Leto V., štev. 77 Llubljana, sobota, 29. marca 1924 tzhafa ob 4 zjntraf. _ Stane mesečno 20-— Din jj inozemstvo 30*— , neobvezno Oglasi po tarifu. Uredništvo: Ifiklošičeva cesta St 16/1. Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto asi politiko Cena 2 Din Upravništvot L|ubl|aoa. Prešernova ul. št 51, Telef. St. 30. Podružnici: Maribor, Barvarska ul. 1 Celje, Aleksandrova c. Račun pri poštn. čekov< zavodu štev. 11.812. Ljubljana, 28. marca. Dočim se jo »Slovenec* radi Pribi-foviča razpiskal na tristo jadov z laž-steklino in psovkami, jo tajnik jliSS dr. Juraj Krn ie vid podal ured-iku beograjskega »Vremena* nastopno izjavo: »Mi (radičevci) smatramo, la je oddvo.Htev Pribičcvičove skupi zdrava pojava, in meno je to osib-:o vzradostilo. Za nas bi bila vočja eprilika, da je ta grupa ostala v kln-n in ovirala delo.» Prav slično se je ^javil tudi radidevski leader Pre 'a-cc, češ da so je radičevoov ugodno Soimilo, da sta se strnila Pašič in Pri-čevid. Tudi musliman dr. Spaho je v namenju kizmeta skromnega prepričanja. da nova koalicija ni nipak, ker njegovem mnenju no bo dolgo obsojala. In končno tudi sam dr. Koro-ic smatra — kakor se jo izjavil — ti je kriza rešena in vendar šo tudi :ercSena. Zakaj se potemtakem razburja edi-■o rezervni štab okrog »Slovenca*, je »razumljivo; oziroma — po dr. Ko-fišfevi retoriki — vendarle razumiji n: vrhovna klerikalna generaliteta v opitarjevi ulici je do zadniega grela ognju dvoje sulic, kar ni bila no-(cna tajnost. Iz gole zavisti, da je 'rihičevlčeva skunina z odločno gesto stramila dvolično klerikalno pat.ru-;o v Boosrradu na vrh dilce opozicij-ke^a bloka, bruha »Slovenec* vso ivojo strupeno jezo kakor gad v pre-f-pu. Najbolj se nam imenitno zdi. ko T.S tako skrbi edinstvo demokratske tmnke. Taktično razliko med Davi-[ovičevo in Pribičevldevo sknnino ob-oie še vodno. Obe krili sta bili edini, Hder n h ta bila dosežena kardinalna ilja: prihod radidevcev in rušenje omogenega režima. Ta cilja sta dose-ena in je nastalo zdaj vprašanje, ali e gre še naprei, t. j. ali se stvori vla-a z gg. Korošcem, Radidem in Spa-lom. Nosrativno delo jc mogoče brez ačelnih žrtev, a čim začne pozitivno, edaj stopimo v historično ovornost. In v tem hipu je pri- 10 do razhoda: eni so mislili, da gre >. naprej, ne da se stranka komproml-hra v svojem stališču za narodno tn Iržavno edinstvo. drugi pa so rekli, a ie dovolj ln da je vsak nadalint »rak onasen za idejo, s kojo je JDS astala in s kojo i.danes stoji in pade. Radidem in s Korošcem sedeti v larli, ko istočasno kričita na ves glas 4en, da je republikanec in ostane, la ne prizna države, drugi na, da je ostane avtonomist, ki odklanja dr-avno edinstvo. to bi mase naro-a razumele kot kapitula-ijo državne ideje. Ako so meli fjg. Pribičovid in tovariši izbirati, 11 sedejo k eni mizi z Rad i čem in Ko-ošeem ali pa s Paši dem. je izbira za aeiionalneea človeka bila jasna. Ze totidevo kolehanje nam jo prineslo lovolj škode. Kdo naj se na Hrva.t-kem upa v boj ž Radič,em, če vidi ivoje vodie v vladni odvisnosti od nje- Na vladi — po milosti gosp. Ra-iča. Tudi za stranko je bila odločitev po 'ribičevidevem predlogu potrebna, 'renričani smo, da se bo kmalu uvide->, da je to bila njena rešitev, in sicer ivno v srbskih krajih, kier bi kom-iromitiranje z Radidem bilo voda na »lin velesrbske agitacije. Parlamen-»rno cepljenje bo le začasno, ko natopi mirnejše premišljevanje, bo re-itev enostavna. Moralno lekcije so posebno neumest-e, ako jih deli tak star grešnik, ka-ršen je naš kolega »Slovenec*. Ta Iružba političnih afaristov uči morali Ljudje, ki so lani podpisali tajni torkov protokol, da postavijo na no-liomogeni Pašidev režim, ti ljudje danes »zgražajo*. Dali so Pašidu Mast v roke in nož tudi zoper srbi-insko demokrate, a vse to lo, da bi il dr. Brejc pokrajinski namestnik, :loveni,ia po škofov pašnik. Celo leto 0 držali ta režim; ko je nosil novo ivke, kuluk in vso možne težkoče, 'os čas so ž njim bili v tajni zvozi in 6 ž njim izpod žita pogajali. Še po 'ovem letu so si primešetarili »Kme-ijsko družbo* in Mestno hranilnico, se proti zakonu. In ti ljudje se zdaj - »zgražajo*! »Slovenec* kriči o Izdaji. Demokratski 'lub nI nikoli sklepal o pogojih za vlad-o koalicijo s klerikalci In Spahom. V em je torej »izdaja*? »Slovcnec* preti, 'ržava se maje, tako grozi, ker imajo v Jugosiovanskl(l) tiskarni* težak nahod, eh groženj se nihče več ne boji. Z mo-;fo cunjo treba pobrisati črnilo, kl ga 'atljo vodje SLS, kl bl radi, da bi bil še do drugI ogorčen. Oospodje so pač slepi. Nočejo spozna-'i da so stvari, kjer za nas ni kompro-tlsov ne popuščanja: to ie vpcaiaale v skupščini S UDA BITKA ŽE V VERIFIKACI.ISKEM ODBORU. - OPOZICIJA OCE OBSTRUIRAT! PRORAČUN. - MOŽNOST EKSODUSA. -VLADA PRIPRAVLJENA NA BURNO IN DOLGOTRAJNO SEJO. -PRIHOD ZADNJIH RADlCEVCEV V BEOGRAD. Beograd, 28. marca. p. Danos popoldne so imeli seje vsi poslaniški klubi. Klubi opozicijo so razpravljali o situaciji, ki je nastala vsled sostavo novo vlade. Vsi klubi so sklenili, da se bodo ostro borili proti vladi; trdovratno se vzdržujejo tudi vesti, da bodo zapustili parlament. Zvečer so imeli sejo šefi opozicijskih skupin, ki je trajala od 18. do 20. uro in na kateri so poročali o sklepih svojih klubov tor so določili Bvoje postopanje proti vladi. V opozicijskih krogih so trdi, da jo vlada kršila poslovnik ter da bo opozicija zavzela najonergičnejšo stališče za čuvanje poslovnika. Vaš dopisnik je nocoj dobil izjavo Pre-davca, da so proračun 110 bo dovolil, dokler so no verificirajo radičevski mandati. V to svrho bo opozicija porabila vsa dovoljena sredstva in celo obstruk-cljo. Ako bo vlada na tem padla, je izjavil Predavcc, smo gotovi, da bomo dali državi nov budžet, za pravočasni sprejem budžeta pa naj nosi odgovornost vlada in oni, ki so z netočnimi informacijami pri drugem ustavnem faktorju ustvarili tako neugodno situacijo. Beograd, 28. marca, p. Danes popoldne jo bilo v narodni skupščini zelo živahno ter so se vršili Sterilni razgovori o sestavi nove vlade. Radikali izjavljajo, da so absolutno zadovoljni s koalicijsko vlado, ker je to najsrečnejša rešite? državnega vprašanja. Beograd, 28. marca, p. Nocoj Je imela vlada sejo, ki je bila prva po sestavi nove vlade in nn kateri so sklenili, da se verificirajo vsi nesporni radičevski mandati. Nato je vlada sklepala o dnevnem redu narodne skupščine. Sklenilo se je, da pride na vrsto proračun ministrstva za šume in rude ter trgovinskega ministrstva. Smatra se, da bo jutrišnja seja narodne skup-Sčrne nenavadno burna in da bo trnjaia pozno v noč, ker opozicija namerava ob-sttuirati in preprečiti sprejem proračuna. HUDA BITKA V VER1FIKACIJSKEM ODBORU. Beograd, 28. marca. r. Kar sc tiče veri« fikacije radičevskih mandatov navajajo radikali, da bodo overovili one mandate, ki niso sporni. Glede ostalih mandatov pa se bo postopalo po poslovniku. V opozicijskih krogih sc smatra, da bodo radikali uničili večje število radičevih mandatov. Radikali dalje trdijo, da ima« jo v verifikacijskem odboru absolutno večino t. j. 12 od 21 glasov, in sicer nn ta način, ker ima odpasti Nemec dr. Moser, ki je bil izvoljen na radikalni listi, namesto novo imenovanega držav« nega podtainika NVildcrja pa bi sc po« zval demokratski disident Gligorijc Ana stasijevič. Pribičevičcva skupina stoji na stališču, da ima na mesto dr. Krizmana priti nnmcstnik njihove liste, dočim opo« zicija to stališče pobija ter je na sejo pozvala kot namestnike one člane, ki so prisostvovali v tem svojstvu včerajšnji in današnji seji verllikaciiskcga odbora. Po tem tolmačenju opozicije je večina na njeni strani. Zato sc zdi, da bo v ve« rifikacijskem odboru radi teh osebnih momentov prišlo do burnih scen. Beograd, 28. marca. p. Predsednik vc-rifikacijskega odbora Marko Gjuričič je sklical sejo verifikacijskega odbora za jutri popoldne ob 16. uri. V opozicijskih krofih so računa, da bo vlada zrušena v par dneh, kor trdijo, da vlada mora verificirati radičevsko mandate. PRIHOD ZADNJIH RADlCEVCEV V BEOGRAD. Beograd, 28. marca. r. Jutri pride v Beograd prvi podpredsednik HRSS dr. Maček z zadnjo skupino radičevskih po« slancev in z vsemi še preostalimi poobla« stili. Računa se, da bo jutri zbranih v narodni skupščini okoli 65 radičevskih poslancev, I Proglas Pavifloviceve skupine DAVIDOVIC UPA. DA BO SPREOBRNIL KLERIKALCI: IN RADI-CEVCE. — NESOGLASJA V KLUBU SE NADALJUJEJO. Seja radikalskega kluba PAŠICEV REFERAT O POLOŽAJU. — NEZADOVOLJSTVO Z RA-DIKALNIMI MINISTRI. — HUDI NAPADI NA DR. KOJICA. Beograd, 28. marca. p. Danes sc je vršila od 17. do 20. seja radikalskega klu ba, na kateri ie dolgo govoril g. Pašič ter razložil težkoče pri. sestavi vlade. Povdarjal je, da se je parlamentarna situacija posebno poslabšala, ker je stopil v akcijo Radič, ki vodi protidržavuo politiko In koketira z Inozemstvom. Pašič je kritiziral skupino g. Davidoviča, ki je šla na volitve s parolo čuvanja vl-dovdanske ustave ln borbe proti radičev-cem, sedaj pa hoče na vlado z radičevci. Zato pozdravlja razkol v demokratskem klubu. Nadalje je Pašič Izjavil, da bo ves džemijetskl klub podpiral novo vlado, kateri so zagotovile podporo tudi male parlamentarne skupine. Pašič je daljo naznanil, da bo jutri seja verilikacijskega odbora, na katerem se bodo vereflcirali vsi nesporni mandati. Ker kaže opozicija veliko borbenost, je potrebno, da so zbrani vsi radikalni poslanci. Pašič priznava, da radi kratkega časa izvolitev radikalnih ministrov ni bila baš