena, za dalmatinski cement, ki gravitira ves v Italijo, se je dovolil carine prosti izvoz, za druge provenijence se je carina zvišala na 10 dinarjev. Tega privilegija dalmatinskih cementaren ne razumemo, ker niso hotele našim tvrdkam cementa dobaviti, v Beogradu pa se ;z-govarjajo, da ga ne morejo prodati drugam kakor v Italijo. Pri nas cementa primanjkuje in se ga mora uvažati iz Avstrije, ker dovska cementarna vsled pomanjkanja angleškega premoga ne obratuje, medtem ko trboveljska in v Zidanem mostu nezadostno producirajo.
Izvozna carina za rude je ostala neizpremenjena z 0.10 din. za 100 kg. Na prošnjo Dalmatincev in Hrvatov se je carina za lignite znižala na 5 dinarjev za 100 kg in s tem omogočil izvoz lignitov, na katere vsled pretiranih in najboljšemu rujavemu premogu enakih cen tuzemski interesenti ne reflektirajo, v Italijo, kjer primanjkuje goriv. Za produkcijo lignita je ta konjunktura ugodna, vendar mislimo, da naj bi se bilo obenem vsaj zagotovilo tudi izvršitev kompenzacij rijavega premoga za celulozo, papir, dinamit in druge predmete, ki smo jih v kontigentni pogodbi z Avstrijo sklenili. Na destilate, katran in katranovo olje je ostala carina 50 din.
Tzvoz voščenih, cerezinskih iri parafinskih sveč je svoboden, za lo-jeve sveče je znižana carina od 1000 na 120 dinarjev, za mil« od 100' na 50 dinarjev, in je tako prišla v sklad z minimalno uvozno tarifo, ki znaša za navadno milo 18 zlatih dinarjev, torej z agiom in. prometnim davkom 72 dinarjev. S tem je dano tuzemskim m dar nam nekoliko zaščite.
Surov glicerin je carine prost, za prečiščen pa je carina znižana od
100 na 50 dinarjev. Carine prost je izvoz kolomaza, ličil in mazil za obutev in parkete, ki je nosila dosedaj ‘M) dinarjev izvozne carine, medtem ko je minimalna uvozna carina znašala za mazilo za obutev 15 zlatih dinarjev, torej skupno z agiom in prometnim davkom 60 dinarjev, kar je omogočalo poplavo našega trga /, inozemskimi fabrikati.
Carina za sodo in natrijev sulfat je ostala ista 10 oziroma 2 dinarja, :<a svinčev, natrijev in kalcijev aco-Utt je od 50 znižana na 1 dinar, medtem ko je bilo do sedaj na njih uvoz k nam v industrijske svrhe po minimalni tarifi 5 din. carine. Prošnji nalili kletarjev za izvoz vinskega kame-*» se ni ugodilo in je carina 20 dinarjev ostala. Ker vinskega kamena v tuzemslvu ne predelujemo in jo to stranski produkt kletarstva, ki ga pri tej carini le težko moremo vnovčiti, bi bilo želeti, da se ta postavka revidira.
Za mizarski in Čevljarski klej je r<vozna carina znižana od 200 na 60 dinarjev, medtem ko znaša uvozna •arina dosedaj 120 dinarjev. Vsled tega naša tovarna za klej ni mogla prodati svojih zalog, v kateri so ji ležale milijonske vrednosti, ker je inozemski produkt vsled nizke carine poplavljal naš trg,, izvoz pa ji je bil tudi nemogoč. Tudi sedanja carina izdatnejšega izvoza ne bo omogočila, ker je previsoka. Za patoko je ostala carina nespremenjena. Produkti suhe destilacije lesa so po novi tarifi deljeni na tri postavke in sicer plača rnetiini alkohol in formaldehid 20 dinarjev, kreozot in olje za impregnira-nje 100 din., medtem ko je znašala poprej carina 50 din., ostali produkti pa so carine prosti izvzemši, kalcijev »eeton.
Prohibitivna carina za nesortira-a? cunjo znaša sedaj 500 din.; za lanene, ki se rabijo pri izdelovanju papirja, 20 din., za bele bombaževe 10, jutine pa so proste.
Prošnje naših vlasnljarjev, da bi za odpadke las dovolil prosti izvoz na Češko in v Italijo, minister-'stvo ni vpoštevalo in je pustilo postavko človeških las neizpremenjeno 7. 5000 din carine. Ministerstvo forsi-ra, da bi se s predelavo las začelo v tuzemstvu in jo v ta namen dovolilo carine prosti izvoz lasnih izdelkov.
Na usnje iu usnjarske izdelke je »arina znižana od 600 na 100 dinarjev, v sorazmerju z znižanjem carine n« surove kože. Izvozna carina je po tem na usnje že na eno tretjino do ene četrtine uvozno tarife znižana, kar bo povzročilo gotovo napetost med usnjarji in čevljarji.
Pri papirni industriji se je izvozna carina na celulozo in lesno maso zvišala od 10 na 20 din., in s tem ote ■ žil izvoz drvarske celuloze, ki jo naše papirnice potrebujejo. Izvoz bele in rujave lepenke pa je prost, medtem ko je poprej znašala carina 10 din. Karton, papir in vsi papirni izdelki so izvozne carine prosti. Na kositrne, terakotne ornamente, plošče za obkladanje sten in porcelanske ter fa-jansne izdelke je ostala poprejšnja carina 3, 5 oziroma 50 dinarjev.
Na zahtevo naših steklaren je bila carina na votlo zeleno steklo znižana od 50 na 30 dinarjev, medtem ko je za ostalo steklo ostala neizpre-menjena. Našim steklarnam na tuzemskem trgu močno konkurira češki produkt, ki plača za steklenice le 28 dinarjev uvozne carine in davka. Zato bi bilo v interesu našega steklarstva, da se te pozicije nanovo ugo-tove, ker še niso z narodogospodar-skirni načeli skladni.
Na izvoz vodnih prevoznih sredstev je ostala carina 30 odstotkov od vrednosti, enako na godbene strune 100 din. Vsi ostali predmeti, ki niso t tarifi navedeni, surovine, polizdelki in iabrikati domačega izvora so izvozne carine prosti, tujega izvora, pa plačajo, ako se izvažajo iz prostega prometa, 20 odstotkov od vrednosti.
Proti stari tarifi so carine prosti apno, antimon, feromangan, feroman-ganov silicij in ferrosilicij, aluminijev oksid, sulfat in acetat, glaj in minij, kalijev soliter, klorovo apno, žveplova kislina, solna kislina, železov in bakrov sulfat, karbid, kisova esenca
in kislina, strojilni ekstrakti, brinje-vo in rožmarinovo olje, kalcijev cia-nimid, bombaževo predivo in izdelki, svilena prediva in odpadki, klobuki, košarski in pletarski izdelki, metle, krtače, sita in rešeta, lesena volna in lesna moka, zobotrebci, parketi, palice, vsi sodarski, kolarski, mizarski in rezbarski izdelki, kopita, izdelki iz kosti in rogov, kamenorezni izdelki, mlinski kameni, cementni izdelki, opeka, strešna opeka, lončarski izdelki, prstene cevi, srpi, kose, žeblji, orodje, cvetlična žica, plemenito jeklo, kovani žeblji, elektrodi, emajlirana posoda, svinec in-cink, stroji, ki so jih izdelale naše tovarne, vozovi in godala ter strelno orožje in drugi izdelki iz železa.
S tem je naši industriji odprta pot, da poskusi svojo srečo na inozemskih tržiščih. Njena produkcija je tako draga, da najbrž ne bo imela od sedanje carinske olajšave veliko konjunkture, in ne bo mnogo izvažala.
