[I
E
[O®
etoi
g*
sai
ko,;
iij8£i
CUSU
eg8 ii «i
Naslov — Addreaa:
“nova doba”
611? St. Clair Ava.
Cleveland, Ohio. (Tel. Randolph 3889)
fil
V času, !;o je narava na višku svoje moči, ne ijoznbirio, da naša J. S. K. Jednota še ni dosegla svojega vrhunca!
I	(NEW	ERA)	[
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION.
Second Claaa Matter April 15th, 192S, at Tha Poat Office at Cleveland, O, Under Tha Act of March 3rd, 1870. — Acceptance for. mailing at apeeial rate of postage, provided for in Section 1193. Act of October 3rd, 1517, mithorized March 18th. 1925.
P- 37. _ gTEV. 37.	V	’	'	'	"	'	"	"V	"	"	'1L'
11
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, SEPTEMBER 14TH, 1927. — SREDA, 14. SEPTEMBRA, 1927.
VOLUME III. — LETNIK III.
boW kus! ji uje]( ieni* še
to je društvo sv. fcbr* stnika- št. 37, svoj
PRIREDITEV
Rirp^T’ Katerega je
gro ? j ^DlLo DRUŠTVO ŠT. " lAVn K' JEDNOTE V PRO-0 25-LETNICE, JE SI-jAJNO USPEL.
Osla^0^0 sePtembra je (■iše -Jedn na'ivečj'e društvo
, inuA* ^bilej s slavnostnim
° oh'0?11’	-*e ze^° do"
ih -J n- Poleg cleveland-iv ®‘anov JSKJ in prijatelj ^aidzacije, bili so nav-
arbert' gosti iz Ij0raina» ,ga il?na’ Pittsburgha, Chi-d St 'ci (j i ‘ so bili vsi nav-‘Tlld'/0 P°streženi, zato sc Pot' ° V prv* vrs^ kuhari-)Seb m Pa naše vrle članice. ^'PHdne so bile nekate-iglgj, (i banice tukajšnega ‘Org 0POslu.jočega društva fl *^ashington, št. 180. e Postrežba v kak-oro*< 0r(la |‘a^m^nem slučajny
za«1
VESTI IZ CLEVELANDA
*
r®*l, i vs«'1
:0(jiiori1 ^da točna, se to ni Vol VSled Pomanjkanja   s. !ga St ampak vsled veli-
<ri!a fostov-
?av v Danket se ne vrši in ■ Š1 bre
Pravi,* urez govoranc in je ol0l, 0 VeIjalo tudi za tega. >sec natelj, sobrat Ivan jp’pl’edsednik društva št.
*vHe!^Pre;i' P°zval ^ besedi Rotf predsednika J. S. K. s°brata Antona a *z Pittsburgha, Ta tro^ i('aS|i’ ^a prinaša pozdrave ,	.»te,' e glavnega odbora
H) .. ^Stanovnikom in
lst&v- , °m društva št 37‘
P^Očg 1 pranemu občinstvu '° Po Us*-anovnike, katero * Vegovem mnenju bil; ^n°Sni na delo, katero 'iti v avp°čeli pred 25 leti,
četrt
stoletju svojega
Je društvo storilo Povdarja
UŽ0
le, fJa Okrega
naša Jednota ne-a in res samo brat-^stv0 °1' Veruje v slogo, te 0'!' 'jnbezen, je lahko l>ka r^an'zacije. Vera in ^P°rn e sPada v bratsko ta(ievn°0°rganizacijo, n se ^e8a °vSekno prepričanje Klasi]S^°®tuje. Naše urad-'Ko ju °, ^r°Pagira bratstvo, £re arm°nijo. Zasluga
vrsti fastop!":
a> m so na lorainski
12 i,l! kiJJ!..Položili	ta temelj
v41“ciji
ln njenemu glasi-
I ^ D0i ° članstvo apelira,
WUdi’ doseze J- S.
■c'ie 2o\^° Prihodnje kon-n—^^la jv,’,00 članov; da bo V* 'I™ dolarjev pre-^t-oča ° Je skoro gotovo. %<) ’ da pridobivamo >aCi,aa bo moženje ko Prišlo v prave h0tiŠ{a 6 mi umaknemo s h„j ^°t edina jugoslo-
sotnfli
ičih
n J
P'
en®r )tovj, : »a , n
» 29 ^ isto* Ker
V soboto 17. septembra se zopet otvori Slovenska mladinska šola Slovenskega Narodnega Doma. Otvoritev se bo vršila v novem poslopju Slovenskega Narodnega Doma, dvorana št. 2, in sicer za otroke do 11. leta ob deseti uri dopoldne, za otroke nad enajstim letom pa ob treh popoldne. Razdelili se bodo razredi in naznanile se bodo učne ure za vsak razred.
Priglasiti se zamorejo tudi otroci nad 16 let stari, ker se namerava zanje ustanoviti poseben oddelek, ako se jih priglasi zadostno število.
Šolnine se tudi za to leto ni določilo nobene, toda kdor hoče prostovoljno kaj prispevati za šolnino, se bo sprejelo, ker se namerava šolo drugo leto povečati. Učitelja ostaneta ista kot v pretečeni sezoni, namreč Mrs. Antoinette Simčič in Mr. Edwin Primoshic.
Vpisovanje otrok v Slovensko mladinsko šolo se vrši v uradu tajnika Slovenskega Narodnega Doma in šole Mr. Medveška do sobote 17. septembra, in sicer vsak večer od polusedme do osme ure.
#.
V uredništvu se je pretečeni teden oglasil Mr. Anton Štucin, član društva št. 50 J. S. K. Jed-note. Sobrat Štucin biva že skoro dvajset let v Stapletonu, New York, in' je prišel z družino na obisk svojih sorodnikov v Cleveland, o katerem se je, ;)rav pohvalno izrazil.
*
Novo mladinsko, angleško poslujoče društvo J. S. K. Jedno-te, ki se je pred kratkim ustanovilo v Collinwoodu, si je nadelo ime Betsy Ross, po patri-jotični ženi, ki je napravila prvo ameriško zastavo. Three cheers!
*
V soboto 10. septembra je bil civilno pokopan Frank Kun-stel, star 37 let, član S. D. Zveze in 'svoječasno zelo aktiven pri Slovenskem Sokolu in Triglavu. Doma je bil iz Vrhnike in v tej deželi je bival 17 let. Zapušča vdovo in tri otroke, brata Cirila in sestro Mary. Udeležba pri pogrebu je bila zelo velika.
Isti dan je bila pokopana tudi Marija Pugel, rojena Grdanc, stara 52 let in članica K. S. K. Jednote. Doma je bila iz vasi Šentuje pri Mirni peči na Dolenjskem. Zapušča tu soproga in enega sina.
PREMOGARSKI ŠTRAJK
Izvrševalni odbor United Mine Workers of America je sklenil naložiti dva dolarja izrednega asesmenta za september in oktober na vse člane, ki niso po štrajku prizadeti in ki delajo toliko, da so glasom unijskih določb dolžni plačevati asesmente.
V tozadevnem razglasu je izvrševalni odbor U. M. W. A. naglasil, da se nahaja na štrajku okoli 175,000 premo-garjev, namreč v severni West Virginiji, osrednji in zapadni Pennsylvaniji, Ohio in v delih Indiane, Illinoisa, Iowe in ju-gozapada. Štrajkarji se dobro držijo, in v nekaterih distrik-tih so še lokalne unije toliko močne, da skrbe za njih potrebe; v drugih distriktih to ni mogoče, zato rabijo štrajkarji pomoč iz osrednje blagajne. Po nekaterih krajih je, kljub štrajku, vse mirno, drugod pa delajo zdražbe in povzročajo vse mogoče neprilike štrajkar-jem in njih družinam plačani puškarji premogarskih družb. Iz tega izhajajo različni sod-nijski procesi, ki povzročajo uniji mnogo stroškov. Štrajkarji se drže trdno in vodstvo je prepričano, da bo zmaga njihova.
--------o--------
“See America First”.
Gorinavedeno geslo, ki poživlja ameriško prebivalstvo, naj si najprej ogleda svojo lastno deželo, postaja z vsakim letom bolj uspešno. Neka statistika kaže, da je v letošnji sezoni obiskalo ameriške narodne parke od 40% do 126% več turistov kot lani v istem času. Iz tega se more sklepati, da je milijone ljudi pustilo za počitnice namenjeni denar v Ameriki, mesto da bi ga trošili v Evropi in drugod. To je nedvomno v korist ameriškemu farmer ju in tukajšni industriji in f trgovini. Amerika ima toliko ali pa še mnogo več naravnih lepot kot jih ima Evropa, poleg tega pa je potovanje po tej deželi združeno z večjim komfortom in neprimerno manjšimi zaprekami kot onstran oceana, kjer so na vsakih par milj potrebne uradne prijave, drugačen denar, drugačen jezik itd.
v re p0rna organizacija, S, ^ici samo bratska, ,°sežp ?dn°ta opravičena,
PrinV'Sek> ki J5 Kre radi n \ nciPov deia med
m njenega
H:
našim naro-
r°S^pl:1 Pishler, glav-5	Jednote,	ki
^ ^ 37 °s^5-letnice dru-
^ eSote Pohitel iz daljne .^vn ’J6 tudi v prvi vrsti
»n u * »lavz,
K* časti
1laVz.0^e ustanovite-
°Veffa ria,s^tal na uspehih uei£
ki^.Pa tudi ustano-
*	vSe ^ več med
iv,i	Poznejšim	agil-
/rial i«611'111 delavcem,
>> da P* J- S. K.
tit°v. aitiv,0?0 nikakih ge-
° ^ed sm° in se P°‘ (jv.( -boj kot enako-
0 °« E. »trani)
Letalo “Old Glory” najdeno.
Kapitan malega canadskega parnika Kyle je potom radio sporočil, da je našel razvaline letala Old Glory, katero je ponesrečilo na Atlantiku pred dobrim tednom. Kaj se je zgodilo z moštvom letala, ni znano.
KAJ JE NOVEGA POD S0LNCEM?
Nova “Miss America.”
V tekmi ameriških krasotic, ki se je vršila 9. septembra v mestu Atlantic City, je bila pri-poznana za naj lepšo deklico "Miss Illinois,” oziroma Miss Lois Eleanor Delander iz Jolie-ta, 111. Kljub temu, da je bila Miss Delander izmed 72 tekmovalk izbrana za najlepšo in imenovana za “Miss Americo” za dobo enega leta, deklica ne misli na filmsko karijero. Zanimivo je tudi, da ne nosi pristriženih las.
Vpliv vetrov na zdravje.
Raznični vetrovi bolj vplivajo na naše zdravje in splošno razpoloženje kot si navadno mislimo. Najbolj nezdrav je vzhodni veter, kateremu je primešano nekoliko severnega. Vzhodni veter je prenašalec vlage od snega in ledu in posebno škodljivo vpliva na jetra, da ne morejo pravilno delovati. Jetra so kemični laboratorij telesa in ako ne delujejo pravilno, ostajajo v telesu gotovi strupi, ki počasi zastrupljajo možgane, kar povzroča, da postanemo žalostni, razdražljivi, slabovoljni in melanholični. Slabemu vplivu vzhodnega vetra se ubranimo s primerno obleko.
Slovenska vest.
V Pittsburghu, Pa., kjer biva mnogo Slovencev in drugih Slovanov, vršile se bodo dne 20. septembra primarne volitve za mestne odbornike. V deseti vardi kandidira za al-dermana prvič v zgodovini mesta Slovenec, in sicer znani rojak Anton Zbašnik, glavni predsednik J. S. K. Jednote. Kandidira na republikanskem tiketu in če dobi dne 20. septembra nominacijo, pomeni to toliko kot da je izvoljen.