najboljša, prosi pa klub, da zaupa vladi in da nekoliko potrpi. Za Pašičcm je govoril Tadija Panto-vič, ki je pozdravil koalicijo s Prlbiče-vičem, kritiziral pa Pašičcvo delo glede sestave liste radikalnih ministrov. Govoril jc o škodljivem delu ministra Kojiča in konstatiral, da Je Kojič izvršil mnogo poneverb ln umazanih afer, ki mečejo zelo slabo luč na radikalno stranko ln zelo sramotč državo. Kojič je postal minister samo radi tega, ker je ves dan sedel v Pašičevi hiši in jokal. Zahteval Je posebno sejo kluba na kateri naj bl se razpravljalo o aferah radikalnih ministrov, ter izjavil, da bo ako Pašič tega ne sprejme, vse to javno objavil na seji narodne skupščine. Tadija Pantovič je nocoj izjavil vašemu dopisniku, da je v radikalnem klubu veliko nezadovoljstvo proti radikalnim ministrom ter da bo zahteval, da se ti ministri reducirajo in na njihovo mesto postavijo ministri, ki bi uživali splošen ugled in se res posvetili delu za dobrobit države. Albanija - republika Do sprejema nove ustave regentstvo. Atene, 28. marca. b. Po brzojavki iz Sante Quarante je albanska narodna skupščina proglasila republiko. Kakor se govori, bo svet štirih članov prevzel regentstvo v Albaniji, dokler se ne sprejme nova ustava. Vlada jo predlagala ro-jalistični stranki, naj imenuje komite, ki bo nadzoroval ljudsko glasovanje, ki ga namerava odrediti vlada. Za proklamaci jo republike so glasovali skoraj vsi člani albanskega parlamenta. državnega ledtnstva in garancil za njegov obstol. Preveč nam je šo v kosteh spomin na sužnjost in na čase, ko smo živeli razkosani. Federalizem in avtono-mizem smatramo opasna za obstoj Jugoslavije. Zato nas nikdar ne boste našli tam, kjer se gradi pot v tej smeri. Kadar vržete v boj to karto, tedaj bosta Prlbičevlč in Žerjav vedno na nasprotni strani In to skupaj s komurkoli. Ce pa enkrat pridete v realnost in vržete to državnopravno karto med staro šaro, kamor spada, bo naš boj za dckoncen-tracljo In samouprave, proti korupciji in za red v upravi sploh mnogo lažji. Kajti ie v senci državnopravnih bojev varno raste plevel upravnega kaosa in korupcije. Rusko-rumunska pogajanja Dunaj, 28. marca, s. Na prvi meritorni seji rusko-rumunske konlerence, ki se jo vršila danes popoldne pod vodstvom predsednika ruske delegacije, poslanika Krc-stinskega, so uredili vprašanje predsedstva konference tako, da se bosta šefa obeh delegacij men j-vala v predsedstvu. Nato je bilo rešeno vprašanje glede obče-valnega jezika na konterenci in glede drugih tehniških vprašanj. Kot prva točka pridejo na dnevni red terilorijalna vprašanja, nato finančna in gospodarska vprašanja iu kot tretja točka juridlčna in politična vprašanja. Glede teritorialnega vprašanja sta šota obeh delegacij podala svoje izjave, nakar se je seja odgodila do ponedeljka popoldne. LJUBLJANSKE RESOLUCIJE PRED NARODNO SKUPŠČINO. Beograd, 28. marca. p. Društvo uml-rovljencev v Ljubljani jc predložilo narodni skupščini resolucijo, v kateri zahteva, da se poboljša njiliovo gmotno stanje in poviša pokojnina. Beograd, 28. marca. p. Društvo hišnih posestnikov v LJubljani ie narodni skupščini predložilo resolucijo, v kateri zahteva, da se v njihovo korist izpre-meni načrt stanovanjskega zakona. Beograd, 28. marca. p. Nocoj jo Daci-dovičev demokratski klub izdal kot odgovor na proglas radikalno stranko proglas, ki poudarja, da Se je v manifestu radikalno stranko celokupna politična situacija prikazala neresnično. Akcija opozicijskega bloka so je osnovala po iniciativi demokratsko stranko tor jo imela namen, da vrže strankarsko radikalno dado. Prisotnost demokratsko stranko v opozicijskem bloku ja najboljša garancija, da no bl moglo državno edinstvo in velike narodne pridobitve priti v kako nevarnost, zaradi politično akcije opozicijskega bloka. Ako je katera od skupin, ki so sklonile sporazum za opozicijski blok in ki podpirajo ta sporazum, v svojem opozlcionarstvu šla dalje, kakor je bilo treba, moro biti to demok rntski stranki šo razlog več, da so potrudi, da z bratskim prizadevanjem onemogoči za bodočnost tako skrajnost in pridobi tudi to skupino za skupno delo za občo blaginjo države. Proglas poživlja organizacije, naj po-jasno vsem prijateljem, da jo demokratska stranka zvesta svojemu programu narodnega in državnega edinstva ter da jo pripravljena, da sprojmo vsako borbo proti onim, ki hoče.io razcepiti naš narod, da izključijo cn dol našega naroda iz zakonopravnega sodelovanja v upravi državo in da preprečijo zakonito voljenim zastopnikom, da pridejo do svojega prava, ki jim jo zagotovljeno z ustavo, V tej borbi bo stranka zmagala. V tom je ne bo oviralo niti žalostno dejstvo, da je nekoliko tovarišev, ki so niso mogli dvigniti nad svojo lokalne prilike, zapustilo klub in prešlo na drugo stran. Prehajajoč proko vseli razlile in nazorov gledo notranjo ureditve, ki, naj so kakršnekoli, no morejo omajati vere v našo edinstvo, so bo narod zbral složno in soglasno okoli onili, ki zahtevajo, da so ustavno in zakonito stanje, ko so enkrat utrdi, mora predvsem spoštovati od vseh, posebno pa, da ca morajo kot svetinjo spoštovati oni, ki imajo oblast v imenu kralja in naroda. Beograd, 28. marca, p. V lederalislič- nem bloku jo vladalo danes velika vznemirjenost, ki pa ni nastala vsled sestavo vlade, ker opozicija veruje, da bo vlada padla, fini se verificirajo radičevski mandati. Vzrok vznemirjenosti leži v vesteh, ki so se širile danes n Davidovičevem klubu. Po leli vesteh so centrumaši demokratskega kluba sprožili vprašanje, ali velja sklep zadnjega demokratskega kongresa, da demokrati ne smejo sodelovati z nobeno skupino, katero program no bazira na vldovdanski ustavi. Ta vest jo prišla popolnoma nenadoma ter jo povzročila veliko zmedo v federalističnem bloku, katerega voditelji neradi vidijo, da velik del poslancev Davldovičega kluba še vedno prijateljsko in mnogo občujn s prijatelji p. Pribifeviča. Člani centra demokratskega kluba zahtevajo dnlje tudi sejo glavnega odbora demokratsko stranke, da bi obvarovali številno jakost stranko in njen program. Oni smatrajo, kakor pišejo nocojšnjo »Novostiv, da je 1'ribiče-vič ostal neomajno zvest programu in ideji demokratske stranke. Zato so jo danes mnogo govorilo, da bo veliko število poslancev zapustilo Davidoviča in pristopilo h skupini Pribičeviča. Danes dopoldne je demokratski poslanec Dušan Todič poslal Davidovlču obširno pismo, v katerem pravi, da izstopa iz demokratskega kluba in vstopa v PribiČe-vlčevo skupino. V svojem pismu navaja, da je dohil veliko število pisem iz svojega volilnega okrožja Pančevo-Bela Crkva, v katerem vsi zahtevajo, da se preneha s koketiranjem z Radlčem, s katerim se absolutno 110 more delati, ker vrši proti-držnvno propagando. Od osebno da spoštuje g. Davidoviča ne more pa z njim sodelovali. j POZDRAVI SAMOSTOJNEMU DEMOKRATSKEMU KLUBU. Beograd, 28. marca, p. Tekom današnjega dne jo samostojni demokratski klub sprejel veliko število pozdravnih brzojavk, posebno iz Hanata, Hrvatske. Bosne in Slovenije. Ves dan so prihajali V stanovnnje Pribičeviča odlični člnni demokratske stranke iz Beograda ter mu čestitali. Poincarefeva vlada sestavljena REDUKCIJA RESORTOV. — POPOLNOMA NOVI MINISTRI. Pariz, 28. marca. jh. Novi Poincarejcv kabinet jc sestavljen sledeče: Predsedstvo in zun. zadeve: Poincarc. Notranje zadeve: Selves. Justica: Lefevrc--Duprey. Finance: Maršal. Trgovina: Loucheur. Vojna: general Maginot. Prosvetn: De Juvenel. Javna deln: Le Troquer. Kolonije: Fabry. Mornarica: Bokanowskt Poljedelstvo: Papus. , Soc. politika: Danici Vincent. Osvobojeno ozemlje: Louis Marin. Novi kabinet sc predstavi stari skup« ščini v pondeljek. Vojni minister Magi« not jc izjavil novinarjem, da bo nova vlada skrbela predvsem za vzpostavitev ugleda Francije in uvedla zato v prvi vrsti disciplino med uradniki. Nove vo« litve, ki so bile določene za 11. maja, bodo najbrže odgodcnc. Pariz, 28. marca. I. Novi Poincarejcv kabinet predstavlja skoro popolno re« konstrukcijo starega, ker sta v njcin po« leg 1'oincarcjn lc dva ministra iz prejš« njega kabineta in siccr vojni minister Maginot in minister za javna dela Le Troquer. Obenem sc jc znižalo število portfcljcv, ki jo znašalo poprej 14. Elementarne katastrofe v Italiji Elementarne nezgode v Južni Italiji. Kraljev vlak ponesrečil. Napolj, 28. marca. c. Sinoči ob 22.30 sc jc kralj Viktor Emnuncl s posebnim vlakom odpeljal iz Rima, da poseti po nalivih in zemeljskih usadih težko pri« zadete kraje v salernski provlnclji. Vso noč jc močno deževalo. Med postajama Rinrdo in Teano, 210 kilometrov od Ri« ma proti Napolju, se jc tik pred vlakom posulo pobočje nad progo. Strojevodja jc siccr zapazil, da jc proga zasuta, pa ni mogel več pravočasno ustaviti vlaka. Udar je bil tako hud, da jc lokomotiva skočila s tira. Smrtne nesreče ni bilo, in poškodovan je bil, pa tudi nc težko, sa« mo strojevodja. Kralj sc jo s svojim spremstvom odpeljal v avtomobilu, ki jC , bil na vlaku, do postaje Tcnno in odtod z vlakom v Napolj, odkoder je na izvid« niči «Gugliclmo Pepo» nadaljeval poto« vaje do Amalfija. (Glej tudi poročilo na peti strani.) ZASTRUPLJENA REKA. Marseille, 28. marca. e. V rodaiiskcm okrožju vlad« ined prebivalstvom veliko razburjenje, ker Je neka tvornica spustila v reko Oardon velike množine škodljivih kemičnlli snovi. Reka je v dveh tednih prinesla tisoče In tisoče kilogramov mrtvih rib. Razburjenost med ljudstvom pa jc šc tem večja, ker cela vrsta mest in vasi med njimi tudi Nlmes in Bcau-caire, uporablja vodo iz reke kot pitno vodo. Zaupnica angorsks vladi Carigrad, 28. marca, j. Izmed pnša Jc po šliriurncm govrru na izrednem sestanku stranke, na katerem jo obračunal s svojimi nasprotniki, dobil zaupnico. Situacija jo sedaj popolnomn izpremenjena. Kriza jc premagana. Tudi v zbornici moro Izmed paša računati z gotovostjo, da dobi zaupnico. NOVI PREDSEDNIK DRŽAVNEGA SVETA. Beograd, 28. marca. p. Predscdništvo vlade jc obvestilo narodno skupščino, da je za predsednika državnega sveta imenovan Mihajlo Poličcvič. PODALJŠANJE VOJAŠKE SLUŽBE V RUSIJI. Moskva, 28. marca. c. Vlada ic podaljšala aktivno vojaško službo za šest mesecev, tako da bo trajala pri mornarici štiri leta, pri zrakoplovcih tri leta, pri vseh drugih strokali pa po dve leti. ITALIJ.