Znižanje izvozne carine se je izvršilo pod pritiskom rezultatov naše trgovske bilance. Izvozna in uvozna carina si že davno nista v ravnotežju, ker je bila izvozna carina pri nekaterih predmetih desetkrat tako visoka kakor uvozna. Namen znižane izvozne carine je predvsem povečati izvoz, spraviti našo trgovsko in plačilno bilanco bolj v ravnotežje in s tem zboljšati našo valuto. Po našem mnenju pa znižanje carinske tarife ne zadostuje, da bi se naš izvoz povečal.
Za povečanje izvoza je treba predvsem urediti naš promet in naše prometne odnošaje s sosednjim inozemstvom, kamor gre glavni tok našega izvoza. Predvsem, je potreba tu remeduro v vozovni službi, ki danes še vedno ne vpošteva naših gospo-dariskih potreb, treba je s primernimi tarifamimi ukrepi paralizirati škode, ki jih nam povzročajo inozemski konkurenčni tarifi in treba je dopolnjevati našo pomanjkljivo carinsko administracijo, da postane kos svoje mloge in ne bo davila naše trgovine; treba je pa tudi, da se reorganizirajo naša trgovska zastopstva v inozemstvu j da postanejo pijonirji našita trgovskih stikov in branitelji naših interesov v inozemstvu.
Za zboljšanje naSe valute, ki jc v stalni depresiji in notira kljub vsem lepim bajkam iz Beograda, na 4 cts, je treba poleg povečanja izvoza in omejitve uvoza spolniti še mnogo drugih predpogojev. Predvsem se mora prenehati z lahkomiselnim zadolževanjem pri Narodni banki, izvesti zamenjavo popolnoma in skrbeti za prehod k definitivni bančni novča-nici. Treba je pa tudi, da država okrepi s svojim postopanjem v valutnih zadevali zaupanje javnosti v državno upravo.
Za zboljšanje konkurenčne zmožnosti naše industrije pa je potreba, da se začne enkrat sistematično z zniževanjem produkcijskih stroškov, ne samo glede delavskih mezd, marveč tudi z racionalnostjo produkcijske metode, ceno nabavo surovin in ceno organizacijo kreditov.
Naloga vlade pa je, da skrbi poleg znižane carine tudi za druge predpogoje, ki smo jih navedli, da zboljšamo naše gospodarske razmere.
(Oaije prihodnjič.)
Maribor.
Maribor je najvažnejše prometno križišče za trgovino naše države s severnimi in severozapadnimi visoko industrializiranimi državami, Avstrijo, Češko in Nemčijo. V Mariboru se križa meridijonalna smer prometa po dvotirni južni železnici z Dunaja v Ljubljano in Zagreb, s prometno smerjo po dravski dolini iz Tirolske in Italije preko Beljaka in Celovca črez Pragarsko na Madžarsko. Ker je promet iz Hrvaške, Baranje, Bačke in Banata preko Madžarske ukinjen, se je osredotočil ves promet s severom v Mariboru. Ni dvoma, da bi ga južna železnica bila obvladala, ki je med svetovno vojno z lahkoto obvladala mnogo večji promet na soško fronto, toda naša carinska administracija in režim sta pričela na nečuven način ovirati in onemogočevati trgovski promet in
aapravile iz Tezna strah celega trgovskega stanu.
Maribor veže Drava a Podonavjem. Drava ima pomen samo za splave okroglega in rezanega lesa v Bačko, ker ni regulirana in ker v doglednem času ni pričakovati, da bi regulacijska dela uspela tako daleč, da bi bila Drava plovna do Maribora. Drava ima za Maribor pomen le vsled svojih ogromnih zakladov vodnih sil. Dosedaj je uresničen šele prvi projekt izkoriščanja vodnih sil v Falski centrali, ki je za industrializacijo Maribora izrednega pomena. Odkar dobiva Maribor električni tok iz Fale, se skoro vsi obrtni obrati in male delavnice preurejajo na električni pogon. V velikih množinah sc uvažajo z Dunaja in Gradca elektromotorji. Izredno plodna in bogata okolica je omogočevala Mariboru že od nekdaj ceno prehrano. Maribor je bilo že od davna središče spodnje Štajerske vinske trgovine in izvoza živine ter mesnih izdelkov. Posebno slovi izvozna trgovina jajc, ki je bila upeljana po celem kontinentu.
Vinska trgovina trpi sedaj zelo vsled težkoč, ki jih delajo naši carinski uradi pri povratu embalaže, poprej pa tudi vsled izvozne carine in zdrave valute. Ker je bila na izvoz živine določena prohibitivna carina, je nastala za mariborsko klavnico in mesne industrije, ki so opremljene jr. modernimi hladilnicami, dobra konjunktura. Ogromne množine živine iz Varaždinske okolice, iz Hrvaške in bližnje okolice Maribora so se v zaklanem stanju izvažale v izstrada-no Avstrijo. Trgovina z jajci se je med in po vojni morala boriti z velikimi težkočami, ker domač trg ni bil zadostno preskrbljen in ker so se bili polastili prekupčevir z jajci diletanti, ki so naš renome v tujini popolnoma pokvarili. V predvojni dobi je Maribor, ki je bil opremljen z velikimi hladilnicami in pregledo-valnicami jajc ter bazenom za konzerviranje jajc v apnu, izvažal nad
vagonov jajc letno.
Trgovski pomen Maribora je praktično izražen v znesku carinskih
dohodkov. Zadnje statistike dokazujejo, da ima carinarnica v Manooru največje dohodke v celi kraljevini. Tako je imel Maribor v 111. dekadi decembra 4.215.077 dinarjev dohodkov od izvoza in 856.286 dinarjev od uvoza, skupno 5,071.363 dinarjev, medtem ko je imel Zagreb le 3 in eno četrtino milijona, Beograd pa samo 3.14 milijonov din. vseh carinskih dohodkov. Iz tega se da presoditi vrednost blaga, ki se uvaža in izvaža preko Maribora. Vsled tega se jo začela špedicija posebno od hrvaške strani zanimati za Maribor in tam ustanavljati svoje podružnice. Za njimi prihajajo banke, ki druga za drugo otvarjajo podružnice v Mariboru. Ker je v Mariboru še večina trgovcev Nemcev, ki ne poznajo carinske tarife, so našli carinski posredovalci zelo ugodna tla in odirajo pri deklariranju carinskega blaga interesente na nečuven način.
V preteklem letu je bilo v Mariboru izdanih nad 100 obrtnih listov. Posebno so različni Židje iz Hrvaške poskušali prijavljati podružnice, da bi dobili kritje za veriženje, dasi niso imeli niti lokala, niti resnega namena trgovanja. Gremij trgovcev se je proti temu skušal braniti s tem, da je povišal inkorporacijsko pristojbino, toda tudi to ni izdalo.
Izmed industrij se nahajajo v Mariboru dva velemlina, ki delata vsled težavnih transportov žita iz Backe le z polovično kapaciteto, tovarna testenin, dve pivovarni, glavne delavnice južne železnice, kovinska in elektrotehnična industrija, usnjarska, mizarska in lesna industrija, milarna in dve barvarne. Obrtne delavnice se razširjajo v mala industrijska podjetja, posebno odkar je dobil Maribor električni tok iz Fale, in bo v kratkem mnogo novih industrij zastopanih. Za razvoj večjih podjetij bi bila posebno pripravna okolica predkolodvora Tezna, kjer bi bilo treba tudi zgraditi velika eksportna in tranzitna javna skladišča.
Med trgovskimi strokami sta v Mariboru najbolje zastopani galante-
rijska in specerijska, medtem ko se manuJakturna šele v zadnjem času 'začenja bolj razvijati.
Z otvoritvijo prometa preko Jesenic sa bo Maribor nekoliko rae-bremenii, vendar se mu promet n« bo zmenjšal, ker se istočasno pričakuje otvoritev prometa na južni železnici iz Meže v Celovec in Labud ter preko Špilja do Radgone. Tudi poznejša otvoritev prometa prek* Madžarske iz Vojvodine na promet preko Maribora ne bo vplivala.