Elektriko, paro, s smodnik, letala, premične slikfe in podobno smatramo za \ iznajdbe novejšega časa in kot znake civilizacije današnjih dni. Vse to pa je bilo v bolj( ali manj primitivnih oblikah I znano in rabljeno že pred stoletji ali celo tisočletji. Babd takih iznajdb pa je bila v tistih časih omejena večinoma le na “čudeže” in skrivnost producira-nja čudežev so svečeniki skrbno čuvali. Iznajdbe^ ki danes sučejo kolesa naših tovarn ali vlakov, ki razsvetljujejo naša stanovanja in ki prispevajo k drugim vsakdanji^ udobnostim življenja, so se tčasi smatrale za delo bogov ali za čez-naravno moč njih duhovnov. Her ljudstvo v splošnem ni poznalo teh iznajdb, sdtse sčasoma izgubile in jih jfe bilo treba v poznejših časih ponovno “iznajti.”
V Babilonu so duhovni že v osemnajstem stoletju pred Kristom znali rabiti vodeno paro, s katero so spravili v gibanje svoje malike* V skritem kotlu pod žgalpm altar-jem je bila voda, iz; kotla pa so vodile skrite cevi v gibljive glave bogov. Ko soj, na altar-ju sežgali dovolj kadila in dišav, se je voda spodaj razgrela in vodna para je povzročila, da je malik pokima}>z glavo.
Grški pisatelj in geometer Hero iz prvega stoWi.jA po našem časoštevu popisuje enega prvih parnih strojev. Te stroje so v skritem prostoru znali porabiti tako. da so kipi vlivali darilno vilo ali olje na altar in da so sikale kovinske kače. Tudi tempeljska vrata je odpiral skriti parni stroj, kadar so se zažigala darila.
Predhodniki današnjih premičnih slik so bila velika kovinska zrcala, s katerimi se duhovni pričarali na tempeljske stene ali na oblake kadila slike bogov. Te davne “filmske zvezde” so tvorili kipi raznih božanstev, ali pa živi tempeljski služabniki, ki so se našemili za bogove.
Nekaj zrakoplavom podobnega so poznali grški svečeniki že 500 let pred Kristom. Neki zgodovinar piše o kipu boga Apolona, katerega so o posebno svečanih prilikah no sili v procesiji okoli in ki se je ob gotovem času vzdignil malo v zrak, nato pa zopet pristal v rokah čarodejca. Apolov kip je bil pač votel in napolnjen s plinom, ki je lažji od zraka. Neki duhoven je izdelal celo zrakoplov, ki je vzdignil v zrak nekakšen voz s perutnicami, v katerem se je čarovnik nahajal. S pomočjo skrite kljuke je čarovnik peruti sukal tako, da je mogel zrako-plav precej zanesljivo voditi. V veliki vreči nad tem vozičkom je bil plin lažji od zraka. Duhoven je seveda pravil svojim vernikom, da ima v tisti vreči zaprtega enega manjših bogov, ki nosi celo napravo po zraku.
Rimski čarovnik Numa, ki je živel 400 let pred Kristom, je znal na jeklene meče, postavljene vrh templja, privabiti Jupitra iz oblakov. V resnici so meči delovali kot strelovodi, ki so privabljali strelo.
O grški boginji Diani in egiptovski Serapis je znano, da ste se ob gotovih časih vzdignili prav do stropa templjev in obstale tam. Kip bo-(Dalje na 2. ttrani)
KAKO NAJ PRIDEJO SORODNIKI V ZDRUŽENE DRŽAVE
• i.
Število tukajšnjih tujerodcev, ki bi radi poslali po svoje ožje sorodnike, je velikansko. Vsi znamo, kake težkoče postavlja sedanji priseljeniški zakon njihovim željam in koliko je gorja radi teh težkoč. Vendarle v podrobnostih dotičnih predpisov vlada še vedno mnogo nejasnosti, kakor je razvidno iz neštevilnih vprašanj za informacijo, ki jih stavljajo ljudje, ki bi radi dobili semkaj svojo družino.
V Združenih državah, kakor povsod drugje, vživajo državljani nekatere predpravice, ki jih inozemci ne vživajo. To velja tudi glede priseljeniškega zakona. Ameriški državljan sme ari vesti v Združene države svoje ožje sorodnike kot priseljence izven kvote ali kot vživajoče prednost v okvirju kvote, dočim tukaj nastanjeni inozemec tega ne more storiti. Sorodniki ino-emcev morejo priti v Združene države le kot kvotni priseljenci. Inozemci pa, ki so duhovniki, profesorji, poljedelci ali ki so se rodili v drugih ameriških deželah, vživajo neke posebne pravice, kar se tiče priseljevanja.
Žena ameriškega državljana, dasi inozemka, sme priti izven kvote. Da more mož dobiti iz inozemstva svojo ženo izven kvote, mora dokazati, da je ameriški,državljan in da je ona njegova zakonita žena. Za prošnjo veljajo posebne tiskovine, takozvani Form 633, ki se dobiva od priseljeniškega urada. Prošnjo treba poslati po pošti na General Commissioner of Immigration, Washington, D. C. Ta potem obvesti prosilca, da je bilo prošnji ugojeno, in tudi ameriški konzul v kraju, kjer žena prebiva, je o tem uradno obveščen. Na to se mora žena podati h konzulu in mu doprinesti dokaze, da je ona ista oseba, za katero je bila prošnja napravljena; njen poročni list, rojstni list in potni list služijo kot dokazila v to svrho. Ameriški konzul ji na to izda vizo, ki jo vpravičuje do prihoda izven kvote, takozvano non-quota immigration visa.
Kar se tiče državne pripadnosti žen ameriškega državljana, je treba povdarjati, da začenši od 22. septembra, 1922 se po ameriškem zakonu državljanstvo žene ne spreminja več vsled poroke. Njeno državljanstvo je povsem neodvisno od državljanstva moža. Od onega dne žena ostaje inozemska vzlic temu, da. mož je ali postane ameriški državljan; ona mora sama zaprositi za ameriško državljanstvo, ako to hoče. Poprej je bilo drugače. Ako se je poroka vršila pred 22. septembra, 1922 in je bil mož ameriški državljan, oziroma je postal državljan do onega dne, tedaj je žena tudi postala ameriška državljanka, tudi če je stanovala v inozemstvu. Taka žena torej ne spada pod priseljeniški zakon, marveč naj zaprosi za ameriški pasport. Državljanski papir njenega moža in poročni list stil v tem slučaju zadostna dokaza njenega ameriškega državljanstva. Ona naj ne potuje s potnim listom inozemske države, razun ako ji ameriški konzul iz kakega vzroka noče izdati ameriški pasport, kajti raba inozemskega potnega lista s strani ameriškega državljana utegne dovesti do zgube ameri-
(Dalje na 2. straul)
IZ NAŠIH KRAJEV ONSTRAN MORJA
VSAK PO SVOJE
Dne 1. avgusta t. 1. se je otvorila nova državna pogodbena pošta Prečna pri Novem mestu, ki vzdržuje vsak dan zvezo s pošto Novo mesto.
Dne 26. avgusta so s posebnim vlakom prispeli v Ljubljano Slovenci iz Westfalskega, nad 600 po številu. Sprejemu je prisostovalo mnogo ljudi, ki so drage rojake ob povratku iz tujine toplo pozdravljali. Po pozdravnih nagovorih so v sprevodu z zastavami odkorakali v Union, kjer so bili pogoščeni. Popoldne so si ogledovali mesto.
V poslednjem času je pribežalo iz Italije v Jugoslavijo večinoma z Reke na Sušak več političnih emigrantov. Večina odpotuje v Francijo, da se pridru-ii protifašističnemu odboru, ki iz inozemstva pobija fašistični teror. Nedavno je dospel na Sušak neki ugledni trgovec iz južne Italije, član prostozidarske lože v Rimu, ki jo je Mussolini razpustil. Zbežal je radi neprestanih zasledovanj. V Franciji se snide z Nittijem in vstopi v protifašistični akcijski odbor.
Tržaški prefekt je razpustil Telovadno zvezo v Trstu in iportno društvo Adria na Proseku, z motivacijo, da je delovanje obeh organizacij v nasprotju z nacijonalnim redom. Premoženje je bilo zaplenjeno in pripade državi.
Oblast je razpustila “Kmetsko čitalnico” v Podgori pri Gorici, češ da njeno delovanje nasprotuje nacijonalnim interesom države.
Kopalci so našli te dni v reki Neretvi star kip. Po mnenju strokovnjakov je kip star nad 2,000 let. Izročen bo sarajevskemu muzeju.
V Karlovac je dospel nedavno transport delavcev iz Like. Prišli so v Karlovec, da dobe delo, toda tu so jim povedali, da nimajo zanje posla. Delavci pripovedujejo naravnost strašne stvari iz življenja bednega naroda v Liki, ki se nahaja za-ra,di suše v obupnem položaju. Nekatere rodbine po ves teden ne vidijo skorjice kruha. Delavci so hoteli iti v Bakar, da bi dobili delo pri tamošnji zgradbi železnice, toda tu so zvedeli, da zapolujejo le primorske delavce. Delavci so zapustili Karlovac in so nekateri odšli v Slavonijo v tamošnje šume, drugi v Slovenijo in proti Zagrebu.
Premožni posestnik Gavrilov od Sv. Ivana pri Novem Sadu je neko nedeljo popival v domači gostilni. Kmalu je zapil ves denar. Gostilničar mu je odrekel nadaljno postrežbo, kar je Gavrilova močno razburilo. Okoli 20. zvečer je odšel domov in zahteval od žene denarja, da bi še nadalje popival. Žena mu denarja ni izročila. Pobrala je ves denar in zbežala. Pobesneli mož je nato splezal na svojo hišo in streho iz slame vpalil. Gasilcem je kričal: “Ce jaz zažigam svoje, ne smete vi gasiti!” Vendar so ogenj fie precej hitro pogasili. Gavrilova pa so zaprli.
Dolgoletni varuh naše prohibicije je odšel v večna lovišča. Blagor mu, kajti prihranjeno mu bo marsikatero razočaranje vsled kozlarij, ki jih počenja njegov duševni otrok.
Te dni smo na primer čitali v lištih, da so se kanadski carinski uradniki pritožili v Washingtonu, da prihaja iz Zjedinjenih držav mnogo več žganja v Canado kot ga pride iz Canade k nam. Canadča-ne jezi, ker naši butlegarji ne plačajo davka in vsled tega v Canadi žganje ceneje prodajajo kot domačini. Pravijo tudi, naj svojo strupeno brozgo kar doma obdržimo, če hočemo ostati dobri sosedje. Zedinjene države imajo nad sto milijonov prebivalcev in se ne pozna dosti če jih vsako leto par tisoč umrje vsled zav-živanja strupenega alkohola. Canada ima desetkrat manj prebivalcev, zato jim je tam žal za vsakega moža, če ga spravi pod grudo naša dična prohibicija.
*
V Parizu je neka liga, katera se bori za odpravo trdih moških ovratnikov, ki so res piava pokora :;a človeka, posebno v poletni vročini. Ta liga apelira na ameriške moške, naj imajo glede mode vsaj del tiste korajže kot jo imajo ameriške ženske. Od zgoraj doli in od spodaj gori dovolju-. ,i«.jo zraku in solnčnim žarkom prost dohod, moški si pa niti Adamovega jabolka ali malega krofa ne upajo pokazati.
*
V Birminghamu je nedavno vprašala za razporoko Mrs. Amanda Vessels, stara 75 let. Njen ljubeznjivi možiček je star šele 70 let in mladi par je bil poročen komaj osem dni. Ne vem zakaj dovolijo takim otrokom, da se ženijo!
*
Neki prijatelj mi je pravil, da je videl dva ducata divjih gosi, ki so plule proti jugu. To je šele začetek, čez par tednov bodo vlaki polni neprimerno bolj divjih gosk in gos-jakov, ki se bodo vozili proti Floridi in drugim južnim krajem.