-JUGOSL. TRGOV. rOOA.UNJA. Boograd, 28. marca, p. Nocoj jo bila seja našo iu italijanske delegacije, ki jo pretresala konvencijo za prava in interese. Dovršilo se Je prvo čitonje te konvencije, da jo bila konvencija sprejeta. Pridržale so se rezervo glede petih točk, gledo katerih bosta obe delegaciji zahtevali instrukclje od svojih vlad. UMOR SOVJETSKEGA DRŽAVNIKA. London, 28. marca. s. Kakor javlja »Dally Maii* iz Rigo, jo bil v noki vasi blizu Stavropola umorjen Član vsonjske-ga centralnega eksekutivnega odbora Davidov, Razočarani Razumemo razočaranje klorikalcev. Pa naj je stranka 8e tako razočarana — pobesneti ne bl smela njena glasila. «.Slovenec» je pa pobesnel in prinaša v našo javnost izraze in psovke, ki v do. Btojno javnost ne spadajo. Očitati de« mokratski skupini, da je vstopila v vla« do z željo po korupciji, to more storiti 6amo glasilo stranke, ki je sama imela take želje in besni, ker se ji te želje niso izpolnile. »Slovenec« pozablja, da je opozicijski blok vodil z Dunaja največji demagog, kar jih je do danes imela Jugoslavija, to je isti Radič, ki je v imenu opozicijske, ga bloka dajal izjave v inozemskem ti« sku o koncu Jugoslavije, o končni *magi svoje protidržavno in protinarodne po« litike. Vsi, ki resnično nacionalno mislijo Kdor pozna ruon talite to na centralnih mestih, ta ve prav dobro, da jc na na predek misliti lo, čo bo demokratska stranka dovolj močna, da iztisno kaj za državno namoščenstvo. To smo do-živeli glede pragmatike in kasneje, ko se jo je prevajalo. V materi ialnem oziru je nameščenstvo zdavnaj nehalo verjeti v čudeže in obljube. Stori se v etapah. Informirani krogi vejo prav dobro, da je g. Pribičovič že 14 dni pred formaino krizo izjavil vodilnim radikalnim krogom, da naj pusto vsako misel na kako sodelovanje, ako so ue provede uradniški zakon popolnoma in ako bi so ob zvišanju temeljnih plač imelo znižn.ti dravinjsko doldado, obenem pa se no uredo nekatera stalna gravamina gledo naredbo o dra-ginjskih dokladah (maksimirane!, ožs-njeni itd.). Kakor čujemo, jo vso to in čutijo, so se morali sramovati, ker nas ; vpisano v pogodbi, ki so je sklonila je faktični voditelj opozicionalnega blo«|ob novi koaliciji. Demokrati naj par.i-ka sramotil v nemških, italijanskih in jo, da jih gg. radikali no opeharijo. Mi angleških listih kot narod, ki za svobodo uradniki pa moramo biti demokratom nI rojen in dozorel! i le hvaležni, da so v odločilnem mO- Doklcr je šlo le za rušenje samoradi« I mentu pritisnili v nnžo korist, izsiliti kolskega režima in za prisego Radičevih 17nano izjavo g. Stojadinoviča uradni-poslancev, se je to sramoto moglo trpe« j Kkiiri organizacijam in stavili pod poti. Ne pa potem, ko je nastopilo vpra« godbono pismeno obvezo njeno izvrši- šanje kdo naj prevzame vodstvo države, V taki situaciji jo bil korak g. Svctozar« ja Pribičeviča in njegovih ožjih tovari« Sov tako razumljiv, da bolj razumljiv že biti ne more. Ali naj bi ti stari borci za svobodo in narodno edinstvo pljunili na vso svojo preteklost in podprli nevra« čunljivega demagoga v njegovi akciji proti narodu in državi? Ali naj bi ti tov. Vemo, da je to vso šo vodno premalo. a- to dajo zavest, da vendar enkrat prihaja spoznanje, da je beda državnih namoSčencev velika škoda za, državo. Kakor sem že rekel, mnogi se bojo. ila bodo radikali demokrate opeharili in izigrali. Vso je mogoče. A to je gotovo, da- Je z žrtvijo, ki jo doprinaša preizkušeni borci za edinstvo in svobodo t.7DS, storjen korale, ki državnemu na-omogočili sestavo vlade, v kateri bi bili meščenstvu more le koristiti, daljo pa, imeli odločilno besedo bosanski age in da bo JDS v stanu v tem položaju begi ter rimovci? Vlado, ki bi životarila i nameščencem koristiti in izsiliti iz ra-od milosti ncvračunljivcga Radiča, ki bi! dikalov toliko več, kolikor bo sama jo lahko vrftel, kadar bi se to njegovim j moCnejša. Mnogi premišljajo in tuhta, hirom zljubilo? I jo, kako'bi se orijentirali. A stvar ni Red v državi, njen ugled na zunaj, njeno notranje konsolidiranjc jo trebalo rešiti pred tem, da zavlada v njej no« tranji kaos in plemenska hujskarija. To se je doseglo z novo koalicijo, ki nc po« meni podpore radikalskega režima, tem« več izboljšanje in izpremembo doseda« njega režima. N'c delamo si nobenih i!u« zij, zavedamo sc dobro, da oni štirje, naši prijatelji v novi vladi ne bodo imeli glavne besede. Uverjcni pa smo, da bo« do kot samostojna politična 6kupina z jasnim in neomajnim jugoslovenskim programom popravili, kar se bo popra« viti dalo, storili bodo kar bodo mogli in razmere so take, d.-i jc vsaka dobra ma« lenkost, ki cc stori, dobiček. Kadar pri« de čas, ko bo jugoslovcnska demokra« cija mogla krepkejšo in odločilno vpil« vati na vodstvo države, takrat bo imela država dohro upravo in zavladal bo mir, ki nam jc tako potreben, ako se hočemo gospodarsko okrepiti in predstavljati na zunaj močno silo. Ako sc hočejo z Radidcm in njegovo rmešano politiko identificirati klcrikalci — prosto jim! Ali vedo naj, da bodo že večkrat razočarani, ker se bo združilo proti njim in njihovemu inspiratorju z Dunaja vse, kar resnično nacionalno misli in čuti v Jugoslaviji. In naj bodo ti ljudje med seboj šc taki politični na« sprotniki. proti rušlteijem države in nje« ne enotnosti sc bodo vedno našli v eni fronti! Klcrikalci naj vedo, da bodo pri« Btaši državnega in narodnega edinstva — vedno v večini! Državno nameščenstvo in nova politična situacija (Izven uredništva.) Zanimivo je opazovati utis, ki ga med državnim nameščenstvom povzroča preobrat v notranjepolitični situaciji. Mnenja so seveda deljena. Enim se stvar dopade, drugi ugovarjajo. Ti poslednji večinoma, kor so pripadniki strank, ki so razočarana kot stranke, pa tega nočejo priznati in iščejo na videz drugih razlogov. To volja osobito za klerikalne uradnike, ki so zadnje tedne že sumljivo brusili nože. čemu? Seveda, da potisnejo svoje napredne kolego nazaj. Razni klerikalni zagrizene! so si že' porazde-Ijevali položaje. Razočaranje je naravno in skoro bi rekli odpustljivo. Ista je z nameščenci, ki so se zagrizli v razne male strujice s skupnim programom: metati polena demokratom. Skoda moči, ki so tako raztrosijo in cclio v sovraštvu. Zato pa ogromna večina javnega namešSenstva, prav mirno in stvarno presoja položaj. Časi, ko se jo s praz no demagogijo pri uradnikih vse doseglo, so minuli. Državni namoščonec jo ob vsej svoji utrujenosti in materialni bedi šc vedno ostal zvest tudi načelom. Dokaz temu je dejstvo, da je število pristašev JDS odkar je bila v težkem položaju, prazaprav zrastlo. Samo smeti so odnadle k radikalski pritisk, kakor jo bil jak in brezobziren, ni imel bistvenih uspehov. Prepričanje vendar šo nekaj velja in drži. Državno . nameščenstvo nima zaupanja v klerikalizem ali avtonomizem. Inteligenca instinktivno noče pod duhovniško komando, pa naj so razmere trenutno šo tako težko. Klerikalci niso bili nikoli prijatelji uradnikov, 5c so bili na krmilu. Zato kljub vsem nepri-likam uradništvo pozdravlja, da nl-Bmo v Sloveniji prišli pod klerikalni režim. V radikale javni nameščenci nimajo nikakega zaupanja. Upajo pa, da bo demokratski del vlade storil za urad laižtvo vse, kar bo. v. njegovi mofii. težka: Podpreti jo treba st.rujo, ki moro kontrolirati krepko in javno vso ono, kar v vprašanju državnih uamr-šč.oncev dola zlasti finančni minister. Vsa čast g. Š e 8 e r o v u, ki jo imel biti finančni minister v kabinetu Davidovič . Korošce. - Spaho, ali ob vseh simpatijah, ki jih uživa pri nas gftip. j Davidovič, kl se ga splošno smatra j za žrtev gg. Korošca in Radiča, ni! nikjer niti mrvice simpatije najti za j gosp. šečorov.a, ki je v slabem sporni-1 nu izza budžet a 1. 