Za trgovski razvoj Maribora n za njegov prometni pomen je odločilna ureditev carinske službe. Mariborsko trgovstvo mora enoglasno ia najodločneje zahtevati, da se preneha z dosedanjim brezobzirnim sistemom, da mora vsled nezadostnega števila sposobnih uradnikov trpeti železnica, cclokupna trgovina, razvoj mesta in konzument, ki mora v kupni ceni doplačevati na nepotrebna stroške za carinske agente, stojnin« in ležarino. Dnevno se gomili jo pri poštnem uradu, v carinskih skladiščih in na Teznu blagovne pošiljatv«, interesenti in železnica trpijo milijonske škode, medtem pa generalni* direkcija carine ne skrbi za noben« remeduro.
Za tujski promet je v Mariboru* slabo preskrbljeno. Trije zastareli hoteli, med njimi eden okupiran od interaliirane razmejitvene komisij* in per gostiln s prenočišči, nikakor ne odgovarjajo velikemu tujskemu pritoku. Bilo bi treba zgraditi vsaj en modern hotel, ki naj bi zadostoval prvi sifif in zadregi. Podnebje je mnogo milejše, zdravejše in ugodnejše kot v rivalu Ljubljani. V ustava bo z razde!itvijo uprave in upravnih okrožij padla za bodoč razvoj Maribora tudi precej odločilna beseda, ali postane glavno mesto posebnega okrožja ali ne. Trgovini v Maribora sedaj zelo škoduje tihotapstvo, ki sa vsled dvolastništva in vsled nezadostne mejne kontrole ter valutne konjunkture razvija v velikanskem obsegu, dalje tudi neposredna bližina Gradca, kamor hodi večina prebivalstva nakupovat obrtne in industrijske
potrebščine, da jih brez carine in drugih pristojbin v ročni prtljagi prepelje preko meje. Izmed obrtot se najpovljnejo razvijajo prekajeval-ni in mesarski obrt, mehanične delavnice ter instalacijski obrt, ki ima pri vpeljevanju električnega toka tedaj najboljo zaposlenost. Drugi obrti, predvsem čevljarski, konfekcijski in modni pa so vsled konkurence Avstrije takorekoč nezaposleni.
Izvoz in uvoz.
Izvos starega gradbenega lesa «a
Goriško. Ekonomsko financijski komit* ministrov je z rešitvijo z dne 10. decembra 1920, C. br. 72.453 dovolil deželni vladi za Slovenijo izvažati brezpla-čanja carine in brez osiguranja valute star gradbeni les na Goriško za gradb* stanovanjskih barak 300 begunskim družinam, katerih hiše so pogorele, in ki se sedaj vračajo na svoje domove.
Sloboden izvoz modrc galice iz Nemčije. Nemčija je dovolila sloboden izvoz modre galice do 50 odstotkov mesečna produkcije.
Omejitev izvoza iz Italije. Italijanska vlada je prepovedala izvoz kave, sladkorja, nepredelanega tobaka v večji količini od 4 kg in saharina.
Horodno gospotfnrsRe zadeve.
Trgovina.
Bukov les na prodaj. Na Opatovi ga-ri pri Kostanjevici na Dolenjskem sa poseka to pomlad do 1000 kubičnih metrov bukovega, porabnega lesa in napravi okoli 1000 kubičnih metrov bukovih drv. Ta materijal se spravi pa žičnici v skladišče pri Orehovcu. Interesenti naj vlože ponudbe do dne 6. marca 1921 opoldne pri kr. gozdnem in graščinskem oskrbništvu v Kostanjevici.
Izenačenje trgovskega zakona. V ministrstvu za trgovino in^ industrijo sa pripravlja izenačenje srbskega trgovskega zakona s trgovskim zakonom preko-savskih pokrajin.
Beograd kupuje sladkor v Italiji. Beogradska mestna občina je kupila 150
vagonov italijanskega sladkorja po 40 do 44 kron.
Trgovska pogodba % Italijo. Kakor dozna varno, se ]nično trgovska pogajanja z Italijo takoj, ko italijanska vojska zapusti zasedeno ozemlje.
Povišanje cen kruhu v Italiji, Italijanski parlament je sprejel načrt zakona o povišanju cen kruhu. Namerava se tudi obdačiti vino s 30 lirami hektoliter.
findsastirija.
Popis tovarne in zalog »Cinak.
Tovarna se nahaja v predmestju Celja, v bližini deželne bolnišnice, je oddaljena od kolodvora približno 1 km in obstoji iz tovarniške stavbe, katera je 28 metrov dolga, S m široka in 10 m visoka. Je enonadstropna po predpisih oblasti, masivno zidana in z opeko krita. V njej se nahajajo vsi stroji, in-veniai in zaloge. Tovarna je urejena tako, da producira lahko mesečno 20.000 komadov kompletnega orodja. Hiša št. 2(5 na Lavi leži tovarni nasproti, je enonadstropna z tl okni fronte in obširnim podstrešjem. V njej se bode nahajala pisarna, galvanizacijska naprava, in stanovanja uslužbencev. Poleg hiše je še nekaj stavbišča. Motorji in stroji so v tovarni že montirani in obstoje iz: 2 topilnih peči, v kateri se topijo potrebne zlitnine. 1 elektromotor 20 konjskih »il, kateri goni vse tovarniške stroje. Električni tok bode dobavljala mestna občina. 1 električna stiskalnica, katera reže iz jeklenih plošč kline za nože. Urejena je tako, da lahko izdeluje večje ali manjše kline. 11 brusilnih strojev, med njimi tudi stroj za brušenje tovarniškega orodja. Stroji služijo za brušenje klin, nožev, dalje obru-šenje vilic in žlic. Vsi stroji imajo dvojne brusilne plošče in se na istih lahko dnevno izbrusi 2500 do 3000 komadov jedilnega orodja. 1 stroj za poliranje jedilnega orodja, kateri je zmožen polirati dnevno 3000 komadov. Galvaniza-rijska naprava ima lasten dinamostroj z 2 HP in po eno kopel za nikel, baker in mesing. S to napravo galvanizira lahko navadna ženska moč dnevno vsako množino jedilnega orodja. Transmisija obstoji iz različnih ležišč, osij, jer-menovih pjcšč ia gonilnih jermenov, ter je za vse stroje kompletna. Tovarniški inventar obstoji iz 3(1 različnih kokil, t. j. modlov za posamezne vrste jedilnega orodja in zadostujejo zih vsako dnevno količino, kajti v eno kokilo, se vlije lahko dnevno do 2000 krat. Dalje grafitni vlivaloi lonci, iz katerih se vliva zlitnina (legirunga) v kokile, poljska kovačnica, orodje za graviranje, različne plOhče za poliranje, tovarniško orodje ih • tovarniški obrat. Z istim se je pred kratkim pričelo. Na personalu bode treba pri popolnem obratu 5 uradnikov, 1 graveur, 2 vlivarja, 15 do 20 brusačev, 1 kurjač-, 1. nočni čuvaj ter oq do 25 pomožnih delavcev.
Apnenec v Slivnici pri Mariboru. Na posestvu načelnika Lesiaka v Slivnici pri Mariboru je najdena velika količina izvrstnega apnenca. Do sedaj je morala tvornica karbida in dušika v Rušah dovažati za obrat potreben apnenec iz Posavja, deloma celo iz Hercegovine, sedaj pa ga ho imela mnogo bližje. Rudnik bo zvezan s kolodvorom z ozko- . tirno železnico. ^	-k
Podržavljenjc elektrarn. Ministrstvo za javna dela se zopet bavi z osnovo o podržavljenju elektrarn.