*
čuvaj zverinjaka v nekem velikem ameriškem mestu trdi, da so živali rojene v zverinjaku prav tako divje kot one, ki so bile pripeljane iz džungel. če bi živali v džunglah imele dan za dnem take obiskovalce kot jih imajo one v velikomestnih zverinjakih, bi bile še mnogo bolj divje, kakor so.
*
Zadnje tedne je počepalo v morje veliko število prekomorskih letalcev. Zadnji čas je, da se nastavi tudi nad oceani prometne policaje, ker zdi se, da postaja zrkčni promet nad oceani tako gost kot avtomobilski promet na naših cestah.
*
Člani društva št. 37 JSKJ so lahko ponosni, da so bili na slavnosti 25-letnice navzoči — razen enega — tajniki vseh večjih slovenskih podpornih organizacij.
*
Predsednik našega največjega društva, ki je bil do Delavskega praznika Ivan, je zdaj Janez. Taka je bila njegova prosta, dobro premišljena in neprisiljena volja. K
(Dalje na 2. atranl)
/
Doha99
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliikt Jednote.
IZHAJA VSAKO SREDO.
Cene oglasov po dogovore
Naročnina za člane $0.73 letno; sa nečlane $1.50, sa inozemstvo fa.oo
OFFICIAL ORGAN
•f the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn
Owned »ni Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $0.72 per year; non-members fl.Ja per year Advertising rates on agreement
NOVA DOBA,
Naslov za vse, kar ee tiče lista:
6117 St. Clair Ave.
Cleveland, O.
.Volume III.
NO. 37.
Vrednost dobre besede.
Znan je slovenski pregovor, da lepa beseda lepo mesto najde. Tudi pri drugih narodih najdemo pregovore, ki imajo približno isti pomen. To kaže, da temelji izrek na resnici in na tisočerih izkušnjah. Naj se podamo kamorkoli po svetu, videli bomo, da ljudje vračajo prijaznost za prijaznost, vljudnost za vljudnost. Povsod se seveda dobe izjeme, toda izjeme tako v teh kot v drugih ozirih samo potrjujejo pravilo.
Nihče ne ljubi čmerikavega človeka, ki bi se najrajše samo prepiral in delal zdražbe. Malo prijateljev bo zbral okoli sebe tisti, ki raztresa samo sarkazem in bolj ali manj odkrito zbadanje. Nedolžna zbadljivka v prijateljskem krogu, o katerem smo prepričani, da jo bo vzel za šalo, večkrat pripomore k splošni zabavi, toda popolnoma varno jo je rabiti le v slučaju, če natančno poznamo razpoloženje družbe. Nekateri ljudje so bolj občutljivi kot drugi in nekateri so navajeni vsako stvar pogledati najprej od senčne strani.
Sistem v katerem živimo je tak, da dan za dnem prihajamo v dotiko z večjim ali manjšim številom ljudi. Ta sistem nas sili, da skušamo kar najbolj prijateljsko izhajati z družbo, katera nas obdaja. Ni treba, da bi pri tem zatajili svoje principe in ni treba, da bi se sladkali vsakemu. Navadna vljudnost pokrije največ tega polja. Svojih sovražnikov (brez njih ni nihče) pa se izognimo, če je le mogoče, ker s tem bomo prihranili slabo voljo sebi in drugim.
Pri važnih zborovanjih ali debatah moramo sicer vča-si izreči resnico, ki morda ni prijetna enemu ali drugemu navzočih. Pa tudi to se lahko opravi na miren in dostojen način, brez razburjenja in brez osebnosti. Z mirno in dostojno besedo se navadno vselej več opravi kot z zmerjanjem in zafrkavanjem.
Priporočljivo je tudi, da nikomur ne podtikamo slabili namenov, dokler nismo precej zanesljivo prepričani o njih. Nam niso znana pota in razmere naših soljudi, zato si lahko marsikaj napačno razlagamo. Saj včasi niti sami sebe ne razumemo. Zmotam in napakam smo pa vsi podvrženi, ker smo pač ljudje. Vse kritizirati, a v nadomestilo nič boljšega ne pokazati, vsak korak svojega sočloveka sumničiti slabih namenov, ne da bi obstajali pravi dokazi za kaj takega, povsod raztresati prepir in vnemati zdražbe, pomeni spravljati človeško družbo v večjo nezadovoljnost kot je treba in ji zagreniti še tiste dobrote, ki jih usoda prinese.
Življenje je tako kratko in prinaša toliko neprijetnosti, katerim se ne moremo izogniti, da je res bedasto, če sami sebi in drugim s prepiri, jezo in neosnovanim sumničenjem mešamo pelin še v tiste kapljice veselja, katere nam nakloni usoda.
Ako se v jasni noči zazremo na nebo, kjer se svetlika milijone zvezd in pokličemo na pomoč znanost, ki nam pravi, da so te .zvezde velikanski svetovi, milijonkrat večji od naše zemlje, da je naše solnce s svojimi planeti le majherr prašek v vsemirju, da so ti svetovi potovali po svojih potih neštete milijone let predno smo bili mi, in da bodo potovali neštete milijone let ko nas ne bo, zavedli se bomo, kako majhni in neznatni smo. To nas bo ozdravilo naše domišljavosti in kar malo sram nas bo pri misli za kakšne malenkosti včasi grenimo veselje sebi in drugim in si krajšamo te kratke trenutke življenja.
Vedno napredujoča znanost neprestano izboljšuje življenje človeštva in napredujoča splošna izobrazba nas navaja k vedno boljšemu pojmovanju enakosti, tolerance in bratstva. V ožjem smislu in v ožjih krogih vrše to človekoljubno delo organizacije kot je naša J. S. K. Jednota. Ona lajša trpljenje svojim članom in tistim, ki so od njih odvisni, ob enem pa navaja vse, s katerimi pride v dotiko, k pravemu bratstvu, strpljivosti in pojmovanju enakosti. Bratje in sestre, ne pozabite, da kadar delate za J. S. K. Jednoto, da delate za korist svojih prijateljev in svojega naroda, v prenesenem pomenu pa tudi za korist dežele, v kateri živite in v korist človeštva v splošnem!
---------O-------7-
ZJUTRAJ
Bela koča, zlata polja in zelena brajdica: v koči srčkana devojka — moja zlata Majdiča.
Očka njen se zjutraj čudi, noče v glavo mu, pa noče: “Vsa polomljena je brajda, kdo spet lazil je krog koče?
“Ti preklicana deklina, jaz ti že pokažem fante!
Služit te naženem, služit ali pošljem v samostan te!”
Jaz pa tiho v pest se smejem: “Očka. očka, slaba šala!” in rudeči nagelj duham, ki mi Majdiča ga dala!
(France Zbašnik).
PRIREDITEV ŠT. 37, J.S.K.J.
(Nadaljevanje s 1. strani)
pravni bratje in sestre. Dejal je, da nobena organizacija na svetu ni perfektna, ampak mora vsaka stremeti po izboljšanju, če noče, da jo poplavi val napredka. Učiti se moramo in izboljševati našo organizacijo na račun naših zmot in izkušenj in korakati z duhom časa,, če nočemo postati coklje v napotje sebi in drugim. Priporoča, da spravimo ime organizacije v soglasje z našimi pravili, ki nimajo nič opraviti z vero, niti s politiko. Izkušnje mu kažejo,' da bomo mnogo izgubili, ako tega ne storimo. Povdarja, da naši ljudje niso več “zeleni,” da se ne dajo vleči, ampak pazno zasledujejo vsak korak svojih uradnikov, zato mora biti delo glavnih uradnikov odprta knjiga vsem. Dolžnost vsakega gl. uradnika pa je, da priporoča vse izboljšave, o katerih sodi, da bi organizaciji koristile.
Glavni porotnik, sobrat Louis Rudman, v kratkih besedah častita društvu št. 37 in njega ustanoviteljem in priporoča, da se potrudimo vsi, da bo imela naša organizacija ob letu 20,000 članov.
Glavni porotnik, sobrat Fr. Kačar, pozdravi vse navzoče občinstvo in povdarja, da je imel glavni predsednik prav, ko je dejal, da vlada v naši organizaciji najlepši red in sporazum. To najbolje ve glavni porotni odbor, ki nima skoro nikakih sporov in pritožb za reševati. Pove dalje, da ima J. S. K. Jednota v Clevelandu devet društev in društvo št. 37, ki je najstarejše društvo J. S. K. Jednote v tem mestu, je dozdaj in bo tudi v bodoče drage volje šlo na roke vsakemu društvu naše Jednote. Glavno je, da pridobivamo člane za J. S. K. Jednoto, pa je vseeno če i«ti pristopijo k temu ali onemu društvu.
Urednik Nove Dobe izjavlja, da ga jzredno veseli, ker 30 dobri govorniki pred njim že tako temeljito obdelali vse važnejše zadeve tikajoče se organizacije, ker se zaveda, da mu rojenice niso položile v zi belko govorniškega daru. V ponavljanje in govorance, ki se vlečejo v neskončnost, ne veruje in upa, da je istih nazorov tudi ostalo občinstvo, zato bo imel priliko se na kratko izmazati. Pozdravi z brat-kim in slovenskim pozdravom vse zbrane in častita društvu št. 37 na dosedanjih uspehih. Ob enem izrazi upanje, da bo društvo št. 37, ki je zdaj največje društvo J. S. K. Jednote, skušalo obdržati to odlično mesto tudi v bodoče. Kratkost svojega govora opraviči z dejstvom, da biva v Clevelandu, in da nihče ni prerok v svojem kraju in pa z navado časniških poročevalcev, ki običajno malo govorijo, ampak izprašujejo, poslušajo in piše jo.
Sobrat Perdan se s spoštovanjem spominja rojakov, ki so se pred 25 leti domislili, da rabijo podporno društvo in ustanovili številko 37, ki se je razvila v največjo postojanko J. S. K. Jednote. Tudi on ie mnenja, da je naša dolžnost, da spravimo ime organizac-ije v soglasje z našimi pravili in je v tem smislu začel delati že pred 17 leti. Mi smo tu samo Slovenci, oziroma Jugoslovani in J. S. K. Jednota je samo bratska podporna organizacija in nič druzega.
Sobrat Frank Zorich povdarja, da mora vsako društvo posebno od začetka prehoditi precej trnjevih poti in da zaslužijo posebno priznanje ustanovitelji in organizatorji. Apelira na vse člane, da naj se posebno potrudijo za pridobivanje mladine, v kateri je naša bodočnost.
Dr. F. J. Kern izjavlja, da je bil presenečen, ko je bil poklican besedi in zato seveda
na daljši govor ni pripravljen. Omeni, da je kot član in zdravnik društva št. 37 tudi on nekoliko deležen slavja, katero se danes vrši, in da ga veseli, da J. S. K. Jednota tako lepo propagira toleranco, slogo in pravo bratstvo. Po njegovem mnenju bodo polagoma morale vse naše podporne organizacije povzeti to smernico. Pripomni tudi, da se je pred kratkim vrnil z obiska v Sloveniji, kjer se je prepričal, da so se razmere od njegovega prejšnega obiska zelo izboljšale. Prepričal se je, da je naš narod tako dober in napreden, da se nam ni treba pred nikomur sramovati našega slovenskega imena.
Od navzočih treh ustanovnih članov društva (Strojin, Zakrajšek in Kikelj) povzame besedo samo sobrat Andrej Kikelj, ki na kratko izrazi svoje veselje nad lepo rastjo društva in Jednote in želi, da organizacija hodi tudi v bodoče po poti bratstva in medsebojne pomoči.
Predsednica društva Jutranja Zvezda, št. 137 JSKJ, so-sestra Julia Brezovar pozdravi navzoče v kratkih besedah in priporoča, da kmalu prenehamo z govorancami in pričnemo z zabavo in plesom.
Predsednica angleško poslu-« jočega društva George Washington, št. 180 JSKJ, sosestra Mary Kalcic kratko pozdravi občinstvo, častita društvu št. 37 na dosedanjih uspehih in mu želi takega ali pa še večjega napredka tudi za v bodoče.