1922.,/23. Zdaj pa io predvsem naloga uradniških organizacij, da so na oprezu. Udeležba demokratov na vladi jih zagotavlja pred šikanami. Zdaj je ča» dnlati z novimi močmi, ne z demagogijo. ampak mimo in vztrajno. Oklo-nimo se svojih strokovnih organizacij Čudovita reč je bila, kako so bili razni demagogi pod homogenim režimom tiho. Prej so zabavljali, da so kar cunje letele, a radikalov so se bali. In glej čudo, marsikdo teh junakov so je čez noč pojavil kot — radikal. Trezni možje pa so vzdržali skoz. Sta-vimo, da bod-o zdaj znnni zabavljati oživeli in brusili jezik proti onim, kl so jim odklenili usta. MI pa smo teh tičov siti do grla. Oni zastrupljajo vse razmere. Oni so največ škodovali. Naše strokovne organizacije so dobile z vstopom JDS v vlado zanesljivega sekundanta. P.oriii se bomo skupaj za našo stvar in gotovo bo uspeh povoljnojši, kakor če bi mm diktiral Radič ali pa homogeni rožim radikalov. + Dovolj sramote! Pod tem naslovom priobčuje včerajšnja ljubljanska »Orjuna* uvodnik, v katerem popisuje rovarenje izdajalcev, ki žc peto leto z demagogijo in zapeljevanjem množic naroda uničujejo mlado našo državo, ki bi morala cvestl ob vernem sodelovanju vseh. Petletno izdajalsko delovanje slovenskih in hrvatskih separatistov, ki divjajo proti svojim koristim in v pravcu, ki sta jim ga bila vcepila Dunaj in Pe-šta, bo obsodila zgodovina po zaslugi, obema plemenoma pa bo ostal madež, da sta se ob odločilni url branila svobode v bratski državi in silila zopet v staro stoletno nemoč in potom ne v tuji jarem. Radičevci so pohiteli v Beograd, da parlamentarnim potem z blokom separatistov, soobtožnikov, veleizdajalccv in deletistov dosežejo svoje nesodobne, meglene In smešne cilje. Uverjcni smo, da lih nI prlvelo do tega koraka nič drugega, kakor spoznanje, da so v nelegalni izvcnparlamcntarnl borbi poraženi na celi črti. Polagoma prihajajo v Beograd, da se narod, ki so ga toliko časa prepričevali, da je taktika abstinence naj pametnejša, privadi na novi kurz In da med tem opazujejo, kak dojem je napravil ta skok Iz ekstrema v eKstrem na volllce. Naloga ostalih strank: radikalov, demokratov, socljalbtov In zcmljo-radnikov ie sedaj ta, da se tesno združijo, da pozabijo vse osebnosti in strankarska sovraštva ter sl razdele vlado tako, da Radič, Korošcc in Spaho tudi odslej v zbornici nc bodo pomenili ničesar. Ako pa se blok lederallstov sestavi, sc ho videlo, kdo je za državo In kdo je proti njej. Prav želimo spoznati, kdo bo lezel pod Radlčcvo egido In se družil z Izdajalci In uskokl. Z iskreno radostjo bl pozdravili prihod v skupščino zastopnikov večine slovenskega in hrvatskega plemena, ako bi Imeli količkaj vere, da gredo ti zastopniki delat In gradit. Vemo pa, da Imajo druge namene: Za hrbtom skrivalo bodalo, da ga o pravem času zabodelo v. srce. frtavL Zatp velja za Radiča, Spaha In .Korošca še vedno: Hlc niger est, hunc tu Romane cavetol Ml jugoslovanski nacijonalisti blok odklanjamo, ker nočemo, da bl našo državo vodili avtonomisti, separatisti in mirotvornl republikanci. — Tako «Or-juna». + Kaj vso je JDS zahtevala? O tem nas jc točno informiral »Slovenec«. Imela ie le tri zahteve, tako pi"e glasilo SLS In sicer plačilo volilnih troškov, plačilo' stroškov naših listov in za g. Relsnerja mesto podtajnika v notranjem ministrstvu. Tega da nismo dosegli, pač pa da smo dobili obljubljeni denar za volitve ln dolgove. Da pokažemo svojo plemenitost, cediramo s tom pravovcljavno predsedniku »Gospodarske zveze« in konzorciju »Slovcnca« vse to terjatve. Ali bodo zadoščale za Izgube »Gospodarske zveze« In »Slovenca«, šc no vemo. Čim bolj so torej potrudi naša resnicoljubna SLS, več ii bo neslo. + «NaibolJšl ljudje.« Naši dosledr.e-ži v Kopitarjevi ulici hvalijo gg. Veljko-vlča in Šcčcrova pa tudi med radikali so našli »najboljše ljudi«. Med njimi ime- j nujejo g. dr. Pcloša ln g. Vujlčlča. Naj- j boljša sta danes za to, ker zanje v no- [ vem kabinetu n! bilo prostora. G. Peleš, j kl je razbil soeijalno politiko, jo bil šc i včeraj »nezmožna kapitalistična inrclna-., | a g. Vujičič mesar Slovenije. Danes sta j najboljša. In tako smo tudi mi seveda j »koruptnl, nista pa koruptna gg. Ogrln in Remec. + Pred sprejetjem proračuna. Nova vlada bo danes začela boj, da državi zagotovi še pred konccm meseca redni proračun. V tem boju smo tnorali tudi, ko so naši strankini prijatelji bili v opoziciji, priznati, da jc vladno stališče zelo močno. Državni kredit in ugled našega dinarja nujno zahtevala, da država dobi, kar ji gre, da državni aparat ni za minuto ne prestane zlasti pa, da nameščenstvo dobi redno svoje prejemke. Vsako zavlačevanje sprejetja proračuna z poostreno opozicijo ali celo obslrukci-jo reže ne v meso vlade, ampak predvsem v telo države ln v nedolžne državne namcščcncc. Moralna odgovornost opozicije bo danes -In v prihodnjih dnoli ored vsem narodom ogromna. Rešitev krize je žc stala pod silovitim pritiskom državne potrebe rednega budžeta, zda) pa Isti pritisk deluje za odglasovanje državnega proračuna. Zato smo prepričani, da so napori opozicije, kakor so siccr psihologično razumljivi, izgubljen trud, ki bi le še bolj obremenil konto taktičnih napak g. Korošca. + «AuS8chiasKebond.» Kdo sl je pri rešitvi krizo še posebej obrisal nos? Nemški poslanci. Njihovo novosadsko glasilo Je namreč zadnje dni neprestano trobilo, da so glasovi nemških poslancev »ausschlaggebcnd« za konstituiranje nove vlade. Toda preden so se še v svojo merodainost prav uživcll, jim je bilo sporočeno, da novi naclonalno-koallcij-skl kabinet ne rcflektlra na njihovo podporo. Upati ie, da tudi nikoli več nc bo, pa naj sl Nemci brišejo nosove kakor hočejo. + Tudi politika zcmlioradniških generalov v Beogradu dobiva vsa obe ležja nctoplrstva. Tcrazljskl zemljorad-nlki, kakor jim pravijo v Beogradu, razpolagajo prav kakor v Ljubljani s fa-moznim dnevnikom »Ncrvosti« Joče Jo-vanoviča-Pižona in s tedenskim glasilom »Selo«. Toda dočim »Novosti« žc par tednov plamtijo od samega navdušenja za fuzijo z radičevci ter v tem smislu prinašajo komunikeje, intervjuve in tirade na čast Radičevini ljudem, — pa »Selo« v najnovejši številki odgovarja »Novostim« na ta način: »Radičevci so republikanci. Odgovorite slinge iz poslanskega kluba, ali ste to tudi vi? Ali so tudi predstavniki težaške stranke fe-derallsti? Radičevci so proti agrarni reformi. Mar so to tudi gospodje lz zem-ljoradniške stranke? Toda je nekaj sllč-nostl med radičevci in našo skupino okrog poslanskega kluba. Eni in drugI se naslanjajo na kapitalistični element z dežele, sami mamti vodijo prvo besedo ...» Interesanten Je ta način demagogije, da zemlioradnlški generali napadajo v lastnem glavnem organu — sebe. Nov pa ni, in kakor smo rekli, v Ljubljani se mu dobro sekundtra. h demokratske stranke NEDELJSKI SESTANKI. V nedeljo dne SO. marca se vršijo v ljubljanski oblasti sledeči sestanki: Vrhnllsa — javen shod ob 4. uri popoldne. Govori g. dr. Žerjav. Grosuplje — sestanok dem. stranke ob pol S. uri popoldne. Govori gospod Anton Jug. Mala vas — sestanek pri Dramelju. Govori g. Ivo Berščak. Zgor. Šiška — obč. zbor Krajevne organizacije JDS ob 10. uri dopoldne. Poroča g. dr. Rape. Ig-Stndenec — sestanek ob 7. url zjutraj. Poroča g. dr. Rapo. Medvode — sestanok ob B. uri popoldne, poroča g. dr. Rnpe, Brezno pri Laškem — javen shod ob S. uri popoldne. Poroča g. Adolf Rlbni-ltar. Kostanjevica — javen »hod ob pol 8. uri zjutraj. Poroča g. Janko Tavzes. Krško — sestanek ob pol 4. uri popoldne. Poroča g. Janko Tavzes. Grahovo -— sestanek. Poroča g. prof. Broznik. ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV priredi jutri v nedeljo sledeča predavanja: Bregana pri Brežicah — predavanje g, nadzornika Gopibača: .«0 vinogradni-.teia/" j Vrhnika — predavanje g. prof. Dolža-na: «0 postanku premoga«. Izlake nad Zagorem ob Savi — predavanje g. Stojana Bojiča: »0 socialni zaščiti delavstva«. Železniki nad Skofjo Loko — predor vanje g. Frana Majcena: »O postanku našo države«. Studenec-lg — predavanje g. Clmerma-oa: »0 davkih In taksah«. Medvode — predavanje g. Chncrmana: »O davkih in taksah«. Šiška — predavanje g. dr. Čadeža: »0 skrivnostih elektrike« (nadaljevanje). Cirknlca pri Rakeku — predavanje g. prof. Bajžla: »O Sokolstvu«. svetu g Krvava podokr.Iea. Včasih so fantje veselo prepevali, ako so nekoliko pova-sovali; današnji ponočnjaki pa ne zna. jo pokazati svoje korajžo brez krvopre-litja. Tako je tudi 22-letnI posestnikov sin Josip Pirnat v družbi drugih fantov pri svojih ponočnih pohodih ustavil li0. nje, ki so so vračali s težkimi vozovi s postaje Rečica ob Palci skozi Šmartno ob Dreti. Ko so jih vozniki vprašali, kaj hočejo s tem pobalinstvom doseči, jo olj. dolženi Pirnat začel udrihati z lato po nekom vozniku, da mu jo poškodoval dosno roko in ga tudi težko ranil na glavi. Okrožno sodišče v Colju jo obsodilo Pirnata na en mesec poostrenega za. pora. — Proces proti ministrom kabineta Stambotljskl. V Sofiji se vrši že več dbi razprava proti članom bivšoga kabineta Stambolljskl. Obtoženi so ministri Nedelj-ko Atn nosov, Kristo Stojanov, Stovo OmnrČevskl, Potko Janev, Aleksander Radolov, Konstantin Muravjev, Daniel Zogravski, daljo Mihnjlo Petkov kot nekdanji član permanentnega odbora agrarno unije in Nikola Caharijev kot bivši predsednik agrarno mladinske organizacije. Vsi so obtoženi, da so ustanavljali po vsej državi bojne centre in pripravljali proglasitev kmečke republike. Državno pravdništvo prodlaga jočo do 10 lot iit izgubo državljanskih pravic. Vsi obtožene! odločno zanikajo vsako krivdo. Odstop predsednika Irske. Po poročilih iz Londona se v Dublinu trdovratno razširjajo »osti, da namerava predsod nik svobodne države Irske, Cosgrave, iz zdravstvenih ozirov odstopiti. — Albanija definltlvno republika. Albanska narodna skupščina je z voliko večino proglasila Albanijo za republiko. Dosedaj je bilo njeno ime —- država Albanija. — Grška kraljeva dvojica ae preseli v Anglijo. To poročilih londonskih listov odpotuje odstavljeni grški kralj Jurij s kraljico Iloleno prihodnje dni iz Bukarešto v Anglijo, kjer so namerava stalno naseliti. — Praška zrakoplovna ekskurzija. Iz Prago poročajo: Ministrstvo za narodno obrambo namerava v majn prirediti polet okoli vseh držav Male antante. Pot bi znašala, približno !)000 km in bi trajala 10 do 14 dni. I.otala bodo obiskala vsa glavna mesta Male antnnte. — Tretja ekspedieija na Gavrlzankar. Pod vodstvom gonorala Bruce je pričela te dni z Darjeelinga tretja angleška ekspedieija na najvišjo goro