Koranit d. d., I>r«> jugosolovanska tovarna asbestnih plošč Zagreb, tovarna Karlovec, bo povišala svojo glavnico na skupno 25 milijonov kron. To podjetje zgradi v Karlovcu tovarno ter bo najbr-že meseca junija že začelo obratovali. Letna produkcija bo od začetki znašala 9 do 10 milijonov kosov ali 900 do 1000 vagonov ploščic. Podjetje bo ustanovilo po vseh večjih jugoslovanskih mestih svoja zastopstva oziroma sklade, da da naročnikom >Koranita< ugodnejšo priliko za nabavo.
Zagrebška tovarna čevljev d. d. Vpisalo se je v trgovskih register podjetje:
>Zagrebška tovarna čevljev d. d z glavnico 10 milijonov kron, ki se deli na 10 tisoč delnic po 1000 kron. Tvornica bo izdelovala čevlje iz usnja iu drugega materijala, ter razne usnjene predmete.
Tnbus d. d. za izdelovanje kotlov v Brodu. 19. februarja se je vršila v Brodu ustavna skupščina tvornice Tubus za izdelovanje parnih kotlov in . cevi. Glavni«* znaš« 8 milijonov kron.
Industrijska kriza v Čehoslovaški
' industriji sukna v Libercah, v tekstilni industriji v Komotavi in v nekaterih drugih mestih severne Čehoslovaške se je pojavila ostra kriza.
Tiskarska stavka v Budimpešti je izbruhnila, ker tiskarski uslužbenci zahtevajo povišanje plač za 55 do 75 odstotkov.
izraba vodnih sil. Na Portugalskem je nastopilo veliko pomanjkanje premoga, zato je začela vlada velikopotezno akcijo za izrabo vodnih sil, na katerih je dežela zelo bogata.
Alkohol iz petroleja. Standard Oil Coni]), je začela proizvajati potom rari-iiirauja iz petroleja alkohol. To je velik napredek v industriji, ker se da dobivati iz petroleja neograničene količine alkohola. Omenjena Comp. si je zadržala pravo, da sme le sama razpečavati lak alkohol, ki se imenuje Petrohol, po celem svetu.
B&narstvo.
Pravilno žigosane novčanice pa 1-. 2 in 10 K morajo prejemati državno blagajne v vsaki količini. Odredba, ki je bila izdana glede omejenega prejemanja J-, 2- in 10 kronskih novčanic je ukinjena. Izdana je odredba, da morajo državne blagajne (davčni uradi) prejemati navedene, pravilno žigosane nov-čanice v vsaki količini. Tako je zaenkrat narejen konec neprijetni situaciji, ki je nastala radi omejenega prejemanja. Če ne bo tehničnih zaprek, se bodo navedene novčanice potegnile iz prometa še tekom tega meseca.
Poziv denarnim zavodom. Ministrstvo za trgovino in industrijo je sklenilo pozvati vse denarne zavode, naj zbirajo točne podatke o vseh aktivah in pasivah po obrazcu, ki ga je izdelalo ministrstvo za finance.
Sprejemanje bolgarskih novčanic. Ker državne blagajne ne sprejemajo levov ter država ne bo skrbela za zamenjavo niti onih levov, ki so ostali v pokrajinah, katere so nam pripadle po neuillski pogodbi, se opozarjajo interesenti, da je lastnikom levov dano na prosto voljo, kje, komu in po čem hočejo prodali leve, kakor se to godi glede drugih tujih novčanic.
Nova banka v Sibinju. V Sibinju v Slavoniji se je osnovala >Narodna se-Jjačka banka< z glavnico 1 milijon kron. Naloga te banke bo, da reši kapital, katerega imajo kmetje naloženega v madžarskih gospodarskih in kreditnih zadrugah, ki so pod sekvestrom.
Nemčija pripravljena vrniti 80 milijonov v zlatu. Kakor znano, je nemška vojska vzela v Valahiji rumun. državnemu zakladu 80 milijonov v zlatu. Nemčija je sedaj pripravljena vrniti la denar.
CLrtaa.
Revizija uvozne carine. Minister za finance je sklical v svrho revizije uvozne carine komisijo, ki naj izrazi želje in pove svoje mnenje. Konference se udeleže strokovnjaki iz raznih delov države.
i 1'odukcija sodo je oproščena od plačevanja taks in carine. Gospodarsko-tinančni komite ministrov je v načelu.j odobril predlog Zveze proizvajalcev sode v Sloveniji tako, da se ukine taksa na sodo in da se ne pKilča davka v obliki carine na ogljikovo kislino.
Povišanje pristojbin za kontroliranje mer in tehtnic. Minister za trgovino in industrijo namerava povišati pristojbine za kontroliranje mer in tehtnic. Promet.
Promet.
v »*?* železnice in belgijski kapital.
v Belgiji se je osnoval konzorcij kapitalistov v svrho grajenja in renoviranja naših železnic.
Nove pristojbine v poštno-paketnem pi ometu. Minister za pošto in brzoja' je povišal poštne pristojbine za pakete v Avstrijo in Cehoslovaško sledeče: Pristojbine za ekspresne pošiljke do 5 kg znaša 50 švicarskih centimov, oziroma 3 dinarje. Pristojbine z ozirom na težo znašajo: navadne pošiljke v Avstrijo: do 5 kg 320 par, za večje 480 par, do to kg 640 par, za večje 960 par, za navadne pošiljke do 15 kg 060 par, aa 'ečje 1440 par. za navadne do 20 kg ^80 par, za večje 1920 par. V Cehoslovaško: za navadne pošiljke do 5 kg 900 par, za večje 1350 par, zn njivadn* do
10 kg 1800 par, za večje 2700 par, za navHdne do 15 kg 2700 par, za večjo 4050 par, za navadne pakete do 20 kg 3600 par, za večje 5400 par.
Likvidacija d, d. A uto« v Zagrebu.
Imenovana delniška družba sklicuje na 10. marca izvanredno glavno skupščino v svrho likvidacije družbe. Družba se je osnovala I. 1919 z glavnico 250.000 K. Družba se je bavila z avtomobilnimi vožnjami in z kupoprodajo avtomobilov.
Povišanje železniških tarif v Nemčiji. S 1. junijem se bodo tarife v osebnem prometu povišale tako, da bo stal vsak km v I. razr. 58.5, v It. razredu 32.5, v lil. razr. 19.5, v IV. razr. 13 pfenigov.
Split: Sladkor, mehke kocke 5700K, Iranko v zabojih, zaboji gratis 2400 K, kava Santos Superior 5700 K, kava llio, fina 5200 K, poper Singapur, zrno 4400 K, cimet v kosih 6000 K, bela morska sol na vagone 530 K, petrolej, železni sodi se vrnejo, 2530 K, stearin sveče Lanza in Ani i ene 5000 K, kristalna soda 850K, milo rumeno za pranje netto'2000 K.
Trst: Santos superior 625—670 lir, riž 500—520 lir, sladkor francoski, kocke 100 kg HI0 francosk. frankov, riž Sajgon 95 francoskih frankov 100kg.
Poljski pridelki.
Osijek: Dovoz slab. Pšenica notira 1000-1020 K, nova koruza 410--420 K, oves 340—345 K. Mlini prodajajo večje količine moke. Koruze se največ proda v Cehoslovaško in v Nemčijo. Promet ’ z Avstrijo ustavljen.
Vinkovci: Dovoz žita jako slab. Cene so se povišale, ker je več povpraše-valcev po žitu, kot je žita na razpolago. Pšenica se plačuje po 1000—1010 K, nova koruza po 420—430 K, oves po 340— 350 K. Na trgu je veliko število inozemskih kupcev
Split: Pšenica 1200 K, bela moka 1800 K, pšenična moka 1300 K, koruza 450 K, koruzna moka 530 K.
Sombor: Cene povišane, promet živahen. Najbolj se kupuje koruza, ki se izvaža v Nemčijo. Plača se Iranko vagon 400 -410 K.
Varna (Bulgarija): 1 hi pšenice 211.70 levov, ječmen 134.70 levov, koruza 129 1., oves 80 1., fižol 380 L po 100 kilogramov.