Sobrat John Balant, predsednik društva št. 44 JSKJ v Barbertonu, O. izroča pozdrave in častitke svojega društva in želi kar najlepšega napredka tudi zanaprej.
Sobrat John Kumše častita društvu št. 37 v imenu društva št. G JSKJ v Lorainu, Ohio, in šaljivo pripomni, da bo stolo-ravnatelja,. ki ga je klical k besedi, tuJf. on o priliki dobi) v roke.
Izmed nečlanov je bil poklican k besedi samo glavni tajnik domače S. D. Zveze, Mr. Primož Kogoj, ki je priporočal navzočim, naj bodo stanovitni člani in naj vedno gledajo za napredek svoje organizacije. Pripomnil je, da je največja privlačna sila za nove člane red, točnost in harmonija v organizaciji. Kjer bo lepši red, tja bodo člani pristopali. Dalje je omenil, da kdor je član ene organizacije, je lahko član še druge. Razumeli smo ga tako, da kdor je član J. S. K. Jednote, je lahko član S. D. Zveze, in kdor je član S. D. Zveze, je tudi lahko član J. S. K. Jednote; iz tega vzroka je bil njegov govor zelo simpatično sprejet.
Po zavrženem govorniškem programu se je pričela tako-zvana prosta zabava s plesom v obeh dvoranah S. N. Doma. Neplesalci so se zabavali z raznimi okrepčili in prijateljskimi pogovori. Na vseh krajih so se formirale skupine. Posebno oblegovani so bili glavni odborniki, ki so došli od zunaj. Iz Pittsburgha so poleg glavnega predsednika došli tudi sobratje Balkovec, Gorišek, Kroteč, Podvasnik, Golob, Varoga in morda še kateri, pa se jih poročevalec ne spominja. Iz Barbertona je dospel sobrat John Balant s soprogo in več drugih rojakov in rojakinj, pa se poročevalec ne more spomniti imen. Izmed Lorainčanov smo imeli čast imeti med nami Mrs. L. Balant, soprogo glavnega podpredsednika, ki je moral na neko slavnost v Pennsylvanijo, dalje sobrata John Kumše s soprogo in najbrže še več drugih, katerih poročevalec ni poznal. Kjer se na kakšni nabavi zbere tisoč oseb ali več, se l^ihko marsikoga pregled^, posebno če se poročevalec sam rad zabava- Na banketu in sledeči zabavi smo opazili tudi glavnega tajnika SSRZ, Mr. L. Levstika in glavnega tajni-
ka SNPJ, Mr. B. Novaka iz Chicaga.
Zabava, ki je trajala do polnoči, je bila živahna, toda vseskozi dostojna in je na moralni uspeh iste društvo št. 37 JSKJ gotovo lahko ponosno. Kakšen je bil finančni uspeh, poročevalec ne ve, ker v take zadeve nima pravice vtikati svojega nosa.
Slavnost je drugi dan, to je na Delavski praznik, zaključila manjša družba, v kateri je bil vštet tudi jieizogibni poročevalec, z izletom na Surtzo-vo farmo. (Clevelandčani še nismo toliko napredovali, da bi imeli “našo farmo,” kot jo imajo rojaki v Pitsburghu). Kako smo se tam zabavali v senci košatih platan ob žuborečem potoku, to ne spada v oficijelno, niti v poloficijelno poročilo. Sicer ima pa tudi najbolj vnet poročevalec rad včasi malo oddiha. Omenjeno naj bo le toliko, da smo žuboreči potoček krstili za reko Jordan, predsednika dru.'j^va| št. 37 pa za Janeza. Ceremonije so bile v srce, v čevlje in za vrat segajoče. . . A. J. T.
-------o--------
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanje iz 1. strani)
prekrščevalni ceremoniji je prišel v takih izrazitih bojnih barvah, da bi se pred njim skril slavni indijanski glavar Rudeči Kakaduj.
*
Tudi starokrajski listi so včasi v zadregi za novice, pa izpolnijo zevajoče kolone s čemur si bodi. Tako sem nedavno čital “o nesrečni smrti oslička pod vlakom,” ki se je pripetila v Kninu, Jugoslavija. Nekateri ljudje in nekateri osli postanejo slavni š^le po smrti.
*
V poštnem uradu Palmer, Mass. so te dni našli 16 zavojev, kateri so bili odposlani kot darila za lanski Božič. Kdo ve, morda ,ie stric Sam tudi kam založil par škatelj cigar, ki so bile meni namenjene.
*
Za poročno dovoljenje, ki ga je izdal sodnik Paul Schmidt v Junction City, Kans., je ženin plačal z ničvrednim čekom. Kaj se ve, \ 9 morda dovoljenje še tistega kosa papirja ni bilo vredno.
*
V ljubljanskem “Jutru” sem čital sledeče: “V splitsko pristanišče je nedavno prispel parobrod “Pato” s kitajsko posadko. Mornarji so imeli dobro dresirano opico. Dalmatinsko vino pa je na kitajske mornarje vplivalo tako, da so zapili ves denar in nazadnje prodali še opico.”
Pri nas v Ameriki je drugače. Tu se pri pijači opico kupi, ne proda. ... A. J. T.  o---------------------
KAJ JE NOVEGA POI) SOLNCEM (Nadaljevanje s 1. strani)
gin j e je imel skrit v lasih železen obroč in ko je služabnik v podstrešju nastavil nad istega močan magnet, je boginja splavala v zrak.
Smodnik so znali rabiti Kitajci več stoletij pred Kri-storn. Rabili so ga različne čarovnije, za bombe in rakete pri verskih ceremonijah.
Aleksander Veliki je rabil potapljaško obleko že 320 let pred začetkom riažegaj časo-števa.
V Apolovem templju v Ba-stabalu je bila vsako leto velika slavnost na čast boginje Diane; njene duhovnice so pri tisti priliki hodile bose po razbeljenem kamenju. Te prefrigane Grkinje so že 600 let pred našim časoštevom poznale svojstva asbesta, s katerim so si zavarovale svoje bose noge.
Za nas,, ki živimo v dobi prohibicije, je tudi zanimivo, da so zdravniki rimskega cesarja Tiberija, ki je vladal od leta 14 do 37 po Kristu, že znali rabiti grenke mandelj e za preprečevanje pijanosti.
Jugoslovanska
UsUnOvljtma L 1898
Katol. Jednota
Iakorporirana 1. 1®^
dr.
GLAVNI URAD V ELY, MINN.
Glavni odborniki:
Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 4905 Butler St., Pittsbugrh, P*-Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1808 East 32nd St., Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 981, Ely, Minn.	tli
Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 412—12th Ave-.
Duluth, Minnesota.
Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American Stat« Bldg., 600 Grant Street at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa.
Nadutimi adbor:
Predsednik: MOHOR MLADICH, 1334 W. 18th St., Chicago, !«•
1. nadzornik: FRANK SKRABEC, 2418 So. 12th St., Omaha, Neb.
2. nadzornik: JOSEPH A. MERTEL, Box 1107, Ely, Mina.
Porotni odbor:
Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Col*-■ 1. porotnik: LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn.
2 porotnik: LOUIS RUDMAN, 1013 Hartley Rd., Cleveland, O.
3. porotnik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich.
4. porotnik: FRANK KAČAR, 1231 Addison Rd., Cleveland, O.
 ^
Jednotino uradno glasilo:
NOVA DOBA, 8117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC.
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne P0S1,y naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na PL, sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bo*01 spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.	()(
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov In "L membe naslovov naj 30 pošiljajo na: Nova Doba, 8117 St. Clsi* * Cleveland, Ohio.	>
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslov*®^ za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj s« ii tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev *e. y obrnite na gl. tafnika. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 H* članicami.
KAKO NAJ PRIDEJO SORODNIKI V ZDRUŽENE DRŽAVE (Nadaljevanje iz 1. strani)
škega državljanstva. Zena ameriškega državljana pa, ki je ino-zemka, more seveda potovati le s potnim listom one države, kateri pripada.
Mož ameriške žene pa dose-daj ne vživa še iste predpravice kot žena ameriškega državljana. On je vpravičen le do prednosti v kvoti. Postopanje glede prošnje pa je isto kot v slučaju prošnje državljana v korist ženi.
Tudi otroci ameriškega državljana vživajo neke predpravice, kar se tiče priseljeniškega zakona, toda le tedaj, ako pridejo v Združene države, predno" so 21 let stari. Kar se tiče državljanstva otrok ameriških državljanov, si mnogi še niso popolnoma na jasnem. Vsakdo seveda dobro ve, da otrok rojen v Združenih državah je državljan in tako tudi tukaj stanujoči otrok ameriškega državljana, ako oče, oziroma (po očetovi smrti) mati dobi ameriško državljanstvo, predno je otrok dosegel 21. leto. Kar pa se tiče otrok, rojenih in še vedno stanujočih v inozemstvu, veljajo sledeča pravila:
Otrok, rojen po očetovi naturalizaciji, je ameriški državljan, ali, ako stanuje še vedno v inozemstvu, se mora,'ko je 18 let star, prijaviti k ameriškemu konzulu in ob polnoletnosti zapriseči zvestobo k Združenim državam. Otrok pa, rojen v inozemstvu pred očetovo naturalizacijo in še vedno tam stanujoč, ni ameriški državljan; on to postane še le tedaj, ako stopi na ameriška tla, predno je 21 let star. Skoraj vsi otroci naturaliziranih ameriških državljanov, stanujoči v inozemstvu, spadajo pod to skupino. Oni torej ne morejo potovati z ameriškim potnim listom, marveč s potnim listom one inozemske države, h kateri spadajo. Ali oni Uživajo neke predpravice glede priseljevanja, pod pogojem pa, da niso še 21 let stari in da niso poročeni. Le samski otroci vživajo te predpravice. T.e so sledeče: Do 18. leta sme otrok ameriškega državljana priti v Združene države kot priseljenec izven kvote. V starosti pa od 18. do 21. leta on vživa le prednost v kvoti. Za otroke, bodisi da pridejo izven kvote ali pa dobijo prednost v kvoti, se zaprosi na isti način, kot zgoraj omenjeno v slučaju ž^ne.
Ameriška državljanka in\a iste pravice kot ameriški državljan glede prihoda otrok v Združene Države. Ako pa sta oba roditelja ameriška državljana, je boljše, da oče napravi prošnjo.
N
Pastorki pa ne vživaj° ke predpravice. Državi rej ne more zaprositi kvotni prihod ženinega s prejšnjega zakona, le ^ more, ako je sama drž8 ka. Kar se pa tiče PoS'B°p nih (adoptiranih) otro^ kot«
jo*enake pravice
bil'
otroci le tedaj, ako so malno adoptirani pr , 1914, Dru gace
red
nuarjem	^
vživajo nikake predpr3' morejo priti le kot kvotni priseljenci.
Ameriški državljan nadalje zaprositi za očeta ali matere kot Prls cev, vživajočih prednost ti.' ^Državljanka ima Ji isto pravico. Zapon^1, si je treba, da mora bi*1 1 lec vsaj 21 let star. ^evj(i otroci, k so ameriški . | ni, ne morejo torej vl°žI, šnje za prihod svojih 1,1 skih staršev.
t
v#
Nikak drug sorodni^,1 ških državljanov ne kakih predpravic glede ljevanja v Ameriko-sestre, bratje, nečak1' strici, bratranci itd. ■ priti le kot običajni ky° seljenci.
Duhovnik kateregasi^ roizpovedanja, ki Želi ^ Združene Države, da 11
je ta svoj poklic, sme
P1'1
kvote. Dokazati
ven
da je redovito posve , hovnik, da je vsaj že pred vložitvijo prošnje nikoval in da bo duhovl’
V Ameriki. V, to zad13,1 ho pismo ali pogodba cerkvene občine ah utegne biti zadosten.