sveta Mount Evorest ali Gavrlzankar. — Huerta utonil? Poročali smo že, da so mehikanske vladne čete docela porazile vst.ašo, kl jih je vodil general Huerta, Ta sani jo prišel v novarnost, da ga vladno čete ujamejo in je zato pobegnil na mali ladji, ki naj hi ga prepeljala v Združene državo. Kakor pa poroča včerajšnji »Iiorlinor Tagoblatt« iz Newyor-ka, ladjica « Huorto ni dospela v nobeno ameriško pristanišče, tako da je treba računati s tom, da so jc potopila in z njo tudi Huerta. — Tudi Kanada prizna Sovjetsko Rusijo. Kanadski ministrski predsodnik je izjavil, da jo Kanada pripravljena, priznati sovjetsko republiko. — Nezaupnica Ludendorffu. Kakor mnoga druga nemška mesta jo svojčas tudi Dtlsseldorf generala Ludendorffa z največjimi počaščenji obsul, ga izvolil za častnega občana, imenoval po njem neko ulico in neko šolo. Pod vtisom mo-nakovskega procesa je sedaj mestni svet dtlsseldorfski vsa ta odlikovonja zopet preklical. — Ameriški dar za Nemčijo. Ameriški parlament je sprejel dne 25. marca predlog posl. Fisha, da se votira znesek 10 milijonov dolarjev (okrog 800 milijonov Din) za nakup živil za strada,jočo deco v Nemčiji. Živila bodo nakupili seveda v Ameriki in jih prepeljali na ameriških Borza 28. marca. ZAGREB. Na efektnem tržišču je teo. denca dalje slaba. Od baučnih papirjev e« je živahnejši promet razvil v Etnu, ki sa jo zaključeval na včerajšnji bazi. PraSlo. d iona je neznatno oslabela. Eskomptna jj čvrstejša radi porasta na Dunaju. Celo. kupni promet je bil precej slab. Na trži. šču z Industrijskimi papirji le vladalo nekoliko večje zanimanje za Eksploataci. jo. — Na deviznem tržišču je vladala danes prccejšnja disorienliranost. Devizni tečaji so neznatno poskočili hi lo radi nekaj večjega povpraševanja, kl je običajno na zadnji borzni dan v tednu. Blaga je bilo dovolj, a tudi Narodna banka jo dajala. Italija in Praga sto mednarodno čvrsti in se jo la čvrstoča odrazila tudi nn zagrebškem tržišču. Promet je bil srednji. Največ se je trgovalo v devizah na Italijo, New York ček in Švico. Notirale so de-viie: Amsterdam 3005 do 8085. Dunaj 0.1148 do 0.1163, Bruselj 855.5 do 8G0.5, Bukarešta 0 do 43, Italija izplačilo 850.62 do 853.82, ček 350 do 353, Kopenhagen 1300, London izplačilo 849.25 do 852.», ček 848.875 do 351.875, Wew-York ček 80.75 do 81.75, Pariz 447,5 dO 452.5, Praga 286.4 do 289.4, Sofija 0 do 54, Švica 1407.5 do 1417.5, ček 1403.5 do 1413.5; valute: dolar 79.875 do 80.875, aK 0.1135 do 0.1155, 1(8 233 do 280, lire 847.5 do 850.5, efoktl: Trgobanka 49 do 50, Eskomptna 147 do 148.5, Kreditna Zagreb 145 do 147, Hipotekama 76 do 77, Jugoslavenska 126 do 127, Ljubljanska kreditna 242.5 do 0, Prnštedionn 910 do 915, Elno 182 do 183, SlaveiiBka 112, Srpska 150 ilo 152, Eksploatnclja 150 do 154, Goranln 0 do 145, Sečerana Osijok 1300 do 1820, Isis 60 do C2, Narodna šumska 122 do 124, Nihag 180 do 182.5, C.utmnnn 970 do 985, Slaveks 620 do 610, SInvonija 186 do 140, Split 1500 do 0, Slrojno 150 do 0, Trbovlje 715 do 725, Union 800 do 815, Vevfo 0 do 185, 7 odst. Investicijsko 66 do 68, Vojna škoda 154 do 156. BEOGRAD. Nn današnjem borznem sestanku jo bila za devize tendenca nekaj čvrstejšn. Blnga je bilo dovolj, a večje povpraševanje po Ženevi je bilo krilo z intervencijo Narodne banke. Največ zaključkov je bilo izvršenih v devizi na Prago. Promet jo bil srednji. Notirale so devize: Amsterdam 8000 do 8015, Dunaj 0.1149 do 0.1151, Bruselj 840 do 850, Budimpešta 0.10 do 0.115, Bukarešta 42.5 do 42.75, Ženeva 1404 do 1406, London 850 do 850.25, Italija 852 do 853, New-York 81.15 do 81.25, Pariz 446 do 447, Praga 237 do 237.25, Solun 182 do 18(1, Sofija 58 do 59; vabile (zaključki): dolar 81. levi 57.5, lire 352, francoski franki 442.5, Kč 233; elektl: 7 odst. investicijsko zaključek 75 do 76. odst. agrarne obveznice 28, Vojna škoda zaključek 152.5, Narodna banka 4000 do 4100; termini: Ženeva za 30. aprila 1415, Praga za 30. aprila 238; za 81. maja 237. CURIH: Beograd 7.10, New-Y0RK 577.50, London 24.85, Pariz 81.70, Milan 25.07, Praga 16.88, Budimpešta 0.0084, Bu-karešta 8.05, Sofija 4.15, Dunaj 0.00815. TRST: Beograd 28.30 do 28.55, Dunaj 0.0325 do 0.0335, Budimpešta 0.08 do 0.45, jih bodo razdelili nato po celi Nemčiji 12.50, Par,z 125.50 do 120.50, London 09.20 pod kontrolo odposlancev ameriško vlade. Spomladanske obleke kupite najceneje pri J,os. Sojina Ljubljana. 1269/a 8 Draga soba. Na Poljanski cesti je imel pri neki vdovi bivši ruski sodnik, emigrant Baržili malo podstrešno sobico za visoko cono 2500 K v podnajomu. Soba je visoka približno ga pa 15. marca. 5. februarja je priredil «JugosIavenski k!ub» v Newyorku častno recepcijo, na kateri so poleg Balokoviča nastopili šc nekateri drugi Jugoslovani. Balokovič jc sviral Dvofakovc »Slovanske plcsc», Smetanovo skladbo «Iz moje domovine«, Manojlovičcvo «Naricanje udovica» in par točk iz svetovne goslaško literature. Prireditev je bila namenjena ožjemu krogu in jo prišlo nanjo 250 oseb, med njimi cela vrsta glasbenih strokovnja« kov, kritikov in drugih odličnikov. Nadaljni Balokovičcvi javni konccrti so sc vršili točno po programu meseca februarja in marca. Balokovič jc sviral skladbe : Bacha, Bccthovena, Mozarta, Cajkovskega, Francka, Griega, Irelanda, Rimskij«Korzakova, Krcislcrja, Hiindla, Paganinija, Smetane, Dvofaka, Mosz« kowskega, Manojloviča in drugih. Angleška glasbena revija »Musical Co» urier*, ki izhaja v Ne\vyorku, jc prinesla o konccrtih obširno poročilo, v katerem ocenjuje Balokoviča takole: Balokovič je virtuoz dinamike in čara. Njegova igra je prožna in lahka. Ton mu je kra« sen, dinamika znamenita. Njegovo izva« janje ima na sebi nekaj življcnskega in veličastnega. Občinstvo je umetnika sprejelo z nepopisnim navdušenjem. Življenje Ziatka Balokoviča ni lahko in gladko. Vstane ob osmih zjutraj, so opravi in zajtrkuje. Po zajtrku igra na gosli tri do štiri ure sam. Potem sprejc« ma obiske, obeduje In zopet igra, sedaj s spremljevanjem klavirja. Zvečer kon« ccrtira, ali gre v gledališče ali obišče ka« ko glasbeno prireditev. Takšno jc živ« ljenje Ziatka Balokoviča v Ameriki. Dal Bog, da bi bilo uspešno tudi vnaprej — kajti njegovi uspehi so obenem uspehi njegove domovine. odšel naprej, stara mati pa v cerkev k li-tanijam. Medlem pa se je inladl berač vrnil k Severjevim, razbil s sekiro vež- sova. Tresk in luč je padla preplašeni Angelci iz roko. Skoro omahnila jo po stopnjicah in v glavi so ji vstale misli o strahovih in vlomilcih, ki gospodarijo zadnjo čase tako radi pod podstrešji. Zdir-jala je po stopnicah nazaj z glasnim krikom. Videč, da jo šel vsak up po vodi, jo Peterček brzo odhlačil na slaro mesto za na vrata, pokradel stari materi 7000 K, dimnik. Na vpitjo se jo seveda zbudila dva rajžljn mesa in nekaj jajc in zginil.; vsn prižgale so so zopet luči in vso — Zdi se, da je tudi ta vlom v zvezi s je odšlo ]ovit vraga. Peterček pa jo ječal pobožnim beračoin-ubijaleem. Marljivo v Bvojem kotu in tiščal glavo med kolena, orožnlštvo vsestransko poizveduje. j Lufi so prihajale čimdalje bližje na usod- Uniorjeno Sever, katere truplo jc žo1 no mes,lo in naltral jo Peterčka zapekla močno razpadalo, so v sredo zvečer pre- svetilka prav pod nos, tnko da jo bil pri- peljali na domače pokopališče k sv. Jur-ju. V četrtek dopoldne pa je bila licsreč-nica položena k počitku v prezgodnji grob. K umoru v Krašnji Aretacija pobožnega berača-morilca. Umorjeno Jero Sever, žrtev zverinskega berača, so prenesli iz gozda v Krašnjo, kjer je v mrtvašnici našla prvi počitek. Obdukcija je ugotovila nasilen uboj, povzročen po šest težkih udarcih na glavo, prizadejanih z debelim kolom. Otroci umorjenke, orožniki in domačini so odšli takoj na sled za ubijalcem-bera-čem. Našli so ga v Prevojah, v hiši, kjer se je navadno držal. Spal je za pečjo, vea zmučen in vinjen. Domači so izpovedali, da berača žc cel teden ni bilo na spregled, prišel pa je topot usodne noči ob eni zjutraj. Berač, zvit, kar se da, je zanikal vsako udeležbo na uboju Severjeve. Lo s silo so ga orožniki izvlekli izza peči in uklenili. Da zabriše sled, je bil že sveže obrit in ostrižen, toda otroci umorjenke so pri konfrontaciji v uklenjenem mož kljub temu takoj prepoznali pobožnega berača. Najmlajši, samozavestno-očlta-joč, zavpije nad beračem: u— Ceskoslovcnska obec v Ljubljani vabi svoje člane ter slovensko javnost no Smetanovo proslavo, katero priredi v pondeljek dne 31. t. m. ob 20. uri v dvorani Jadrana (arena Narodnega do« ma, Tomanova ulica) s predavanjem prof. Michla ter z umetniškim sporedom Sodelujejo člani narodnega gledališča. — Vstopnina prostovoljna. V nedeljo 30. t. m. ob 18. uri v restavraciji Narodnega doma češko marijonetno gledališče "Vod nikova Hanička«. 1055 u— Občui zbor «Odbora SHS žena za siročad v Ljubljani« se vrši v torek dne 1. aprili 1924 ob 6. uri zvečer v prostorih »Kola Jugoslovanskih sester® (Šolski dre vored 2. II). 1064 u— Otroška postelj z opremo in novo moško kolo sta glavna dobitka srečolova za otroke. Kdor želi sreče ali hočo nu« diti otrokom malo veselja, naj kupi sreč« ko za 2 Din v trafiki Sever, Selenburgo« va ulica. Razdelitev dobitkov v najkraj« šem času v Ortopedski telovadnici dru« štva »Atcna« v Mladiki. 1057 u— Rcvue otroke lahko razveselite, »ko kupite srečke društva «Atcna» in jih poklonite šolskim vodstvom v razdelitev. Podarjene srečke sprejema vsak dan go« spodična Kaj-^cljcvu v društveni telovad« niči na .Mladiki. 1058 u— Otroci! Mamice! Oglejte si izlož« bo pri tvrdki «Elite», Prešernova ulica. Za 2 Din mnogo veselja. 