Hmelj.
„_____ Žatee, 21. febr.: 50 kg 2200 do 2300
potujočim brez vizuma ne bo dovolil č. kron, Niirnberg 50 kg hallertanski vstop v Republiko.	2000 mark, ostale vrste 1200 do 1800 m.
Angleški kredit evropsk. državam.	Seno,	slama
Nekolikokrat smo že poročali o kreditih,0IoIH(lc; momvsko seno 80 do 90 katere nameiava dovoliti Angleška ey-;, g. k„ preSano scno 105 do u5 . gla_
i opakiin dizavam v svrho izboljšanja ma miatena 65 do 70 č. k., slamo za kr-gospodarskega življenja. Seveda po. • m « * ,	,	’	;
pogojem, da bi te države kupovale	^ Č ^
2400 Č'
as ,=*: AaA sms ,T ts
1 PTt0r V Pre"a-fel00d do 1700	č.	k.,	ligrus	150	do	250
t>..liiAemh skladiščih	ter tako povzd.g-*&, k<> seuo 90 do	100	č.	k.,	orešano	seno
mla svojo industrijo, med tem, ko bi|gmo do 120 č. k., slama prešana v žici našo pahnila se v težji položaj.	g§50 do 55 č. k., dolga slama 60 do 70
i ovisanje cen zlatu in srebrn v Av-8 lč. kron.
nHrin„S.VS rif8 ik0Vanie .?enarja! I Budimpešta: seno 350 K, slama 280 na Dunaju je	odiedil,	cla se poviša cenai fdo 320 K.
finemu zlatu	od 200.000 na 300.000 av-f ft ~	Drva
S^JS^SSSSm^ Pa ?	Dunajska lesna ‘borza. Ponudbe
kilogramu. Ta odredba veljaki 13*^nm®roma ^elike’ Povpraševanje slabo.
flOO^vstr^'/i”k ^1800*1i^ja* ni' prišlo1 d^zaklj^uč-
at ¥k	s*	•«»
komad 103 avS	"* Pelkrof	M Cena dram, * je adiala a
Hodni nbfni sbor. »Splošno kreditno::	n,
društvo v Ljubljani« ima v soboto dno '	-	, franco8ko telace) lt0ZJft
19. marca 1921 ob enajstih v nrostnrih '• -usnjc	komadov (belega) 7000 kron,
»Nakupovalne zadrugi v SZ v .■ (rjavega) po 12 M.
Aleksandrova cesta štev. 5	,• e d n i I;	Nemško tržišče s kožami. Promet
občni zbor z običajnim dnevnim' ,n5ažen* Meseca februarja so cene še redom.	;;	vedno padale in upanje, da se cene sta-
Hk€9JiVll
Nacionalizacija ljubljanske pivarno Union. Na glavnem zboru ljubljanske pivovarne »Union; je bilo sklenjeno povišanje glavnice na 6 milijonov kron. Podjetje, ki je bilo preje v nemških rokah, je sedaj popolnoma nacionalizirano.
Obrtuo-knjigo vodstveni tečaj otvori celjska ekspozitura urada za pospeševanje obrti. Na tečaju, ki bo trajal tri mesece, se bo poučevalo obrtno knjigovodstvo s kalkulacijo in s temeljnimi pogoji o meničnem pravu.
Popotovanje na Poljsko. Poljski poslanec v Beogradu opozarja državljane S. H. S., ki potujejo na Poljsko, da si morajo preskrbeti vizum pri poljskem poslaništvu v Beogradu ali poljskem generalnem konzulatu v Zagrebu, ker se po odredbi ministrstva zunanjih del
Zadruga kramarjev in branjcvcev prosi, da se naj blagovoli na njo naslovljene dopise dostavljati gospodu Anton u Buček na stojnici Pogačarjev trg. Člani dobijo tudi tam potrebne informacije, lahko plačajo članarino, sprejmejo se tudi novi člani.
Tržna porotna.
Trg.
Maribor: Slanina 44—50 K, cena
govejemu mesu je poskočila na 25 -27
K, cena krompirju je padla od 17 na 10 kron za merico ali za 1 kg od 2.20 na 1 oziroma 1.50 K.
Dunaj: cena mleku je določena 20 kron po litru.
Kolonijalno blago.
Ljubljana: Kava J. 81-96 K, III. 56—64 K, pražena kava I. 112-120 K, 111. 70—80 K, sladkor kristal, beli 52 K, sladkor v kockah 56 K, riž I. vrste 26 32 K, II. 20—24 K, namizno olje 52 56 K liter, jedilno olje 48—52 K, vinski kis o—5.60, navadni kis 4—4.40, poper 64 K kg, sladka paprika 104—120 K. petrolej 20—22 K.
■ ibilizirajo, se ni uresničilo Kolikor je v obče bilo prometa se je ves vršil proti gotovini, ker je riziko pri kreditnih obratih za enkrat prevelik, čevljarska industrija je le neznatno zaposlena, posebno trpe mala podjetja pod današnjimi pogoji. Upanja, da se stanje v kratkem izboljša, je malo.
Berlin: marke: goveja koža 6 do 7 po funtu, konjska 220 do 240 komad, telečja krzna 16 funt, kozja krzna 65 do 70, ovčja krzna suha 9, nasoljena 4 do 5, krzno od srne (letno) 20 do 25, (zimsko) 58 do 65, od divjih krav 62 do 7-1; po kvadratu boxcalf (črn) 22 do 26, konjski chevreaux 12 do 14, konjski box 1012.
Madžarska: og. krone: goveje kože v klavnici kg 90 m. k.; suha koža 200 do 400 kron kg, telečja nasoljena koža brez glave 240 do 250 m. K po kg, konjska koža težka, soljena 1300 do 1600 K suha 900 do 1200 K komad. Ovčja koža 100 do 110 K. kozja 525 do 550 K, lisica
n!!! ,d° 1200 K’ kunH zlatica 3000 do K> navadna kuna 2600 do 3500 K, vidra 2800 do 3600 K, jazbec 300 do 400 kron.
Francoska: (Lyou po J00 kg v frankih):	težka	volovska	510.60, srednje
b/3	
O	
t—	
O	4fS’, ' . ’■
J 03	rt
M	
m
„Zlatorog-milo“
  da najlepše perilo, .zzzzzz
Glavno zastopstvo za Kranjsko:
R. Bunc in drug, Ljubljana, Gosposvetska c 7
težka 876, lahka 253.60, kravja težka
301.90,	lahka 306.75, telečja lahka
687.35, srednje težka 601.25, težka
687.35, ovčja krzna 106.50.
Carigrad (olce): ovčja koža 40 do 50 pjastrov, kozja 80 do 90, volovja 34 do 35, bivol ska 40 do 50.
Kovino.
London. Baker per kassa 72 tri osmine, na tri mesece 70 pet osmin,'cin per kassa 170 ena osmina, na tri mesece 173 pet osmin, svinec 19 ena četrtina do 20 ena četrtina, cink 25 in pol do 26 ena četrtina, srebro 33 na odpošilj. 32 sedem osmin, zlato 106.
Bombaž.
Bremen: Fully Middling good color and staple loco 20.50 mark po kg. Liverpool: amerik. blago za marc 8.79, maj 9.03, julij 9.24, oktober 9.37.
Volna.
Nemčija: tovar.-prana Merinos 125 do 130 mark po kg, neprana 1300 do 1700 po centu. A-A. A. prana v tovarni 85 mark po kg, neprana 1000 do 1400 niark po centu, polustrižena B 40 do 50 mark po kg, neprana 650 do 680 mark po centu, kratko strižena B-C prana 40 do 42 mark po kg, neprana 600 do 700 mark po centu.
Trst. Alžirska volna: 10 lir po kg.
Bazno.