(Dalje pribo
dni'^
IZ URADA GL
RAZPIS IZBEPj ASESMENTA V DU ZA $3.00 DWJf BOLNIŠKE YOW\
Ker se primanjkuj, ft redu za $3.00 dnev^, ške podpore vedno d glavni odbor sklen11’pl razpiše izredni asesl% $3.00 na mesec in &c%\ določen čas; na vse J so zavarovani v *aZ $3.00 dnevne bolnih*3 re. Prvi izredni a$cS mora plačati v nies tembru.
Vsi člani, ki niso Jjf -ni v razredu za ji' bolniške podpore od izrednega asesme Z bratskim pozdra
JOSEPH PISHLE& ^
iČUN med d JEDN01 (°drasli ODDI 2a mesec avg r’ Dohodki	RUŠTVI 143 95.39 130.00 rO 144 212.71 55.00 :LEK) 145 119.86 291.50 ust 146 59.54 Izdatki 147 54.97 39.00
? 894.90	$ 422.00 148 69.93 216.00
595.43	194.02 149 230.85 170.50
158.01	38.00 150 143.80 31.00
154.25	80.50 151 58.14
226.29	1,029.50 152 97.09 59.00
586.00	1,858.44 153 17.24 46.00
507.47	1,186.50 154 177.59
159.27	91.00 155 44.23
278.39	1,063.00 156 49.24
104.42	157 37.62
64.12	30.00 158 90.05
322.22	90.00 159 82.38 20.00
297.43	1,061.00 160 96.66 17.50
449.61	138.50 161 30.10
400.00	' 248.00 162 159.96 60.00
381.11	76.00 163 62.79
213.12	28.00 164 47.79
469.49	164.00 165 69.17 464.00
664.89	1,130.00 166 97.15 69.00
116.80	167 62.36
103.54	129.00 168 , 59.99 63.00
215.41	41.00 169 ’ 50.15
603.41	339.00 170 15.65
270.04	101.00 171 • 365.18 705.00
84.93	172 46.22 24.00
293.20	173 50.07 ■
218.64	34.00 174 90.45 22.00
713.16	364.00 175 54.80 21.00
1-143.24	463.50 176 121.09 144.00
402.22	1,446.17 177 45.77
357.23	775.00 178 32.47
91.83	27.00 179 59.51 46.00
284.96	166.00 180 78.25 68.00
130.66	181 34.18 40.00
369.92	68.50 182 28.97
	729.00 183 29.56
143.15	80.50 184 20.96
284.41	66.00 14 za jul. 64.37
149.59	52.00 70 329.05
40.54	24.00 104 136.30
62.57	12.00 124 93.80
311.10	1,089.00 135 102.40
101.32	142 47.84
189.34	67.50 	
228.56	1,072.00 Skupaj $27,988.22 $27,150.27
179.59	54.00 oa/^ttaj Men nDTTiTVT
96.04	1 rs nn KACUJN IVLUiJJ lJKUfelVl IOO.UU J x ' 1 LII>Tl’/Vil/\
189.05	1JN JiMJlNUlU
38.81	91 00 (MLADINSKI ODDELEK)
398.15	J26 50 za mesec avSus*
135.02	Št. dr. Dohodki Izdatki
83.08	60.50 1 $ 37.05
336.33	15.00 2 37.20
498.02	137.00 3 3.75
40.66	4 4.80
170.99	75.50 5 4.50
84.19	1,034.00 6 16.95
222.23	35.00 9 5.70
193.12	1,046.00 11 4.95
30.3.6	12 7.20 $450.00
100.04	107.00 13 10.20
184.57	113.00 15 6.00
71.35	111.00 16 13.05
115.46	117.00 18 13.80
253.89	179.00 20 22.60
95.89	17.00 21 6.90
126.90	84.00 22 6.30
152.24	104.50 25 20.70
182.63	56.76 26 36.30
58.91	1,000.00 27 1.80
143.48	14.00 28 2.10
^76.73	29 18.60
148.64	89.00 30 18.45
131.06	42.00 31 7.05
255.22	163.00 32 1.80
141.47	15.00 33 16.65
195.95	48.00 35 8.10
143.91	232.00 36 28.50
59.52	37 24.45
156.40	532.00 39 13.80
^42.13	284.00 40 11.85
161.00	33.00 41 6.30
110.53	30.00 42 10.20
87.52	43 2.95
374.26	240.00 44 10.95
t 121.46 52.29 87.04 55.45 279.83 42.37 , 339 97 l 70.85 100.06 61.44 ; 33.83 ^18.69 178.56 43.26 117.21 238.02 1 187.46 83.87 104.33 107.00 196.88 112.36 74.25 120.58 87.32 50.89	26.88 45 47 1.80 49 10.05 39.00	50 1.80 52 1.80 44.00	53 10.05 320.00	54 2.25 70.00	5,5 8.5,5 72.00	57 9.15 255.00	58 5.55 60	2.85 61	- 10.65 84.50 64 .45 36.00	66 20.85 68	„ 7.65 69	4.75 24.00	70 8.40 172.00	71 . 13.50 51.00	72 .60 64.00	75 6.90 61.00	76 2.70 43.00	77 3.90 44.00	78 8.25 79 1.05 197.00	81 4.80 83.00	82 1.50 63.00	83 1.20
V
84	1.50		141	1.05
85	5.70		142	3.15
86	4.80		143	1.95
87	3.30		144	2.10
88	1.95		145	3.00
89	5.40		146	1.05
92 '	9.15		147	1.50
94	17.40		148	1.80
99	8.85		149	8.25
101	3.30		150	3.75
103	3.90		151	.75
104	5.10		152	2.10
105	4.05		153	.15
106	4.95		154	4.05
107	.45		155	.90
108	10.05		157	.45
109	3.00		159	2.85
110	9.45		160	3.60
111	3.75		161	1.20
112	.75		162	5.70
114	15.75		163	1.35
116	9.45		164	.60
117	2.55		165	2.25
118	1.50		166	5.40
119	3.00		167	1.95
120	9.60		168	1.95
121	3.75		169	1.50
122	14.70		170	.60
123	3.30		171	6.60
124	3.60		172	1.05
125	1.80		173	.90
126	4.65		174	4.05
127	.60		175	.60
128	3.30		177	.30
129	9.60		178	.75
130	3.30		180	.30
131	2.25 .		182	1.50
132	10.20		183	.30
133	2.40		70 za jul.	8.40
134	3.60		104	5.10
135	3.30		124	3.75
186	6.30		135	3.90
137	4.20		142	1.65
138	3.60			
139	.90		Skupaj $932.85 $450.00	
140	2.25		Joseph Pishler, glavni tajnik.	
DOPISI.				
	Chicago,	111.	čič na 2226 Blue Island Ave.	
Kakor	vedno, se tudi v	teh	Vse cenjeno	slovensko občin-
Časih dogajajo vsakovrstne novice v naši veliki vasi, oziroma fari Chicago. Iz New Yorka bosta prišla na primer dva fan^ ta in se bosta prav po kranjsko stepla. Mislim, da to nas ne bo prav preveč zanimalo, ker lahko včasi vidimo naše fante, kadar se prav po domače pretepejo. Samo to je razlika, da gre vsled takih domačih pretepov eden v bolnišnico, drugi pa v zapor, newyorška pretepača pa bosta odšla eden -z milijonom, drugi pa s pol milijona; taki so fantje newyorške fare, ki pridejo v Chicago po pare.
Kot že rečeno, mi Slovenci newyorskem pretepačem ne bomo dosti pomagali do njih mi-ijonov, ker bo imela naša občina boljšo in naravnejšo zabavo zvečer 24. septembra v Na-odni dvorani na 1802 Racine Ave. To bo občinska vinska trgatev, katero priredi društvo Zvon, št. 70 J. S. K. Jednote, in na katero se že cela čikaška fara z okolico vred pripravlja. Na to trgatev vabi društvo Zvon vse sosedne občine, oziroma društva, ker na razpolago bo naj večji vinograd, ki ga je kdaj obdelala naša fara, oziroma društvo Zvon. Za župana in županjo je društvo Zvon izvolilo iz svoje srede dve vplivni in delavni osebi. Župan nam je obljubil, da bo postavil‘močne policaje, da se mu ne bo tako zgodilo kot onemu na lanski vinski trgatvi, ko so ga iz občine Narodnih Vitezov ukradli in odnesli v klet, kjer bi bil skoraj vso občino zapravil. Torej župan bo nastavil policaja dobrega značaja in hudega pogleda, da mu bo verno služil v občinskem vinogradu. Obljubil je tudi, da bo tistemu, ki bo največ ukral in se mirno ravnal, petelina daroval, da bo policaja enkrat za zmeraj poznal.
Torej vabim vso našo občino, oziroma vse člane in članice društva Zvon, da se udeleže našega prihodnjega zborovanja, da ukrenemo vse potrebno za naš vinograd. Treba bo mnogo viničark, torej se jih prosi, da bi se za ta posel prijavile tudi iz drugih občin, katere veseli. Javijo naj se pri županu, ali pa pri materi županji, sestri Jure-
stvo iz Chicaga in okolice je prijazno vabljeno, da nas pose-ti na vinski trgatvi. Zabave bo dosti, mazila za suha grla tudi in dobrega prigrizka ne bo manjkalo. Listek vstopnice bo veljal tudi za šaljivo srečkanje lepega, živega dobitka, katerega bo srečnež lahko jezdil domov.
Torej na svidenje 24. septembra zvečer v NaroČlni dvorani na Racine Ave.
Andro Spolar, predsednik društva Zvon, št. 70 J. S. K. Jednote.
Tako se bodo udeleženci protin bije slovansko srce
majhni odškodnini lahko poročili in zopet razporočili. Ves proces bo jako priprost in poceni; kaj takega ni vsak dan.
Vstopnice za grozdno trgatev se dobe v predprodaji v gostilni Martina Judnicha, v krojač-nici Johna Anzeka, v prodajalni Martina Jelenicha in Mrs. Russ in pri Mrs. Bari Kramer, na 476 Kansas St. Vstopnice v predprodaji so po 50 centov, pri vratih pa bodo po 75 centov.
Torej, kdor prej kupi, si prihrani 25 centov. Upam, da se o tej zabavi kaj oglasi v Novi Dobi tudi tajnik društva Golden Gate, št. 141 J. S. K. Jednote. O našem Domu pa pišem kaj več pozneje.
Pozdrav vsem članom in članicam J. S. K. Jednote in vsem ostalim rojakom na tej in oni strani velike luže!
Bara Kramer, članica društva št. 141, J. S. K. Jednote.
San Francisco, Calif.
Te vrstice vam pošiljam iz solnčne Calif orni j e, kjer nam jasno solnce sije dan za dnem, ponoči se sliši pa neko prijazno čričkanje. “Don’t you remember California in September?” tako vprašuje neka popevka, in zdi se, da tako vprašujejo tudi črički in naznanjajo ob enem, da je v Califoi-niji grozdje zrelo in da se bliža trgatev.
Tega se zaveda tudi “Club Slovenia,” ki priredi v nedeljo 16. oktobra veliko trgatev cali-fornijskega grozdja v Eagles Auditorium, na 275 Golden Gate Ave. Ta prireditev, oziroma dobiček iste bo v korist Slovenskemu Domu, katerega smo že kupili. Klub Slovenija je imel 6. septembra že svojo sejo v Domu in v bližnji bodočnosti bo Slovenski Dom naravno shajališče Slovencev ob zalivu Zlatih Vrat.
Namen prireditve je plemenit,, zato so vabljeni vsi tukaj-šni in sosedni rojaki, da nas posetijo na 16. oktobra, si postrežejo z najslajšim californij-skim grozdjem in pomagajo plačati naš Dom. Vabljeni so viničarji ter njih pomočniki in pomočnice, ne le iz domače vasi San Francisco, ampak tudi iz Oaklanda, Alameda, Richmonda, Crocketta, El Verana, Berkeley^, Martineza, Valleje, St. Helene itd. Še urednik Nove, Dpbe ipia čas ■ se pripraviti in priti na našo trgatev. (Hvala za tiket in vabilo, oboje je dobrodošlo; toda tiket je nekoliko prekratek za pot v Califor-nijo! Op. ured.) Poleg trgatve sladkega grozdja ne bo manjkalo tudi drugih zabav.