1059 u— Pevsko društvo «S!avec» v Ljub« Ijani ima svoj 41. redni občni zbor danes dne 29. marca 1924 ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih v Narodnem domu z običajnim dnevnim redom. u— Promenadni koncerti v «Zvezdl». Muzika Dravske div. oblasti priredi pri ugodnem vremenu vsako nedeljo ob 11. v «Zvezdi» promenadni konccrt. Kadar bo muzika na nedeljo službeno zaposle« na, bo promenadni konccrt žc v četrtek prej, in sicer ob 17. u— Ljudska visoka šola v Ljubljani. V nedeljo, dne 30. t. m. se vrši ob 10. dopoldne v zbornični dvorani na unl« verzi javno, vsakomur dostopno preda« vanje o predmetu: »Jezus Kristus.« Pre« dava unlv. prof. dr. L. Ehrlich. u— S trgovske akademije v Ljubljani. Kakor javljajo »Službene Novine«, je odpuščen iz državne službe g. dr. Mirko Rupel, suplcnt na državni trgovski aka« demiji v Ljubljani. u— Policijske prijave. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 3 tatvine, 1 prestopek kaljenja nočnega miru, 4 prestopki cestnega po« licijskega reda, 1 prestopek pasjega kon« tumaca, 2 prestopka nedostojnega vede« nja, 1 prestopek avtomobilnih predpisov in 1 pobeg od doma. u— Utopljenka v Ljubljanici. Včeraj popoldne so za \Vostncrjevo hišo v Vod« matu potegnili iz Ljubljanice okoli 40 let staro žensko truplo. Bilo jc že močno nagnlto, iz česar se sklepa, da je ležalo že dalje časa v vodi. Na sebi jc imela samo neznatne ostanke obleke in pe« rila. u— Od doma pobegnil je 11 letni dijak prvega gimnazijskega razreda, Izidor Pavšič, stanujoč pri svoji materi v Lin« hartovl ulici 14. Dečko sc je bržkone podal na Štajersko v Poljčanc, koder jc svoječasno bival že tri leta, ni pa tudi izključeno, da se mu je pripetilo kaj zlega. u— Zopetna aretacija vlomilcev. Poli« clja še vedno ni pospravila povsem z vlomilci, ki so bili udeleženi pri raznih «podjetjih» zadnjih mcsccov. Včeraj je prijela še nekega »boljšega« mestnega postopača in njegovega kolego, ki sta prodajala po mestu razne dragocenosti, ki očividno izvirajo iz tatvin. Na sledu je pa šc drugim ptičkom, ker se sumi, da so bili vsi tl v zvezi z ostalimi žc prije« ■ timi kolegi, o katerih smo pisali v v{e, rajšnjl številki. u— V. umetnostna razstava »Kluba Mladih« so jo preuredila z novimi delj in sc zatvori ncprcklicno 6. aprila. pri, poročamo naj si jo vsak ogleda. 1053 Edino pravi in zanesljivi pecivni prašek in vaniiln-sladkor znamke u— Tatvine. V stanovanje M. Vidmar v Rožni ulici 35 jc v sredo popoldne udri neznan tat in odnesel več komadov ob. leke in delniško knjižico št. 145 Vzajcm. ne posojilnice. — V noči na 25. t. m. so jc priplazii neznan zlikovec v gostilno Ljudovika Dolničarja v Mostah in po, bral iz shrambe razna živila in nekaj obleke. Storilec jc prišel v notranjost prostorov skozi okno, katero je izrczal in hodil potem po sobi bos. Tri svojem delu sc jc bržkone tudi pošteno vrezni, ker jc bilo opaziti na tleh sledove krvi. u— Policijsko Izgnanstvo. Zc devet, najstkrat kaznovani, Franc Otorcpc,:, bivši trgovski pomočnik, nazadnje pa vlačugar in tat, doma iz Medvedjega s« la, je izvršil zadnje čase razne tatvine in goljufijo tudi v Ljubljani. Sedaj je bil na podlagi policijskega sklepa izgnan iz ljubljanskega policijskega okoliša za nc« določen čas. u— Konccrt. Danes v soboto se vrši v kavarni Evropa koncert dravske god. be. Začetk ob 9. uri. Vstop prost. 1065 ' Iz Celja e— Vokalni koncert akademlčne pev. ske družine «Balkan» Iz Zagreba v veli« ki dvorani Narodnega doma sc bo vršil v nedeljo dne 30. t. m. in nc v pondc« ljck 31. t. m., kot je bilo prvotno do!o< čeno. Program koncerta tvorijo zelo zna« menite jugoslovenske pesmi, na kar opo« zarjamo občinstvo posebno zunanje go« ste, da si pravočasno priskrbijo vstop« niče. Kinoreklamo oskrbi ALOMA COMPANV LJUBLJANA. 998/a IV Iz Maribora a— Čitalnična beseda v Mariboru. Na iniciativo prof. DruzoviŽa se bo vršila pod okriljem Zgodovinskega društva v petek 4. aprila ob 20. v slavnostni dva« rani moškega učiteljišča glasbeno zgodo« vinska beseda. Prof. Druzovič bo z zbo« rom svojih učiteljiščnikov izvajal najza« nimivejSe pesmi, ki 50 jih peli maribor« ski Slovcnci v zborih Čitalnice na svojih besedah. Obenem bo podal prof. Druzo« vič tudi kratko zgodovino slovenskega petja v Mariboru v letih 1858. do 1852. K zanimivemu večeru ima vsakdo do« stop; pobirali se bodo le prostovoljni prispevki za Zgodovinsko društvo in Di> jaško kuhinjo. a— V Mariboru je umrl pravnik gosp. Albin Domicclj iz znane narodne rod« bine Domicclj iz Zagorja pri št. Petru na Krasu. Umrli jc že dolga leta boleh.il; zadnje leto je skoraj oslepel; kljub te« mu so mu morali domači vsak dan či« tati napredne liste. Bil je tudi zvest na« ročnik «Jutra» v Mariboru. Pokopali ga bodo danes v soboto ob 17. na pobrc« škem pokopališču. Prizadeti rodbini iz« rekamo iskreno sožalje! a— Mariborski drobiž. Policija je po« brala na ulici dva dečka, ki sta ušla svo« jim staršem v Gradeu ter prispela v Ma« ribor. Po nasičenju so ju vrnili v Gra« dec. Ljubljana 28. marca 1924. poročilo Ljubljana BOB nad morjem Kraj Zračni Zračna Ublaino Padavine opazovanja tlak temperatura 0-10 mm Ljubljana . 7. 7486 7-2 zapad dež 0-7 Ljubljana . 14. 748-1 85 Jug. zap. — Ljubljana . 21. 749 3 70 BOV. vzh oblačno — J Zagreb , . 7. 748-8 8 0 vzhod dež 30 I Beograd , 7. 748-3 12 0 brozvetra 70 Dunaj . . 7. 749-6 9-0 ju?, vzh oblačno 12 0 1'raga . . 7. 750 0 90 jg. zap. megla 140 Inomost . 7. 749 7 90 jug. vzhod oblačno 120 V Ljubljani barometer nižji, t9mper. nižja Solnce vzhaja ob 5-16, zahaja ob 18.25 ' j c V preteklem tednu smo naposled ven« darle dobili zaželjeno pravo pomlad. Ve» lika depresija, ki se je zapeljala preko Atlantskega oceana v bližino Anglijo jc dovedla preko cele srednjo Evrope topli zrak z juga, kjer vlada že davno prava pomlad. Severno od Alp so imeli sicer še lepše, jasnejše dni nego pri nas, toda tudi ml smo lahko povsem zadovoljni. Temperatura se je dvignila tako močno da je znašala par dni celo nad 10 stopinj srednje dnevne topline; 9 do 10 stopinj Celzija srednja dnevna temperatura pa je ona mera, ki znači pomlad za vegeta« cijo; pri tej toploti začne v rastlinstvu kliti življenje v polni moči. Južno vreme pa je prodrlo proti se« veru samo nekako do južno Skandina« vije; višje gor proti severu gospoduje šc vedno mraz, In sicer pravi zimski mraz; severna Finska na pr. poroča še v sredi tedna 24 6topinj C pod ničlo! Pač pa jc topli jug dosegel šo celo »red« njo Rusijo, kjer so je cclo Moskva Iz« nebila mraza. Toda severna Rusija ima še vedno zimo. V drugi polovici tedna se je vsled trdo vratnosti mrzlega zraka na evropskem severu depresija umaknila nekoliko na« zaj proti jugu. To je povzročilo, da jo začel mrzli zrak zopet prodirati proti ;ufiy ifl ju207M?adM,. Mrzla in vsled tega težja severovzhodna zračna struja je za« čela siliti pod segrete južne plasti in jih odrivati od tal; na stiku obeh različno toplih zračnih struj je začelo ponekod snežiti, povečini pa deževati. Pas dežja se je pomikal od Skandinavije vedno bolj proti jugu in dosegel naposled tudi naše kraje. V srednji Evropi so bile pa« davine tako izdatne, da so povzročilo v zvezi s topitvijo snega velike povodnji. Kako izdatno se je moral topiti sneg tudi po višjih legah, se da sklepati iz poročil, da jc topli južni zrak segel zelo visoko navzgor. Obir na Koroškem j« imel 2041 m visoko šo v sredo le 0 sto« pinj Celzija, švicarski Siintis (2500 m) 1® — 2 stopinj C in celo Sonnblick (3106 m) le — 7 stopinj Celzija. Podoba je, da nam je računati z ne< koliko hladnejšim vremenom v bližnjih dneh, Dunajsko vremensko poročilo. Tri fini stoji severni zračni tok nad severnim ia vzhodnim morjem pred vratmi Evropo. Čeprav jo pritisk v južnih Alpah nižji kot v severnih, prodira ta tok le korakoma proti kopnomu. Danos opoldno so imelo soverne Alpo ?o precoj nejasno me. Napoved za soboto: Nojasno, deževno, hladno. Katastrofa v Amalfiju O elementarni katastrofi, kl se ie zgodila v sredo v prijaznem obmorskem inestecu Amalij v Italiji in njegovi okoli-(I, prihajajo vedno strašnejša poročila. Nezgoda je sledila nezgodi s tako nu-jllco, da je bila vsaka pomoč izključena, splošno zmešnjavo pa je še povečalo strahovito bobnenje plazov in bučanje hudournikov. Vmes pa so se čutili ponovno tudi precej močni potresni sunki, ki so prestrašeno ljudstvo popolnoma ibegali. Vsled močnih deževnih nalivov zadnje dni so gorski potoki silno narasli; ko pa se je v sredo še utrgal oblak, je bila katastrofa neizbežna. Mala reka Canneto, kateri so ogromne mase blata, kamenja jn porušenega drevja zapiralo pot, sc je izpremenila v jezero, kl je od trenutka do trenutka naraščalo. V sredo, ob enih popoldne, so divji valovi raztrgali naravni nasip In se potem med groznim bobnenjem zllll s hribov na mesto Amalij, Ker je bilo strmo pobočje na več krajih jako zrahljano, so se vsull še veliki plazovi, kl so drveli z velikansko naglico v dolino, podirajoč, pred sebol bije ln drevje. Najbolj je prizadeto mestece Vettlca, kl jc skoro popolnoma zginilo « zemeljskega površja. Hiše so se pod težo plazov podrle, ceste pa so tako strahovito porušene, da sploh ni mo-[oče spoznati, kje so bile. Krasni vrtovi In vinogradi so popolnoma razdejani. Palača Latino In šolsko poslopje sta sc irušlla skoro Istočasno. Le z največjo težavo je bilo megoče rešiti nekaj oseb. Cele rodbine so našle smrt pod razvalinami hiš ali pa v valovih hudournikov. Nekatera trupla so tako razmesarjena, da