Dunaj: Kalcium carbonicum 23 av. kron do 23.25 av. kron, kalij bichromat. 250 a. K, živo srebro 900 a. K, kristalna soda 13.50 a. K, galun, čist, kristaliziran, transit 28 a. K, soda bic. 20.50 a. K, holandsko laneno olje 138 a. K, žvepl. natrij 30-32, 44.50 a. K, žveplo prah 98-99 37 a. K, galun v kosih 33 a. K, kolofoni j 52 do 58 a. K, naftalin 58 a. K, vosek 425 a. K.
1.	marca.
Zagreb, devize: Berlin 237.50 do 238, Milan 546 do 547, London ček 570 do 578, izplačilo 584 do 585, Praga 187 do 187.50, Švica 2450 do 2475, Dunaj
20.50 do 20.65, Newyork kabel 150 do 151, ček 148.25 do 150, Pariz 1070 do 1075. Valute: dolar 146 do 146.50, avstr, krone 21.50 do 22, češke krone 180 do 182, funti 555, franki 1035, na-poleondori 490 do 498, marke 235 do 236, somvereign 580 do 590, lire 530.
denar blago
Hrvatska eskoinpt. banica 1455 1460 Jadranska banica .... 1810 1820 Jugoslavenslca banica . .	568	572
Ljubljanska kredit, banka 900	910
Slovenska eskompt. banka 635	650
Dunaj. Devize: Zagreb 487 do 491, Berlin 1153 do 1195, Budimpešta
156.50 do 158.25, Bukarešta 960 do 961, London 2800 do 2820, Milan 2630 do 2650, Newyork 721.50 do 725.50, Pariz 5160 do 5200, Praga 898 do 904, Sofija
842.50 do 852.50, Curih 11.962.50 do
12.012.50.	Valute: dolar 714 do 718, levi 835 do 845, marke 1151 do 1157, funti 2790 do 2810, francoski franki 5145 do 5185, Ure 2632.50 do 2652.50, dinarji 1935 do 1955, poljske marke
76.50 do 78.50, leji 945 do 955, roman, rubelj 305 do 311, švicarski franki
11.937.50 do 11.987.50, čehoslov. krone 897 do 903, ogrske krone 155.25 do 157.25.
Avstr, kronska renta ....	98.—
« majska renta ....	98.—
Ogrska kronska renta ...	210.—
V. avstrijsko vojno posojilo .	82.50
Turške srečke........................ 4395.—
Avstr. kred. zav. za trg. in ind. 1670.— Anglobanka ....... 1560.—
Bankverein  ..........................1313.—
Landerbank ....... 3000.—
Avstro-Ogrska banka .... 4552.—
Bosanska zemaljska banka . 1450.— Zivnostenska banka .... 8475.—
Državne železnice................. 6940.—
Lombarde............................ 4968.—
Alpine-Montan...................... 9240.—
Praška železna industrija . . 15450.— Trboveljska premogokopna . 5615. -Leykam, papirnica .... 6398.— Kranjska železna industrija •	— •—
Zenica-železo .  ...................9150.—
Praga. Devize: Berlin 128.25 Jo 129.75, Curih 1336 do 1339, Milan 291 do 293, Pariz 574.50 do 577.50, London 311 do 313, Newyork 79.50 do 80.50, Beograd 213.50 do 215.50, Bukarešta 106 do 107.50, Sofija 94.75 do 95.75, Dunaj 10.71 do 11.71, Varšava 8.37 do 9.37, Zagreb 53.12 do 54.12, Budimpešta 16.87 do 17.87. Valute: marke 128.25 do 129.75, Švica 1331 do 1334, lire 288 do 290, francoski franki 571.50 do
574.50, funti 309 do 311, dolarji 78.50 do 79.50, dinarji 204.50 do 206.50, leji 106 do 107.50, levi 90.50 do 91.50, avstrijske krone 10.71 do 11. 71, poljske marke 7.37 do 8.37.
Curih. Devize: Berlin 9.725, Ne\v-york 603, London 2340, Pariz 4315, Milan 22, Praga 7.50, Budimpešta 1.30, Zagrel) 4.10, Bukarešta 8.10, Varšava 0.68, Dunaj 1.30, avstrijske krone 0.90.
2. marca.
Zagreb, devize : Berlin 236 do 237, Milan 542 do 545, London 570 do 580, Newyork 148, Pariz 1065 do 1070, Praga 186 do 187, Švica 2425 do 2450, Dunaj 20.40 do 20.55. Valute: dolar
145.50	do 146, avstrijske krone 21 do 21.85, rublji 57 do 70, češke krone 175, funti 550, franki 1040 do 1050, napole-ondori 459 do 496, marke 233 do 236, souvereign 600, italijanske lire 533 do 534.
denar blago
Hrvatska eskompt. banka 1450 14G0 Jadranska banka .... 1810 1820 Jugoslavenska banka . .	568	570
Ljubljanska kredit, banka 900	910
Slovenska eskompt. banka 635
Beograd, valute: dolar 35.70 do
35.90,	funti 141 do 142, franki 265 do 266, lire 134 do 135, leji 49.50 do 49.75, levi 43.50 do 44.50, češlce krone 46 do
46.50, avstrijske krone 5.70 do 5.80, napoleondori 125 do 125.50. — Devize : London 145 do 145.50, Pariz 268 do 270, Ženeva 615 do 620, Praga 45.75 do 47, Dunaj 5.10 do 5.15, Berlin 59.50 do
60.50, Milan 135 do 137. — Efekti : Narodna banka SHS 2950 do 3000.
3. marca.
Zagreb, valut« : Berlin 235'50 do 236 50, M lan 543 50 do 544, London 575 do 580 Newyork kabtd 148 do 148 50, ček 146 do 147 50, Praga 185 do 186 50, Dunaj 20 35 do 20 50, Pariz 1058 do 1055. Valute: dolar 145 do 145 50, avstrijske krene 20 50 do 21, levi 170, češke krone 182, funti 540, franki 1055 do 1060, napoleondoii 492 do 496, marke 232 do 234, leji 193 do 195, souwereign 582, italijanske lire 530 do 532.
denar blago
Hrv. eskomptr.a banka	.	1450	1460
Jadranska banka .	.	.	1780
Jugoslavenska banka .	.	560	565
Ljubljanske kred. banka .	900	910
Slov. eskomtna banka	.	635
Narodna banka .	.	.	540	543
Beograd, valute: dolar 36'50 do 36 65 funti 141 do 142, franki 263 do 265, lire 135 do 135'50, leji 49'50 do 49'75, levi 43'50 do 44, marke 58 50 do 59, češke krone 45’50, avstrijske krone 5 50 do 5'70, napoleondori 124 do 125. Devize; London 145 do 145 50, Pariz 265 do 268, Žt-neva 610 do 615, Praga 46'50 do 47. Dunaj 5 10 do 5 15, Ber lin 59 do 59 50, Milan 135 do 135 50.
Dunaj, devize: Ziigreb 490 do 494, Bei lin 1154 50 do 1160 50, Budimpešta 164 d.) 166, Bukarešta 957 50 do 967 50, London 2832 50 do 2852'50, Milan 2665 do 2685, Newyork 729 50 oo 733 50, Puiiz 5192 50 do 5232 50, Praga 709 do 715, Sofija 850 do 860, Curih 12.125 do 12175. Valute: dolar
723 do 727, rvarke 1152 50—1158 50, funti 2810 do 2830, franc, franki 5180 do 52 20, lire 2662 50 do 2682'50, dinarji 1948 do 1968, poljske marke 78'50 do 80.50, leji 947 50 do 957 50, roma nov rubei 297 do 303, čeiioslovnške krone 908 50 do 914 50, ogrsKe krone 16370 do 165 70.