Youngstown, O.
Zopet se moram malo oglasiti v Novi Dobi. Saj se malokdaj in še takrat, kadar se, je kakšna slaba ali žalostna novica. Poročati imam, da nas je zapustila naša sosestra Alojzija Nagode. Pogreb se je vršil 23. avgusta na Liberty Union pokopališče v Girardu.
Tiste člane društva št. 108 J. S. K. Jednote, ki se niso udeležili pogreba in ki pošiljajo svoje asesmente po pošti, prosim, da priložijo k septemberskemu asesmentu dva dolarja več za društveno blagajno. Tako je bilo sklenjeno ob Novem letu in po tem naj se vsak ravna.
Naznanjam tudi, da septembrska seja 3. nedeljo v mesecu se bo še vršila dopoldne o pol desetih (9:30); oktobra in na-daljne mesece pa se bodo vršile seje popoldne ob dveh. Prosim člane, da se bolj polnoštevilno udeležujejo društvenih sej, ker vsak lahko razume, da se vedno lažje kaj koristnega ukrene za društvo in Jednoto, če je mnogo članov navzočih.
O delu ne bom dosti pisal, ker delavske razmere so skoro povsod slabe. Kar je tu okoli v bližini, se povsod slabo dela, iz-vzemši Ohio Leather Co., ki obratuje vsaki dan s polno paro. Ne svetujem pa nikomur, da bi hodil sem za delom, ker ga ni mogoče dobiti; pred vratmi tovarne čaka vsak dan dovolj delavcev za delo.
Pozdrav vsem Slovencem!
John Cigolle, tajnik društva št. 108 J. S. K. J.
Torej lepa hvala vsem rojakom in rojakinjam v Gilbertu, ki so delovali in žrtvovali njih čas, da so nam dali tako lepo postrežbo in zabavo, katera nam ostane v spominu vse žive dni.
Upati pa je, da se zopet zdravi in veseli skupaj snidemo v Chisholmu v mesecu avgustu leta 1928.
John Movern, glavni tajnik A. J. Z
Duluth, Minn.
Zahvala.
V imenu glavnega izvrševal-nega odbora Ameriške Jugoslovanske Zveze v Minnesoti, me veže dolžnost, da se na tem mestu prav iskreno zahvalim vsem uradnikom Gilbert Ameriškega Jugoslovanskega Kluba, št. 5, A. J. Z, kakor tudi ostalim rojakom in rojakinjam v Gilbertu, Minn., za njih prijaznost in gostoljubnost, ki so jo nam izkazali dne 21. avgusta t. 1. ob času tretje letne konvencije Ameriške Jugoslovanske Zveze, ki se je vršila v njih mestu.
Ko smo prišli v mesto Gilbert na omenjeni dan, se nam je zdelo , da smo prišli na dan četrtega julija, praznik Ameri-riške Neodvisnosti. Gotovo 111 nobeno mesto v Ameriki bolj okinčano na dne 4. julija kot je bilo mesto Gilbert na dan 21. avgusta. Pri okinčanju mesta je bilo veliko dela in truda. To pa ni delalo nikakih predglavic našim naprednim rojakom v Gilbertu. Vse so storili, kar je bilo po njih mnenju potrebno, da pozdravijo in prijazno sprejmejo njih goste, naše Jugoslovane, ki so k njim dospeli iz vsakega mesta severne Minnesote.
Mesto nam je bilo v resnici odprto. Kamor smo prišli, povsod s.o nas sprejeli z odprtimi rokami in nam izkazali isto gostoljubnost, ki jo zamorejo izkazali le ljudje, v katerih prsih
Collinwood, O.
Vsak, ki se količkaj zanima za delavske razmere, dobro ve, da so vse prej kot povoljne. Posebno v premogarski industriji imajo precej dolge — ne-zaželjene počitnice, katere so spravile nekatere, oziroma premnoge družine ondotnih naselbin v obupen položaj. Po velikih mestih, kjer so mnogoštevilne tovarne in druga zunanja dela, si že eden ali drugi pomaga do kakšnega zaslužka, pa naj bo že kakršenkoli, da ima le toliko, da se dan za dnevom preživlja. Toda gorje onim sotrpinom, ki si ne morejo v najslabšem prebrati. Drugega jim ne preostaja kot delaj in trpi dokler te izmozgajo telesno ter končno postavijo med starino kot izrabljen stroj.
Ali naj se mi potuhnjeno skrijemo, če imamo košček kruha, ne da bi ga medsebojno delili, ko se vendar tovariši borijo za splošen delavski dobrobit! Mar jim ne bomo pravočasno priskočili na pomoč, vsak po svoji zmožnosti, da nas ne bo sram pred samimi seboj, če bomo uživali sad njihove zmage, ne da bi se vprašali, kdo jo je izvojeval?
Vsak zaveden delavec dobro ve, kaj ga čaka, ako se kapitalizmu posreči razkrojiti delavske vrste. Zato je naša dolžnost, da pomagamo tistim, ki so v boju, ki morda niso imeli kaj deti v usta niti včeraj, niti danes. V nas zaupajo, da jim podamo bratsko roko, dokler ni prepozno. Njih voditelji so poslali prošnje za pomoč na vse strani, kjer upajo dobiti odmev, in kdo drugi naj da delavcu, če ne delavec.
Člani društva sv. Janeza Krstnika, št. 71 J. S. K. Jednote so na seji meseca avgusta odobrili svoto $15 iz društvene blagajne in sklenili, da bodo skušali nabrati še kaj prostovoljnih prispevkov, kar se izroči društvenemu tajniku, da odpošlje na pristojno mesto, to je: 807 McGeagh Building, Pitts-bu%>'h, Pa.
Dosedaj je nabral sobrat Louis Tolar v to svrho svoto $18.20, zakar mu gre vse priznanje. Želeti je, da bi dobil obilo posnemalcev.
Z bratskim pozdravom
Ivan Kapelj, tajnik društva št. 71 K. S. K. J.
tembra zvečer, kajti gotovo ne bo nobenemu žal. Na razpolago bo raznovrstnih in okusnih okrepčil.
Omenim naj še, da bo za letošnjo sezono to prva in zadnja vinska trgatev, zato toliko bolj gotovo pričakujemo velike udeležbe.
Za društvo Zvon, št. 70 J. S. K. Jednote:
John Zvezich, tajnik.
Trinidad, Colo.
Člane in članice društva sv. Andreja, št. 84, J. S. K. Jednote opozarjam, da se bo vršila redna društvena seja dne 2. oktobra in vabim vse, da se te seje udeležijo, ker imamo za rešiti več važnih zadev. Bili bi morali storiti to že na zadnji seji, toda ni bilo mogoče, ker je bilo premalo članov navzočih. Nekateri so že po eno leto pri društvu, pa ne pridejo niti toliko, da bi jih zaprisegli. Rojake, ki še niso pri nobenem društvu, opozarjam, da imajo zdaj lepo priliko za pristopiti, ker je prosta pristopnina, človek ne ve ne dneva, ne ure, kdaj ga doleti nesreča.
Bratski pozdrav vsemu članstvu J. S. K. Jednote!
Joe Smjth, predsednik, dr. št. 84, JSKJ.
Chicago, 111.
Kakor po drugih naselbinah, so tudi v Chicagu ponehale vrtne veselice, le tuintam se še snide peščica ljudi, da se še potrudijo na izlete, češ, saj ne vemo ali se bomo še skupaj zabavali prihodnje leto. Razna društva se že pripravljajo za jesenske prireditve v dvoranah. Eno teh je znano društvo Zvon, št. 70 J. S. K. Jednote, ki bo priredilo 24. septembra zvečer veliko plesno veselico, združeno z vinsko trgatvo, v Narodni dvorani na Racine Ave. in 18.
V	v
cesti. Clyiii društva Zvon so še zmeraj skušali kar najboljše postreči svoje goste, in se bodo tozadevno potrudili tudi na prihodnji veselici. Prihodnja vinska trgatev bo nadkrilila vse dosedanje; zato jamči pripravljalni odbor.
Tisti večer bo nekaj izvanred-neg$. Vstopnice so po 50 centov in vstopnica bo tudi veljavna za krasen dobitek, ki bo gotovo ugajal. Društvo Zvon si je stavilo nalogo, da priredi to veselico najlepšo in najboljšo, kar jih je bilo dosedaj. Rojake iz Chicaga in okolice vljudno vabimo, da nas obiščejo 24. sep-
Lorain, O.
Bliža se jesen, farmerji pospravljajo poljske pridelke, vozijo v mesta na trg, gospodinje so zaposljene s shranjevanjem pridelkov za zimo; otroci so začeli s poukom v šolah, nekateri radi in veseli, drugi godrnjajo. Treba je knjig in oblačila in zato denarja; družine so večje, manjše, a očetje delajo malo. Delo v naši naselbini se vrti kot mlinsko kolo, če je kaj žita, se obrača lepo enakomerno, če ni žita, pa spi kolo in gnjije. Tudi denar gre izpod prstov, ko ni dela, le v nekaterih oddelkih je bolje, upamo, da bo kaj boljše kmalu.
Ne mislite pa, da ne napredujemo, pridite pogledat nove hiše. Mr. Frank Jevca in Mr. Frank Mlača, J. Glavan in A. Pogorelc, eden ima lepši dom kot drugi, kar je ponos Slovencev. Mr. Frank in Matilda Janežič nista hotela brez dekle ostati in sta kupila zalo hčerko 30. avgusta. Ker je hotel biti svoj lastni gospodar, se je Jos. Kosten poročil 3. septembra, za gospodinjo si je izbral Miss Lena Rosso; svatje so se veselo zabavali na nevestinem domu. Tudi Paul Hoover se je namenil iti nevesto iskat s svojo Lizi. Ko je enkrat Pavla njegova Lizi zavozila v Lorain, se je ustavila pred hišo Mr. Frank Ambrožiča, na pragu je zagledal njegovo starejšo hčerko Mimi. Ker je Lizi “smart,” ni hotela naprej, dokler ni sklenil, da žnjo enkrat tudi Mimi seboj odpelje v New Philadelphia, kjer je zaposljen v Ohio Power Co. To je storil'dne 7. septembra, ko ju je poročil Rev. Ludwig Virant iz Clevelanda. Prijatelji in sorodniki so se sešli na nevestinem domu in se dobro imeli, saj so se morali, ker na razpolago je bilo vse najboljše. Ob 10. uri sta se mlada po-ročenca odpravila proti Wash-ingtonu, D. C., in Niagara slapovom; stanoyala bosta v New Philadelphia. Odpeljala sta se z isto Lizi, pa da ste jo videli, kako je sedaj hitela, še ozrla se ni. Srečno prihodnjost obema poročencema!
Da se pa ne bomo samo po svatbah shajali in vsak zase veselili. je preskrbel Gospodinjski klub S. N. Doma veliko dvorano za 17.- septembx-a, v katero vabi vse Lorainčane in druge, da ae | kot svatje snidemo in veselimo. Igral bo “Hrvatski tamburaški zbor,” tudi se bodo dale šaljive srečke moškim in ženskam pri vstopnicah. Članice se trudijo, da vam kolikor mogoče postrežejo, One delajo za vas, ravno tako kot zase, ker d,elajo za skupno korist S. N. Doma.
V. Kumse.  o--------------
!
!
f
X
L. N. TOLSTOJ
HADŽI-MURAT
Poslovenil Vladimir Levstik
■u	(Nadaljevanja)
Kozlovskij ni mogel delj govoriti; vstal je in jel objemati oficirje. Kneginja si je zakrila obraz z žepnim robcem. Knez Semjon Mihajlovič je krivil usta in mežikal z očmi. Marsikaterega oficirja so oblile solze. Se Butler se jih ni mogel ubraniti, dasi je prav malo poznal Kozlovskega. Vse to mu je silno ugajalo. Zatem so se jele vrstiti zdravice:	Barjatinskemu,
Voroncovu, oficirjem, vojnikom. Gostje so se razšli pijani od popitega vina in vojnega navdušenja, ki jih je itak rado obhajalo.