njih Identitete sploh nl mogoče ugotoviti. Velik plaz se je utrgal tudi nad vasico Conca Minore pri Vcttlci. V Trani-ju sta od neke 15 oseb broječe družine, 'ostala pri življenju samo dva otroka, ki so ju potegnili živa Izpod razvalin. Velika opustošenja so napravili plazovi tri hudourniki tudi v San Pictru pri Cap-pelil. Vlada le odposlala v ponesrečene kraje na pomoč vojaštvo, iašlstovsko milico In več ladij z živežem In raznim materljalom. V Vettlca Magglore je pokopanih pod neko hišo 6 oseb; v Vettlca Minore sc je porušilo 2(1 poslopij In ie bilo ubitih 65 oseb. V Amalfiju ie 5 žrtev, v Posi-tanu 15, v Traianu 10, v Conca Minore ,13 in v Conca Magglore 23. V četrtek zvečer se je odpeljal v opustošenc kraje hidl kralj Viktor Kmanuel. Vlada Jc dala prefektu v Salernu za prvo, najnujnejšo pomoč 250.000 lir. škoda je kolosalna ln je sploh še nl mogoče prcccnlti. Zgodovina smrtne kazni Z vso gotovostjo lahko rečemo, da je smrtna kazen toliko stara, kolikor je staro človeštvo. Tudi stari, na visoki stopnji kulture stoječi narodi so izrekali smrtno kazen. V klr.fivni dobi rimskih juristov se smrtne kazni načeloma ni smelo ustanoviti za rimsko državljane, ampak lo za sužnje in tujce. Ko pa so je v dobi rimskih cesarjev kazensko pravo znat,no poostrilo, je prišla tudi smrtna kazen do večje uporabe. Razni cerkveni očetje in med njimi tudi sv. Avguštin so se sicer izrekli proti smrtni kazni, a s svojimi predlogi niso prodrli. V srednjem veku se je uporabljalo sredstvo smrtne kazni silno pogosto. Srednji vek je poznal sežiganje na grmadi, zaltopa-nje ob živem telesu, usmrčenjo na. ko-tau, obršenje, zabod v srce itd. Prvi mož, ki je odločno nastopil proti smrtni kazni, je bil sloviti milan-fki profesor Cesare Beccaria, ki je izdal 1. 1764. znamenito delo; «0 zločinih in kaznih*. Njegovo delo, ki je bilo kmalu prevedeno na različne jezike, je napravilo v celi Evropi mogo- čen utis. V Avstriji so je osobito Son-nenfels odločno zavzemal za Bccoari-jeve ideje. Vpliv Becearijevega dela jo bil tako mogočen, da jo žo leta 1765. carica Katarina II. odpravila v Rusiji smrtno kazen. Leta 1787. je cesar Jožef II. v Avstriji odpravil smrtno kazen za redno postopanje in jo obdržal le za izredno postopanjo po prekern sodu. Pod vplivom francoske revolucijo jo bila v Avstriji 1. 1795. zopet uvedena smrtna kazen za zločine veleizdaje in 1. 1803. tudi za hudodelstvo umora. Toda gibanje proti smrtni kazni se jo nadaljevalo in so zlasti zastopale to stališče vse napredne stranko evropskih držav. Francija je odpravila smrtno kazen 1. 1848., a jo je nekaj lot pozneje (1. 1852.) zopet uvedla. V Avstriji so je kmalu po uvedbi parlamentarne oblike vladavine pojavilo močno gibanje, ki jo stremelo za tem, da se odpravi smrtno kazen. Plenum narodno skupščine je ta predlog odklonil s pičlo večino, a pristal na to, da so uvede smrtno kazen lo za znatno omejeni krog zločinov. Ko je šlo v nemški državi 1. 1870. za uvedbo novega kazenskega zakonika, so zopet stopili na plan nasprotniki smrtne kazni iu v parlamentu se je razvil oster boj. Sam Bismark je moral poseči v debato in posrečilo se mu je, da je bila smrtna kazen sprejeta s 127 proti 119 glasovom. Danes je odpravljena smrtna kazen v Italiji od leta 1880., na Bolan d s k e m od 1. 1870., nn P o r t u-g a 1 s k e m od 1. 1863., v R u m u n i-ji od 1. 1864. in v nekaterih državah ameriške Unije. V Nemški Avstriji so smrtno kazen 7. zakonom z dne 4. aprila 1919 odpravili za redno postopanje. V Jugoslaviji je smrtna kazen v vc-'Jivi 6e v vseh pokrajinah, razen v črni gori. Tudi v naši ustavotvorni skupščini se jo mnogo debatiralo o problemu smrtne kazni in vidovdan-ska ustava se je v členu 9. postavila na stališče, da so smrtne kazni ne sme izreči za čisto politična kazniva dejanja. Tudi češkoslovaška ustava nI j odpravila smrtne kazni, obdržala, jo je 1 za prrki sod in v slučaju, čo storilec ! v dosmrtni ječi stori dejanje, ki se 'karnn je s smrtjo in čc .10 kdo bil ob-I sojen na smrt. in po pomilostitvi še en-ikrat stori tnko dejanje. ki so kaznuje i s smrtjo. Tudi naš zakonodajni svet. i ki je sestavil osnutek za novi enotni kazenski zakonik, se ie r. malo večino (6 : 5 glasovi odločil za smrtno kazen. češ. da bi sicer življenjska varnost v vseh naših pokrajinah ne bila dovolj osigurana. Nedvomno je, da se bo človeštvo tudi v bodoče pečalo s problemom smrtne kazni, a rešitev vprašanja je samo ena. Krizen, pravo ni nekaj stalnega. ampak je praktična voda. ki do-jloča. k.iko naj se vzdrži pravni red in po tem se tudi ravna potreba smrtnu kazni. _ Mož zabodel ženo na cesti Dunal. ki je radi svojega velemestnega značaja skorajda dnevno prizorišče krvavih zakonskih tragedij, je doživel te dni dramo, o kateri razpravlja vse avstrijsko časopisje. 30 letni monter Janez \Vaczck je bil poročen, toda žena ga je pred časom ostavlla. Vdala se je prostituciji ter je tudi živela od tega, kar je zaslužila na ulici. VVaczck s tcni načinom ženinega življenja očividno ni bil zadovoljen. Večkrat je stopil k nji ter ji prigovarjal, naj se vrne nazaj k njemu. Žena pa 11I hotela o tem nič slvšati in je živela naprej kakor je začela takoj, ko se je ločila od monterja. Te dni sta se bivša zakonca zopet srečala. Waczek je povabil ženo s seboj v kavarno. Ona mu je sledila. V kavarni | sta naročila nekaj okrcpčlla in ko sta 1 naročeno povžlla, sta se sprla. Prepir jc bil tako strasten, da so sc gosti v ku-I varni kmalu začeli spogledpvati, toda in-1 tcrveiiiratl se ni upal nihče. ! Med NVaczckom In ločenko je prišlo koj nato tudi do brahijalnega nasilstva. Mož jc ženo zgrabil za Vrat In jo pritisnil ob mizo. 2ena je grgrala In se na-j posled Iztrgala iz moževih koščenih klešč | Prerekanje se je nato nadaljevalo. VVaczck je zahteval, naj odide žena z njim iz kavarne. Tu pa so se vmešali ljudje, ki so ženi odsvetovali, da bi sledila možu na cesto. A ona ie vse opomine In opozorila prezrla; uporno je vstala od mize in ko je inož plačal račun, sta oba odšla. Kaj je bilo med njima na ulici poslej, ni nihče videl lil Slišal. Par sto korakov sta šla skupaj, na oglu neke ulice pa se je VVaczku nenadoma v rokah za-bliskal odprt žepni nož, katerega jc monter zasadil svoji ženi naravnost v srce in potem zbežal. Z obupnim krikom na ustnih se je zabodena ?.cna zgrudila na tla. Pristopili so ljudje, telefonirali po ambulanco, iu šele ko jc prišel ua lice mesta policijski komisar, se je množica spomnila, da je pustila zločinca pobegniti. Waczek jc svoj žrtev tako dobro posodil, da je izkrvavela medpotoma v bolnišnico. Umrla je še predno so lo prinesli v dvorano za operacije. Policijska oblast jc izdala za morilcem tiralico, a dozdaj ga še ni izsledila. Najzanimivejša je pri tem uinoru tajnost, zakaj jc žena zapustila VVaczcka in zakaj se ni hotela vrniti k njemu. Monter ni bil razvpit za slabega moža, zato se sunil, da je bila žena, ki je zašla na kriva pota, sama kriva svojega žalostnega konca. X Mac Lean, «žurnallst», človek velikih stikov iu velikega vpliva, spada med »ajzagonetnejše in najzanimivejše osebe, katerih imena so prišla na dan pri ameriški pctrole|skl aferi. Bil je milijonarjev sin ter je v zabavo vstopil v rcdakcijo »VVashington Post. kot podrejen reporter. V tej iunkcljl je hnel na razpolago krasen tekmovalcu avtomobil, kl ga je kmalu porabil v to, da jc ugrabil gospodično Walshovo, hčerko drugega milijonarja. Po svatbi se jc umaknil malo v ozadje, toda njegovo ime je prišlo kmalu zopet na površje, ko mu je poslal kralj Leopold zlato zibelko za novorojenega sina in ko jc dal potem napraviti za svojega dediča oklopni otroški voziček, ki ga je zapirala jeklena mreža. V tej kletki se ie vozli mladi Mac na sveži zrak; spremljal ga je oddelek tajnih policistov, da bi ščitili otroka pred lopovi, ki kradejo otroke milijonarjev, da bi očetom izsilili visoke odkupnine. Po desetih Iclih sc je zopet govorilo o njem, ko je kupil svoji ženi diamant Marije Autoniettc, ki je znan so svojem uebla-gcin učinku na vse, ki so ga imeli drug za drugim. In čez nekaj tednov sc je posrečilo mlademu Mac Lcanu, da je ušel svojim oskrbovateljem ter tekel na ulico, — kjer ga jc razmesarii avtomobil. X Čudne poroke sklepajo sedaj v Angliji, kakor so oblasti ugotovile. V neštetih primerih sc je zgodilo, da so si tujke, kl Imajo dovoljenje samo za kratko bivanje, preskrbele državljansko pravico s tem, da so se poročile takorekoč le na videz. Saj ni tako težko najti moža, ki da samega sebe na posodo. V Angliji jc zelo mnogo nezaposlenih In marsikdo se da zvabiti za dobro plačilo k temu, da ii bogati tujki svoje ime In s tem pravico do bivanja v deželi. Večina teli zakonskih se razide že na poti od urada za vedno. Angleške oblasti doslej še niso mogle najti zakonite poti, da bl zabranilc tc navidezne poroke, ln so zato čisto brez moči. X Napreden Vatikan. V Vatikanu so v zadnjih dneh napravili v zasebnih papeževih sobanah radlotclcfonično po- stajo najmodernejšega tipa. Aparat jc tako močan, da papež lahko posluša vse brezžične postaje cele Evrope. X Poplave na Slovaškem. Iz Bratislave poročajo, da jc zadela vzhodni del Slovaške silna nesreča vsled katastrofalne povodnji. Novo mesto pri Ko-.