Avstr, kronska renta .	.	.	100 —
» n:;.jska renta .	.	.	100'—
Ogrska kronska renta .	.	.	225 —
V. avstrijsko vojno posojilo .	79	25
Turško srečke..................... 4250	—
Av. kred. zav. za trg in ind.	.	1600'—
Anglobanka.....................1650
Bankverein....................1328'—
Landerbank................... 2,640'—
Avstro-Ogrska banka .	.	.	4600''—
Bosanska zemeljska bavka	.	1545'—
Živriostenska banka	.	.	.	3760'—
Državne železnice .	.	.	,	6520'—
Lombarde...................... 3835’—
Alpine-Montan................. 9300'—
Praška železna industrija .	. 15450'—
Trboveljska premogokopna	5380'—
Leykam, papirnica ....	6398'—
Kranjska železna industrija . 11990'— Zenica-železo................ 9550' —
Praga, devize: B:rlin 126 25 do 12775, Zttrich 1328 50 do 133150, Milan 290 do 292, Pariz 270 50 do 573 50, London 310 12 do 312 12, New-york 7875 do 7975, Beograd 214'50 do 216 50, Bukarešta 105 62 do 107 12, Sofija 94 50 do 95'50, Dunaj 10'50 do 12-50, Varšava 7'85 do 8 85, Zagreb 53 40 do 54'40, Budimpešta 17 62 do 18 62. — Valute: marke 12625 du 127 25, švic. franki 1323 50 do 1326 50,
I re 287 do 289, franc, franki 567 50 do 570 50, funti 308 12 do 310 12, do lar 77 75 do 7875, dinarji 205'50 do 207 50, leji 105 67 do 107 12, levi 90 do 91, avstrijske krone 10'50 do 11 '50, poljske marke 6 85 do 7'85.
Ziirich, devize: Berlin 9 55, New-yoik 601 '50, London 2335, Pariz 4285, Mil: n 21 92, Praga 7'55, Budimpešta 1 '375, Zagreb 4'10, Bukarešta .„8 10, Varčav3 0'69, Dunaj 1'30, avsrjske ki one 0'90.
laško, pivovritno, ima v zalogi tvrdka Kmet & Kamp., Ljubljana, Gosposvetska c. Zahtevajte ponudbe.
Barva za jajca
(pirhe) je došla v 7 različnih barvah 100
zavitkov K 140'—. Barva za cbleko najfinejša, zanesljivo dobra, v vseh barvah, 100 zavitkov 200 K. Razpošilja v?ako množino Karl Loibner, Celje. Ne zamudit I
Viktor Korsika
Ljubljana, Kongresni trg 3.
Zeienjadna, poljska in cvetlična
——Cenik brespisino.	•
v zrnih, (rudeča barva za jajca) »/, kg K 459'—. Različne barve v pismih za jajca, karton 100 pisem K 200'— razpošilja v najboijši kakovosti tvrdka
Jos. Klemenčič i Kamnita.
M
f-i-
o
d
0'd
„5 « »giSs
Zfc* ■ teteae fa e^l«-
iiiilžne iuiprei/g;
juvic « Cll.
Milane, Kiisonoua cesfd n.
Trgovin?:: telefon 466. Tovarna	št, S.
S
Špecerijska in delikatesna trgovina na debelo
Ljubljana
Resljeva cesta št. 3. •— Petra cesta št 35.
Sv.
Zaloga: vin, salam, likerjev, mineralnih vod.
11, 20—20
KLIŠEJI
^TAMpšj jr*
^ant.černe|w
V S J U B T. J AJVT A J
Znaki
Šabloni.
l. m. mm, sraop.
Dnnajska cesta štev. 9.
Siavbinska, galanterijska in ornament-ska k!epa:niea. Oblastveno dovoljeno podjetje za izvrševanje vodovodnih del. Zdravstvene in kopalne oprave. Izvršuje lesnocementne strehe, krije strehe z lepljenim papirjem in napravlja strelovode.	10—1
joTfili
Hanafilura.
c
dvora.
m. mmm
J. KOPAČ, svečarna
Ljubljana* Celovška cesta 90. Priporoča voščene sveče, zvitke, sveče za hišno rabo in kadilo.
Kupuje 60-' 20~'20 čebelni vosek, suhe satine, kap-Ijine po najvišji dnevni ceni.
Ljubi,lana, $ v„ Petra c. 6,
L|yb!iana.
Veletrgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom.
Točna in solidna postrežba.
Na debel«.
Ivoii Jelačin Erjosec & M
f? k I iiiMinna FV UnicL- r * TONE IVIALjGAJ j
•	Piinnil/—v! nh nna linlpnicLra r Z
PRI »ZLATI LOPATI"
trgovina z železnino in cementom
Ljubljana, Valvazorjev trg 7
preje Hanimerschmfdt (Mflhlelsen)
nasproti Križanske cerkve.
I. C. MAYER
LJUBLJANA
MANUFAKTURA
o*
to
EN GROS
KJN DET Ali.
m
m
m
m
m
Trgovci pozor!
DOSPELE SO staruznane
VELETRGOVINA
m
m
m
m
men lannnin
KOSE
v kranjskih, kočevskih in hrvaških oblikah in druge vsakovrstne železnine.
Za ceni. naročila se priporoča tvrdka
liiir
m
Si
m
* v
It
UuhBjana
priporoča
trgovina z železnino Gosposvetska cesta Št. 10.
B3
m
m
m
m
špecerijsko, koloni-jaino in vsakovrstno blago, žganje. Konkurenčne cene — ločna poslrežaa!
Brzojavi: GESSUČ,
Telefon interurb. štev. 246. wr Zahtevajte cenike! -m
MB« atapt
Priporoča se tvrdka
1 Josip Peteline
Uubllana, Sv. Petra n&sfp 7
tovarniška zaloga
šivalnih sfrojeo
igel in posameznih delov za vse sisteme šivalnih strojev in koles olje ter potrebščine 2* krojač;’ šivilje, čevljarje in sedlarje ter galanterijo na drobno In debelo.
Cene nlzfee! Postražba točna!
60 K
Rudnik—Ljubljana, Dolenjska c.
Telefon interurban št. 430. PriporoCam po najnižjih cenah:
SLADKOR v kockah in kristal, RIŽ, MILO, SVEČE, PETROLEJ beli, VŽIGALICE itd. itd.
Zahtevajte ponudbe {
BJ
V
stavbeni, pohištveni pleskar I
in ličar 16, 52-8
LJUBLJANA, Kolodvors&fi ulica 6.
Zajamčeno predvojno blago za portale in prodajalne.
I
3
:
«
/
acia
it*— «*
i«
««i
aa
aa
UH
zm
mm
mm
S«
R«
BC
D«
«?
Mil nat ftw a« aa aa BB RN »• a«
««
BaaaaBBBa£22J2522f2£2!!5*5®5,,#,,l,,i*>,lk«B,l»*i>«*l*»»*<,»»*««*»»»»»»*aBBBBa«BBBBi
Balboij^i imIMI iiMnlstroi ledanjosli
mm
mm
mm
•a
iz
BS
B8»
a«
aa
*»a
aa
aa
aa
s:
as
%
rtizrnnožejalni ; parat, razffiaožule stroino In ročno pisavo potom nelzrcblllvc steklene ploiče.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo:
15, 20-20
saasaaa*
aaaaaat^a
E*
aa
a»
aa
aa
aa
S!
as
na
aa
aa
aa
aa
aa
aa
aa
a«
a1«
aa
a*
Mil
a«
pa
s?
J!
aa
mm
n
«
a»
aa
mu
mm
■i
aa
aa
The 8ex Ca. Uubllana, Gradiiče 10.
Hodernc srejera popraollnlca neb pisalnih stroja
■^»*^*«a»*i*ajia«oa** Jtaeain««cw3ara»aai«a:a«aiii««»
AaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaiaaevsaaaiaaaaaaB^
^aaiaaaaaa«aaaaaaaaaaaaaaaa»aanaSaaaaa”^a
aaaaaaaiaaaaaaaaaaaaaaokaauiiaHaaaaaaaaaaa
;^±il±ibbbbb!±
aa
aa
aa
aa
aa
aa
aa
UP
atf
aa
aa
aa
aa
aa
aa
»a
a«
2"
8U
a«z
aa
::
aa
aa
BO
aa
aa
na
as
IB
BO
a m aa aa aa aa aa aa
trgovina s papirni n*3 veliko
uumu&m.