Vreme je bilo čudovito, solnčno, tiho, zrak svež in oživljajoč.
Z vseh strani so prasketali ognji, povsod so se razlegale pesmi. Zdelo se je, da vsi nekaj praznujejo. V kar najbolj srečnem in ganjenem razpoloženju duha je krenil Butler k Poltorackemu. Pri Poltorackem se je zbrala večja družba oficirjev; postavili so igralno mizo in pribočnik je založil v banko sto rubljev. Dvakrat je stopil Butler iz šotora, držeč roko v hlačnem žepu in stiskaje svoj mošnjič, a končno se ni mogel več premagati; jel je staviti, čeprav je obljubil sebi in bratom, da ne bo več igral.
In preden je minila ura, je slonel Butler ves rdeč, potem in zamazan s kredo z obema komolcema na igralni mizi ter zapisovali pod zmečkanimi kartami številke svojih stav. Izgubil je toliko, da se je že bal sešteti, kar je bilo zapisanega na njegovo ime. Brez računanja je vedel, da bi lehko prinesel vso plačo, kolikor bi je mogel vzeti naprej, ter prodal magari še konja, in vendar ne bi mogel poravnati vsega, kar je dolgoval neznanemu pribočniku. Toda igral bi še, da ni pribočnik s strogim obrazom položil kart iz svojih belih, čistih rok in jel seštevati krednih številk, ki so pomenile Butlerjevo izgubo, Butler se je zmedeno oprostil, da ne more takoj poplačati vsega, kar je zaigral, ampak pošlje denarje z doma. In ko je povedal to, je opazil, da se je vsem zasmilil in se vsi, še Pol-torackij, ogibljejo njegovega pogleda. To je bil poslednji večer njegovega dopusta. Le čemu je igral! Da je šel k Voroncovu, kamor je bil povabljen, bi bilo vse dobro -— je mislil sam pri sebi. To pa ne samo da ni bilo dobro: bilo je strašno,
Poslovil se je s tovariši in znanci ter odjahal domov; ko je prispel v trdnjavo, je še tisto minuto legel spat in spal osem najst ur zaporedoma, kakor je že navada po izgubah v igri. Po tem, da je prosil Marjo Ivanovno, naj mu da pol rublja za napitnino kazaku, ki ga je spremil, in po njegovem žalostnem obrazu in kratkih odgovorih je ugenila, da se je zakvartal; bridko je očital Ivanu Matvejeviču, zakaj ga je pustil v tabor.
Butler se je zbudil drugi dan opoldne; ko je premislil svoj položaj, se je hotel spet pogrezniti v pozabljenje, iz katerega se se je pravkar vzdramil. A bilo je zaman. Trebalo je nekaj ukreniti, da plača 470 rubljev, ki jih je ostal dolžan neznanemu človeku. Prvi njegov ukrep je bil tak, da je pisal bratu pismo, v katerem se je izpovedal svojega greha, roteč ga, naj mu pošlje poslednjikrat 500 rubljev na račun mlina, ki jima je še ostal od skupnega imetja. Nato je pisal'neki skopi sorodnici ter jo prosil, naj mu posodi na kakršnekoli obresti enako vsoto. In končno je šel k Ivanu Matvejeviču, vedoč, da ima denar, ako ne sam, pa pri Marji Dimitrijevni; tudi njega je prosil, naj mu posodi 500 rubljev.
“Dal bi jih,” je rekel Ivan Matjevič, “takoj bi jih dal, a ne da jih Maska. Sam vrag naj razume te babe in njihovo skoporitost. A nekako se je treba izmotati iz zadrege, da bi jo zlodej! Kaj pa naš vrag — onga, branjevec, ali on nima?”
Toda pri branjevcu je bilo še pojzkusiti škoda. In tako je mogla priti Butlerjeva rešitev samo od brata ali od tiste skope sorodnice.
XXII.
Ker v čečnji ni dosegel svojega namena, se je vrnil Hadži-Murat v Tiflis; dan za dnem je hodil k Voroncovu in ga zaklinjal, kadar je bil sprejet, naj zbere ujete gorce in jih zamenja za njegovo rodbino. Dopovedoval mu je, da ima drugače zvezane roke ter ne more služiti Rusom in uničiti šamila, kakor bi hotel. Voroncov ga je odpravljal z negotovimi obljubami, da stori, kar more; dejanja pa je odlašal, izgovarjaje se, da reši to stvar,"kadar pride v Tiflis general Argutinskij, s katerim se mora pomeniti. Tedaj je jel Hadži-Murat prositi Voroncova, naj mu dovoli, da se preseli za nekaj časa v Nuho, majhno mestece v Zakavkazju, ker je upal, da se bo mogel cd ondod laglje pogajati s šamilom in njegovimi pristaši o izročitvi svojih ljudi. Miimo tega je bila Nuha muslimansko mesto in je imela džamijo, kjer bi mogel udobneje opravljati molitve, kakršne predpisuje muslimanska vera. Voroncov je sporočil njegovo prošnjo v Petrograd; dotlej pa je vendar dovolil Hadžiju-Muratu preselitev v Nuho.
Voroncovu, petrograjski vladi in tudi večini vseh ruskih ljudi, ki so poznali istorijo Hadžija-Murata, se je zdela ta istorija srečen obrat v kavkaški vojni ali tudi le zanimiv slučaj; za Hadžija-Murata pa je bil to strahovit preokret v njegovem življenju. Pobegnil je iz gor, nekaj da bi se otel, nekaj iz sovraštva do šamila, in naj je bil beg še tako težaven — dosegel je svoj namen; ta uspeh ga je izprva navdajal z radostjo in res je snoval načrte, kako bi napal šamila. Toda-izkazalo se je, da je rešitev njegove rodbine, katero si je predstavljal tako lahko, daleko težja, nego je mislil, šamil je zajel rodbino in jo je držal v jetništvu, grozeč, da razda ženske po vaseh in oslepi ali ubije sina. Hadži-Murat se je selil v Nuho z namenom, da poizkusi s pomočjo svojih pristašev v Dagestanu z zvijačo ali silo iztrgati šamilu svojce. Zadnji oglednik, ki ga je posetil v Nuhi, mu je povedal, da se vdani mu Avarci pripravljajo ugrabiti njegovo rodbino in uskočiti z njo vred na rusko stran, da pa je odločnih ljudi zelo malo in se ne upajo izvršiti svojega namena v Vedenu, kjer je rodbina zaprta; le ako bi jo prepeljali iz Vedena v kak drugi kraj, obljubljajo spotoma poizkusiti srečo. Hadži-Murat je velel sporočiti svojim prijateljem, da jim da tri tisoč rubljev, ako rešijo njegove ljudi.
(Dalje prihodnjič)	,	„	t	u___
NAZNANILO IN ZAHVALA
Tužnih src naznanjamo sorodnikom in prijateljem širom Amerike, da nam je nemila smrt pobrala soproga, oziroma očeta
Franka P.antana
ki je preminil dne 23. avgusta, previden, s tolažili za umirajoče. Pokojnik je bolehal sedem mesecev za rakom. Rojen je bil leta 1881 v vasi Dolenja Težka Voda, fara Stopiče pri Novem mestu, po domače “Slosarjev.” Tu zapušča žalujočo vdovo in devet otrok, v starosti od 4 do 23 let, dalje enega brata v Oregonu, enega v Milwaukee in eno sestro v Virginia, Minn. V stari domovini zapušča brata Janeza in očeta.
Dolžnost nas veže, da se tem potom zahvalimo vsem, ki so nam pomagali v kritičnem položaju, kakor tudi onim, ki so darovali vence, posebno bratu Antonu in sestri Mariji, Oliver Club, Julia Slahtich in družini Tom Erchul. Hvala tudi društvu sv. Barbare, št. 5 J. S. K. Jednote, katerega član je bil pokojnik, za krasni venec in veliko udeležbo pri pogrebu. Istotako hvala društvu sv. Petra in Pavla, št. 55 H. B. Zajed-nice. Hvala vsem, ki so darovali za zadušnice, namreč John Zobetz Jr. (5) in družina John Majerle, Ely, Minn. (2). Ako smo katerega pozabili, prosimo, da nam oprosti.
Ti pa, dragi soprog in oče. počivaj v miru in lahka Ti bodi ameriška zemlja!
Žalujoči ostali:	Barbara
Plantan, vdova; Fran, Mary, Annie, Sophie, John, Tony, Len-ard, Edward in Stanislav, otroci.
Soudan, Minn., dne 7. septembra, 1927.
no, da se zasigura oskrba z vodo in so odrejeni posebni vojaški oddelki, ki dovažajo in v določenih količinah razdeljujejo vodo.
Rada bi zvedela za mojega očeta JERNEJA GRIL.
Bival je na 800 Moen Ave., Rockdale (Joliet), 111. l’rosim, naj se zglasi ali če kdo ve zanj, naj sporoči na:	Mici Gril, vas
Dobindol, št. 20, pošta Uršna Seli la, Semič, Jugoslavija.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z žalostnim srcem naznanjam sorodnikom, prijateljem in '.nancem, da je nemila smrt pretrgala nit življenja mojemu nepozabnemu soprogu Antonu Koss.
Pokojnik jfe bolehal dve leti 11 si že sam želel odrešenja, nenadoma pa se mu je um omra čil in se je smrtno ranil, da je na posledicah umrl dne 27. ju-ija. Pogreb se je vršil 29. ju lija na St. Mary’s katoliško po kopališče v Sharpsburgu. Ro jen je bil pokojnik leta 1874 v Dalnem vrhu pri Novem mestu na Dolenjskem. Spadal je k društvu sv. Štefana, št. 26, J 3. K. Jednote.
Hvala društvu sv. Štefana, št. 26 J. S. K. Jednote za lep venec, Jednoti pa za hitro izpla čanje smrtnine. Hvala Rev. ’Žagarju za zadušnico, hvala sorodnicama Mrs. M. Frenk in Angela Kebi v Clevelandu, ki ste prišli k pogrebu svojega •strica in darovali venec. Hvji la družini Knauss, družini Ko tar, družini Cerič, Curl, Zupan *ič in drugim za darovane vence, za spremstvo pri pogrebu, za tolažila in pomoč v urah žalosti. Hvala vsem imenovanim in morda nevedoma izpuščenim, ki so mi na eden ali drugi na čin izkazali usluge, sočutje in pomoč.
Ti pa, nepozabni soprog, po čivaj mirno in lahka Ti bodi amerjška zemlja! V blagem opominu Te bomo ohranili žalu joči:
Josephine Koss, rojena Šeti-na, soproga; Mary Koss, rejenka; Feliks Koss, brat v Slove niji.
Pittsburgh, Pa., 12. septembra 1927.
-------o-------
IZ NAŠIH KRAJEV ONSTRAN MORJA
V vsej Južni Dalmaciji in na dalmatinskih otokih vlada že več tednov velika vročina Poljski pridelki so že pbpolno ma uničeni, sedaj pa se je po javilo tudi občutno pomanjka nje vode. Vsi potoki in stu denci so usahnili. Prebivalstvo mora po več ur daleč hoditi po najpotrebnejšo pitno vodo. Oblasti so ukrenile vse potreb-
V Vipavski dolini kaže letina precej dobro. Zadnji dež je oživil polja, ki so trpela pod vročino in sušo. Trta kaže lepo in pričakovati je obilnega vinskega pridelka. Da bi le mogli kmetje svoje pridelke tudi ugodno razpečati!
Monštranco, razbito na tri kose, so našli pastirji pod Štjakom. Pokrivala jo je kameni-ta plošča, katero so dvignili, da jo zakotalijo v dolino. Stari judje pravijo, da je monštran-ca last tamošnje cerkve in da je bila ukradena leta 1894.
POUČUJEM
kranjske, nemške, gramatične in piano-harmonike. Joseph Russ, 5919 Prosser Ave., Cleve-and, Ohio.
GROZDJE
Kakor vsako leto skozi zadnjih 7 let, bomo tudi letos razpošiljali newyorško grozdje, modro in belo, in sicer samo na debelo, na vagone. Ako vi sami ne rabite cel vagon grozdja, tedaj se združite z drugimi rojaki in naročilo bo mogoče. Odveč bi bilo povdarjanje, da daje N. Y. grozdje pijačo, ki našemu naravnemu okusu najbolj ugaja.
Letošnji pridelek tega grozdja bo znatno manjši od lanskega, toda kakovost grozdja bo nedvomno mnogo boljša.
Naše dolgoletne izkušnje v kupovanju in prodaji N. Y. grozdja nam omogočujejo, da moremo svojim odjemalcem vedno poslati najboljše grozdje, kar se ga dobi.
Ako si želite letošnjo jesen naročiti eno ali več kar najboljšega N. Y. grozdja, tedaj nam pišite takoj za pojasnila o cenah, pošiljanju, plačevanju itd. Pošljemo jih zastonj.
Jugoslav American Corp.
455 West 42nd St.
NEW YORK, N. Y.
“Goriška Straža” je bila nedavno zaplenjena radi več sestavkov. O zaplenjenem uvodniku pravi prefektov odlok, da ima jasen tendenci j ozen značaj, na eni strani dokaziije potrebo mirnega sožitja med italijanskim in slovanskim življem, po drugi pa skuša dokazati, d« eksistira v mejah države nekak slovenski narod na-pram italijanskemu Narodu. . . Slovenskega naroda v Italiji torej ni več.
GLAS NARODA
NAJSTAREJŠI NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI.
Je najbolj razširjen slovenski list v Ameriki; donaša vsakdanje svetovne novosti, najboljša izvirna poročila iz stare domovine; irtnogo šale in prevode romanov najboljših pisateljev.
Pošljite $1.00
in pričeli ga bomo pošiljati. Vsa pisma naslovite na:
GLAS NARODA
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Strašna suša uničuje v Istri pridelke. Take suše ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Po
iJHimiimimmmiiiimiimmiiiiinmiK.
f Lepe I tiskovine
=	za vaša društva,	za trgovce,
S	posameznike,	za	vsakovrst-
ne prireditve dobite vselej
| po nizkih cenah
v prvi slovenski linijski tis-5j	karni v Zjed.	državah, kjer
dobite ob vsakem času za-5	nesljivo in
1 točno postrežbo
Se priporočam društvom, rojakom, trgovcem za vse prilike. Prevzamemo največja kot najmanjša dela.
| Ameriška Domovina f
6117 St. Clair Ave. CLEVELAND, O.
1111111111111111111111111111 i 111! 11111! 1111 i 111 i ~
Čistimo, barvamo, popravljamo
NEW YORK~
Dry
CLEANING
I. SMUK, poslovodja 6220 ST. CLAIR AVE. Pennsylvania 2063. Pridemo iskat in pripeljemo na dom!
nekaterih krajih je vročina požgala fižol, krompir in turš-čico, ako še ne bo dežja, tudi vinskega pridelka ne bo. Vode ni, živina nima krme. V Barbani ni bilo dežja že od 5. januarja. Kmetje prodajajo živino za vsako ceno, ker ni nobene krme. V Krmici niso imeli dežja že od meseca aprila. Strašno bo leto 1927. za istrskega seljaka, katerega pa navzlic vsem, nezgodam in tež-kočam pridno obiskujejo davčni iztirjevalci, ki pobirajo brezobzirno tudi stare davščine, o katerih so visoki gospodje svoj
čas svečano trdili, odpisane.
V Vipavski dolini je
grozdje že zrelo. Proda
mnogo po dve liri
pa tudi že po L 1.50. S1*1
letos še precej dobro ot>rj
Hruške se plačujejo k#
L 0.40 do L 0.80, češplJe
0.60, breskve po L 0.80.
nosijo za vojaki, ki in'8:
je v gorovju nad Vipa's
lino. Suša dela škodo:
ne toliko, kolikor so 1
Ju*
razni drugi kraji v Krajini.
NO
NAZNANILO k
Vsem Slovenkam v Pittsburghu naz'nanjave, da me dve lase, popolnoma po novem, z najnovejšim strojem, Edmond
permanent waves in Marcel waving; ta stroj je najboljši in Za i'nformacije lahko pokličete na telefon ali pridete osebno.
z#
Se vljudno priporočave
A. KLUN & V. MOŽINA
5253 Carnegie Ave.,	Pittsburgh.
(Tel. Fisk 2770 W.)
Oporhinjave ob enem neko obrekovalko, ki dosti govori P1
Hec
Pro;
N
IHo\
Iva;
;%
bra
"Sa
ta
krai
Ptic
Si
K
misli, kajti pošteni ljudje se ne strinjajo s hinavščino in ne
>|t “ti
Kort;
■3i
S»tr0
Sl
poslušati laži. Dotična oseba govori okoli, da imamo stari stroi* ^ kvari lase. Bolje bo, da svoje smeti najprej pomete, potem šele Ako še enkrat slišimo o teh lažeh i'n obrekovanjih, se bo moral na oseba javno zagovarjati in se prepričati o čem govori. .i namenjena se enakega posla lotiti, nas nič ne briga in ji nisi"0 ljivi uspehov.	‘1
—^fcort
k * sta
ANTON ZBASNIK
Slovenski Javni Notar	^
4905 Butler Street,	Pittsburgh.
M
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste,	Sji,
vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Affle‘ stari kraj. Pišite ali pridite osebno.
Največja in najstarejša slovenska zlatarska trgovina v Amef^jl
to ,
D
Plev
Zlatarske predmete v$eh vrst, gramofone, piane in radio vs< in izdelkov dobite pri nas.
FRANK ČERNE
6033 St. Clair Ave. in 930 E. 79th St., Cleveland, O
'fa
TO HOLDERS OP
SECOND LIBERTY LOAN 41 PER CENJ BONDS
EXCHANGE OFFERING OF NEW TREASURY NOTES
8*ooim! Liberty Loan bonds have bv.cn called for payment on November 15th next, and no interest will be paid after that date.
Notice is given of a new offering of United States Treasury notes, m exchange for Seoond Liberty Loan Converted 4W per cent bonds. The new note« will be dated September L5,1927, and will bear interest from that date at the rate of 3M per cent, 1 be notes mature in five years but may be called for redemption after three years.	.	_
Interest on	Liberty	Loan	Converted
4 \i per cent bonds surrendered a.nd accepted in exchange will be paid to November 15, 1927. The price«! the new issue of notes, is 100 Holders surrendering Seoond Liberty Loan Converted < X per cent bonds in exohang« will receive, at the time of delivery of the new notes, interest onsnch Second Lib^rty Loan Converted 4 per oent bonds from May 15, 1927, to November 15, 1937, l«*a the premium on the new notes issoed.
Hold*« of S«?nd liberty Low, Conrwted, «ii pur eent bo«fa won ““n«	advmnUkco
<A tiui •ppartuoity to obtain Tnwurr note* at tha mw inm, »bcraW	with	their	tmnlc
Ur mi eh »akun«” ■* >“* »rUest possible date, Mrikifl attmr will r««n»m open only fDr & Bmifad period »Iter Sept«™1*1
JPurlhw talormatMu ranjr bw <*»tned from tanka at Ummt	afinam.	ny	FedermI
Baon r—V
_A. W. MEIXON.
Becnlny 0l the Tramx*. 0. C. September^ M2J_ »
Imam na zalogi že nad 14 let
LUBASOVE HARMONIKE
vseh vrst in modelov, nemške, kranjske in chromatič-ne; tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene.
Imam na zalogi tudi kov-čeke, glasove, nove gotove mehove in druge posamezne dele. Cene harmonikam sem senatno znižal.
Pišite po cenik na: ALOIS ŠKULJ 323 Epsilon Pl., Brooklyn,NY.
Edini xastopnili in založnik LUBASOVIH HARMONIK v Združenih Državah
RUDOLF PERDAN
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
Naznanja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko st|,ci spadajftče posle.
933 E. 185th St.	C Cleveland, Oh»fl'
POZOR! KADILCI! POZOR!
Imamo pravi inportirani Turški, Grški in Balkanski TOHy cigarete in vse druge k temu potrebne stvari po jako nizkih c Cene funtu so sledeče:	,	/
Št. 1. $2.50, št. 2. $1.80, št. 3. $1.40, št. 4. $1.00, in to Je poštnine.	-ji
Tudi izdelujemo cigarete, po naročilu z zaželjenimi inonoS Za več pojasnila se obrnite na:
EASTERN CIGARETTE and TOBACCO CO-
504 Wylie Ave. Pittsburgh, Pa.
M1
OZKE in ženske krasne najnovejše ure, f prstane, diamante, verižice in vso drugo zlatnino. Dalje prave glasne Victor gramofone, cena $17.50 do ^ v $1,000; prave slovenske H Victor plošče in slovenske s in v vseh drugih jezikih | PIANO ROLE; zastave in $ regali je ža društva. Pišite po brezplačni cenik, kar želite na vašega sobrata:
IVAN PAJK
24 Main St., Conemaugh, Pennsylvania.
5000 knjiga 5000 slovenskih družin.
ANGLEŠKO-
SLOVENSKO
BERILO
ENGLISH-SLOVENE READER
SESTAVIL DR. F. J. KERN.
Knjiflra vsebuje začetne nauke o izgovorjavi angleških besed; vaje xa učenje angleščine; berila in članke, pesmi t«r kratek angleško-Blovensko in slovensko-ftugleški slovar (4,000 besed).
NAD 50 SLIK
Knjiga je pripravna za učenje angleščine
in slovenščine.
Kupite jo svojim otrokom.
Cena 93.00 % poštnino. Naroča se pri "Ameriški Domovini," 0117 St. Clair Ave. ali pri Dr. F. J. Kern, 6233 St. Clair Ave.( Cleveland, Ohio.
m
PAUL KLUN
MUSIC STORE
5153 Butler St.
Pittsburgh, ^
Edina slovenska trgovina v Pittsburghu s ColuI1,
12 111 ‘i(
in Odeon ploščami v vseh jezikih, 10 inch 75c, $1.25; ako si naročite več kot 5 plošč, vam jih P°' mo poštnine prosto. Gramofoni od $15.00 do $^0®
a.
»or
Sj
&ni
V
ftrc
ji
h,
[’P«
k
,51? l}t
POSLOVNO POSREDOVANJE
Naša banka si je zadala nalogo, da pomaga kom vzdrževati poslovne zveze z domovino.
tot
.sil1
t>0)
Kdor ima v starem kraju sorodnike, pride f. pričakovano v položaj, da jim mora nujno den® ^Ij slati. Drugi zopet je napravil kupčijo, morda '1‘ p kako posestvo, ali prevzel domačijo, nakar m° plačati denar v najkrajšem času.	^
Hiter prenos denarja je pa v slučajih potrebuj onim, ki imajo vloge v starokrajskih zavodih a*1 ki hočejo vnovčiti zapuščine in posojila.
od
Denarna nakazila tja so za razne potrebe,^ P tam izvirajo iz raznih poslov. V vsakem slučaj
ra izvršiti banka nalog tako kot je potrebno in za ^ ko najbolj koristno. To pa zamore storiti le ban ^ ima tako razširjene zveze, toliko denarnega in tako dolgo izkušnjo kot ima vse to Frank State Bank.	!_
•	•	Oj'
Ako ste naša stranka, ste se o tem že prepn^jii • cer nam pa djijte ob prvi priliki priložnost, da .rfrJ Vašo lastno korist dokažemo vrednost našega ga poslovanja.
IRANK SAKSER STATE BAN*
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
k
K
t«
‘kr
h
'5
*t0'
K
fir
h,