Miklošičeva cesta žšev. C ji. prl^sroia od svoje zaloge:
KVgovski, fini in srednje fini pisarniški, dokumentni In sredn^« fini koncept, barvan (Koufeur) in tiskovni papir, karton za dopisnice, pivnik. Celulozni, Havana (za mast) In navadni omoini papir. Pi. semskl papir v kartonih in mapah, ter zavitke. Leponko belo in rujavo.
HM
aa
aa
as
BC
aa
aa
aa
an
aa
aa
aa
aa
aa
aa
aa
aa
aa
aa
aa
aa
aa
aa
aa
aa
oa
aa
aa
»a
Ljubljana
modno in galanterijsko blago na debelo in drobno.
stane OSMAN cigaretni papir 60/60
vse druge vrste: ABADIE, OTTOMAN, GOLUB, SAMUM po najnižjih dnevnih cenah. -Razven tega priporoča veliko izbiro raznovrstnega galanterijskega blaga, sukanca, pavole, nogsvic itd. na debelo
tvrdka
VASO PETRIČIČ NASL.
3L. Samec S -*• - *
aa
■■aaaaaBaaaaaaaaaBaaaaaaBaaaBMaaaB^
^AAAAAA \	/
/■	Veletrgovina	\
)	A. Šarabon	\
/ v Uublj.sn3 :f
\	priporoča	J?
C* špecerijske blag©
/ raznovrstno žganje \ ‘j	moko	/
delelae pridelke / raznovrstno rudninsko \ \ 22, 10-10 vodo.	J
^	f	r
^ Lastna pra2arna aa kavo \ J|	Sw ml*n dišave	/
^	* ®,ektritnlm obratom.	\
10—1
f	Ponudimo
a
j karamele
! ,KOLlNEA‘
a
• pristne češke zavite sladkorčke in italijanske
a
j	sveče
a
a la Mira
a
s po izjemnih cenah!
■ a
j	Ljubljanska
j Romercijalna družba
I Ljubljana, fileiu/elsova cesta 18. j
Ceniki na razpolago. /
j-u/blj ana,-	VV\/\/\/V\)
Tel. St. 261 m 413. - Brzojavni naslov: „Banka“, Ljubljana. | j DelaiŽRl BlJVIliCa 50,000000 K. - - ReZCrVIll Z:Klafll 45,000.000 K.
ZLj j U-Tol j	^irecLi-tz^a,	banka
LJUBLJANA, Stritarjeva ulica 2. se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.
PoMnice: »teiorcTM.Saiaim, Girica.Mie,toiin,Bwiit,Raj. Brežin. l| Prodala srečk’® razredne ia<eriie
deiirsiska dražba je@ s??:e€žta“©difie trasisp^rte.
Brzojavni nastov: Spetfiiasnan.	6,52-	31
UubUma, Maribor, Beograd, Zagreb, 7rsfv Wsetia luEiikils mh vrst. Spre,emaaie fclags v skludifxa. ZccarlnieniG In zcvsrovonjii. Mednarodni prevozi. Selitve $ patent pohištvenimi vazo?! na vsi starci.
Prso Huliljansko tono skladišče spojeno s tirom Južne železnice. - - Carinika agentura imm skladlft
===== ^ s I v e č I e domače špedicijsko podjetje v JugosiavIH.
L
Karionaina tovarna In papirna industrija
izdeiuie in oferira:	112
Embalaža za čaj. Impregnirane doze »a oljnate barva od V8—iV*kg.
Lekarniške fcapselne za praške. — Vrečice za lekarne, kavo, špecijalitete.
Krožnike iz lepenke
za slaščičarje in delikatese. Kartonaie vsako vrste.
la. rujavo lepenEso (Ledcrdeckel). v vseh debelostih in vsaki množini. Vzorci In oferti na razrolago
II
Maribor, Jugoslavija.
Trgovina s kolonijalnim, špecerijskim blagom in deželnimi pridelki.
Stalna zaloga jedilne, živinske in industrijske soli na debelo.
UVOZ. IZVOZ. Brzojavi: TONEJC, MARIBOR.
PMTiKA
za kolesa in autsmotHie
EN GROS - EN DETAIL.
j. doreč, Mm
/
Gosposvetska cesta št. '14.
. _	-		
		
	| 07, 50—31	
A. & E. SKABERNE LJUBLJANA, CESTNI tm ST. 13.		
	Uvoz in prodaja vsakovrstnega inozemskega manufakturnega blaga in pletenin. Ma debelo in drobno.	
s
S
I...
Mi. Krisifif!
Colontale
Ljubljana.
t
I
8
T HF
Ut
»■ <3 *» S
Na debato.
!Ma drobno. S^cacacaaaacacacicacacaa
55, 52-31
5? Bi
Q
o Društvo lesnih trsora
D
ii
UIUUlHSliSiill
l
LJulHJnRB -
4. n
Trgovina s papirjem. Šolska potrebščine. - Razglednice.
106, 52—18 Ma debelo.	Na	drobno.
  ---------------------------
n
tete doline
S x
> ■BMi.nM.i **
/ rni
Fr. Brumat
Ljubljana
Mestni trg št. 25, !. nadstr.
Manufaktura m tkanine.
! ! ! Konkurenčne cene. !! !
Sni, on lili
Zvonars^c ulica 5 (S).
Telefon 9. - Brzojavi .Montana lmport. Ekspert.
,Hribom
8 flieKSD.drova cesta im. 45 G Wai“ in imm 05
Vse vrste
0
D
D
D
Kupuje m prodaj
rezani in trai les
v vsaki množini po rtac mil
0
a
n
kovin, rudnin in kemikaiij ter vse industrijske izdelke, spa-
CSflBll. 23 52-30 H Zajoče v rudarsko, fužinarsko in
kemijsko stroko. 65,26-30
- GSTJr3C2JCaC3CTK=ICaC3C3C3C3C3n
Priporočam
Maeec-gips S s me m v
E« I lMWWSg8B!WBMBggMKfflBS
najceneje
Edina razprodaja Stauzer špecijalnega gipsa SHS.
Afaoaster I. za zobotehnlke 220 K.
Alabaster II. za modele 180 K.
Štukatura za elektrike 140 K za 100 kg Incl. vreča ab vagon Ljubljana nudi
KostaNoooM
veletrgovina mauci-sliiso UOSUSHU. židovska ul. i.
Šivanke za različne stroje.
,M‘, AiMenrsd* Kolesa.
GumlraztspHo in vse potrebščine za kolasarje.
Gumi za cepljenje trt in druge špecijahie predmete.
Pojasnila in prospekte za večja obrtna podjetja in šivalnice z motornim gonilom btezplačno.
IGN. VOK
Ljubljana, Sodna ni 1
Trgovcem popust.
Modna in športna trgovina | za dame in gospode jj
Srn P I
® ElUSUllil
Ljubljana
nasproti giavne pošte |
io~2 mm
um in niMiii'mifff " g
jiMiiMvmiiiiiimmjrrv;
Ueigtrgouina mcnii-fcHtarnefa \i\m
■;3rTuF*^'mwmBasat3wmimBmsma
Snedle! & Koritnik
Uubliana, Frančiškanska uičca št. 4.
Telefon Interurban št. 75.
11. 50-30
Dob:va ponajveš iz	H,
gišje v velikih mno£i«ato | raznovrstno volneno, modno in perilno blago. 1
SŠŠŠSSSŠSSSŠSSSŠSSSŠSŠSSSŠKI
EMBl
Lastnik: Konzorcij za izdajanje »Trgovskega Lista«.
Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani.
Odgovorni urednik: Franjo Zebal.