šlcah je docela pod vodo, ki je razdejala nad 70 hiš; odnesla je celo ulico. X Kolosalnl načrti za elektrilika-cljo Amerike. Londonske «Times» poročajo iz Ne\vyorka, da je 11 velikih ameriških udruženj sklenilo, da osnujejo ogromno električno centralo. Po načrtu bl bilo združenih 40 električnih central, ki hi razpolagale z dvema milijonoma konjskih sil ter bi oskrbovale z elektriko Pensilvanijo, Marvland, obe Virginije in Ohlo. Celokupni kapital, ki bi se vložil znaša 315 milijonov dolarjev in 7 milijard Italijanskih lir. Računa se, da sc bo s to centralizacijo električne energije prištedilo vsako leto več milijonov dolarjev. X Stoletna starka dobiva nove zobe. V Batelovu na Češkem živi pri svoji hčerki 103 leta star gospa liložkova, rojena leta 1921. Do nedavna Jc bila popolnoma zdrava in čila. V zadnjem času pa jc večkrat ludi podnevi trdno zaspala In jc začela tožiti, du jo bolijo čeljusti. In zgodilo se jc nekaj čudnega. Ce/. nekoliko dni ji Je zrastel lep zob in sedaj ji raste drugI. Tudi lasje, ki jih jc imela lani ostrižene, so ji začeli letos rasti iu danes jih ima mnogo bolj goste In temne. Za to čudo se zanimajo tudi zdravniški krogi, ki si tudi nc morejo tolmačiti nenavadnega pojava. Po slovanskem svetu Pogreb poslanika Tušarja V torek se je na čchoslovaškcm po> slaništvu v Berlinu vršila velika žalna svečanost ob krsti umrlega poslanika in prvega ministrskega predsednika (cho» lišč, v kterih sc danes igra cclo v Židov, skem, tatarskem, kirgiSkem in indijskem, jeziku. Repertoar sestoji večinoma i/, pred' vojnih komadov. V Petroprudu polnijo dramska gledališča francoske I.ir/c in burke, ki doživljajo dostikrat po 200(1 j in šc vcc uprizoritev. V aperi tiiumlira« slovaške Vlastimila Tušarja. Med udclc. j jo Čajkovski, Musorgski, Rimski-korza žcnci jc bilo mnogo nemških državnih ■ iiov j„ Wagncr. NVagr.erjevc opere diri zastopnikov, državni kancler Marx,_zu« giraj0 največkrat nemški dirigenti, med nanji minister Strescmann i. dr. Iz Pra« ge sta prispela zastopnik prezidenta mi« nister Markovič in minister Girsa, ki jc drugimi Oskar 1'ricd. Italijansko glasbo zastopajo; Verdi, Puccini, Mascagni. Verdijeva «Alda» sc jc uprizorila v v žalnem govoru orisal velike pokojni. ; bogati in razkošni lnscenacijl. Sovjetski kove zasluge. Iis1:i so jo zavrnili, češ, da jc proti revo« V sredo sc je vršila v Pragi žalna seja ' hiclji, kcr ljubimka kraljeva hči z egip. čelioslovaškcga parlamenta, na kateri jc danskim generalom. Pucclnijcv «Tripti> imel pokojnikov politični prijatelj, pred. i,on, ,,„ [c sprejela kritika zelo simpa = sodnik Tomašck daljši spominski govor | tiCno; tolmačila ga je takole: «Suov An-za Tusarjem. V četrtek jc dospela krsta j f,clic«» pomeni boj proti veri. «Taborro» s truplom pokojnika v Prago. Danes so po vsem svetu žalne manife stacije. Kreta jc jivno izpostavljena na katafalku v parku I.idovy, popoldne ob štirih pa sc vrši pogreb na pokopališče na Olšanih, kjer bo truplo v krematoriju upepeljeno. Gledališče v sodobni Rusiji V Rusiji se je za časa revolucije očit« no pokazalo, da je gledališče najbolj rc« zistentna socijalna ustanova. Po dolgih letih prevrata in drugih tragičnih dogod kov je rusko gledališče nc le ostalo na svoji predvojni višini, ampak sc je Sc razširilo in izpopolnilo. O tem poroča ruska gledališka revija «2izn Iskustva» zanimive podatke. Po prevratu je pričelo delovati na de« setine novih gledaliških institucij in sko« raj ne mine teden, da nc bi sc otvorilo kako novo poskusno gledališče. Sovjct« ska vlada jc pustila pri gledališčih v vc« Ijavi stari sistem ter jc vse odre krepko podprla z denarjem in drugimi sredstvi. Tako je nastala cela vrsta novih gleda« 6. FBrster - Streffleur: Požrešni učitelj Na Kitajskem je živel silno požre-3n učitelj. Ker je znal izvrstno po, ičevati in deco jako modro odgajati, eo ga ljudje sioer visoko cenili, toda Mradi požrešnost.i ga niso mogli trpeti v nobeni hiši. Kamor je prišel; je zahteval najboljše jedi in jo pojedel toliko, da ni njegovim učencem ostalo Wti dovolj, da bi se nasitili. Vrhu toga je za svoje poučevanje zahteval jvisok honorar ter je s svojo zvitostjo csleparil vsakega človeka. Tako se je zgodilo, da ni končno našel nobene službe več in je moral stradati. Ko lakote Ke ni mogel več pronaSatl, te odpravi na pot, da bi si našel službo v drugem mestu. Toda njegov sloves ga je prehitel in nikogar ni bilo, l:i bi ga hotel vzeti. . Končno je prišel v hišo zelo skopega gospoda Lija in so mu je ponudil m učitelja, njegovih peterih sinov. »Ne, prijatelji* je dejal gospod Li, 'ne morom vas vzeti. Čeprav sem čul, da ste izvrsten učitelj, no maram, da me pojeste do golega, ker predvsem moram preskrbeti svoje otroke.* »Ah, stradanja sem zdaj vajen,* je '''lvrn.il učitelj, «in niti na um ml no Pride, da bi jedel toliko, da bi ne ostalo dovolj za vašo deco. Ako me vzamete v 6vojo hišo, vam obetam, da prav skromcn.ig dA ae.odrekam celo honorarja.* Gospod Li pa ni hotel verjeti tem lepim obljubam ter je učitelja opozoril na vse, kar je slišal o njem. Znano je bilo. kako visoke plače jo zahteval tor da je hotel jesti le drage reči, kakor piščeta. gosi in sveže meso. Ako so položili predenj cenena jedila, n. pr. jajca ali sočivje, jih je z zaničevanjem odklonil. «Gospod Ll,» je govoril učitelj, »ako v mojo skromnost nočete verjeti, napišem pogodbo, s katero boste lahko zadovoljni. Vi pa se zavežet-e, da me obdržite v hiši pet let, da bom s poukom vaših sinov gotov.* »No,* je mislil gospod Li, »pismena pogodba drži. Ako imam pogodbo v rokah, je moja pravica jasna in denar ne bo izgubljen.* Tako je torej učitelja prosil, naj sestavi pogodbo. Učitelj je vzel papir in tuš ter je v umetno lepih znakih napisal; Nobenih piščet, rac, ne gosf no odklanjam jajc, cenenih reči no maram niti suhega mesa ne zahtevam običajnega honorarja za svoj trud od gospodarja in za službo hvalim Boga. Gospod Li je pogodlx> prečital in bil ž njo popolnoma zadovoljen. 'Naročil je njen prepis, podpisal jo obe poli in prosil tudi učitelja za podpis. Nato je vstopil učitelj na snlošno zadovoljnost v hišo gospoda Lija kot .v^it£LLfljfi:fi}3i>. siflov^ ,, . Dečki so se učili z vnemo, ker novi učitelj je znal umetnost, 1. lahkoto vbijati svojim učencem vse vedo. Prve dneve je bil tudi skromen in jc jedel karkoli so mu nudili. Toda čez nekaj časa je učitelj nenadoma zahteval gosjo pečenko. Ker še ni bil dolgo v hiši in so imeli pTed njim vsi velik reapekt, se mu ni upal nihče ugovarjati, in učitelj je prejel gos. Kmalu nato mu jed zopet ni 'bila všeč in zahteval je svežega mesa. Dali so mu tudi taga. Zdaj pa je začel vsak dan kaj zahtevati. Končno je šel h gospodarju ter ga je prosil za svoj honorar. Tedaj je skopuha minilo potrpi,haj?. »Kako?* je zakričal nanj. »VI se drznete prositi honorar, ko sva vendar sklenila pogodbo, da ne dobite nobenega? In gosi in meso hočete, a zelenjavo, ki se vam dajo, odklanjate? Coniu sem pa sklenil z vami pogodbo? Take nesramnosti še nisem doživel.* Učitelj pa jo ostal popolnoma miren ter je odgovoril; »Prav zaradi najine pogodbo zahtevam svoje pravico ter moram dobiti vse, kar jc po pogodbi dogovorjeno.* »Ali ste blazni?* je režal gospod Li in lovil sapo. »Ako no veste, kaj je v pogodbi, pojdlva skupaj k sodniku in mu prečitajva pogodbo. Zakaj že vidim, da vas sam ne uženem.* Učitelj je bil zadovoljen, in oba sta vjela sv^jMiSi^^^^jOdžliJ^, mesto k mandarinu. Ko sta stala pred sodnikom, je mogel gospod Li od r. t tajovano jeze jedva govoriti. Put-m je prosil sodnika, ko mu jo položaj razložil, naj učitelja kaznuje in ukroti. »Sam naj čita pogodbo!* je ukazal sodnik. Učitelj je z veliko mirnostjo razgrnil zvitek in Čital besedo za besedo tako-le; Nobenih piščet, rac, ne gosi nc odklanjam, jajc, cenenih reči ne maram, niti suhega mesa ne, zahtevani običajnega honorarja za svoj trud od gospodarja in za službo hvalim Boga. Onemel je strmel gospod LI v učitelja. Potem je pogledal v pogodbo v svojih rokah. Vse je bilo prav, črno na belem jo stalo tako, kakor jo bil učitelj čital. Nevoljen pa se je obrnil sodnik h gospodu Llju in jo dejal: »Ako sto podpisali ta-ko pogodbo, jo to vaša stvar. Samo meno ne nadlegujte s krivičnimi tožbami. Ako učitelju nočeto dajati tega, kar mu gre, vas bo kazen stala več kakor določena plača.* IzpremonitI se ni dalo nič več. Pet, let so je učitelj maet.il ter je odšel debel in tolst. A tudi sinovi gospoda Lija niso imeli škode. Uilli so izvrsten pouk ter so postali pozneje učenj%ki in visoki uradniki. « jc proti meščanski morali, oGianni Schi« cchi» pa proti zasebnemu imetju. V ostalem goje ruska gledališča kla« sični in romantični repertoar. V »Hudo« žestvenem teatra« v Moskvi se sedaj z velikim uspehom uprizarja «Lisistrn» tcs», Petrograd sc zanaša s »Kraljem r.dipom* in «Antigono». Zopet drugje zmaguje Byrouov »Kajn» v prevodu pcs> nika Bunina. »Mali teater« v Moskvi sc pripravlja letos na velike Svečanosti. To gledališče jc izšlo iz Carskega teatra in jc iinclo največ vpliva na rusko kulturo. »Komor« ni tcatr* nadaljuje z Meierholdovimi po= izkusi ter uprizarja Shakespcarjevo trn« gedijo »Romeo in Julija*. Mcicrhold d:i> jc Ostrovskcga komedijo »Tujka«, v kateri sc igralci slačijo in napravljajo pred publiko. Od italijanskih avtorjev sc največ igra jo Goldoni, Gozzi in D'Annunzio. Ust.i« noviio sc jc celo gledališko podjetje, ki goji samo italijansko »commcilio d' artc Tudi otroci imajo svoje gledališče, pa ne marijonetno, vodi ga grof Aleks To!« stoj z velikim uspehom. Samouprava v poljskem državnem zboru Poljska^vlada Je pred kratkim predložila Sejmu zakonske predloge o samoupravi vaških občin, okrajnih občinskih zvez in mestnih občin. V komisiji, kl ie te predloge dobila v posvetovanje, sc .it naravno vnela debata o volitvah v take zastope. Vlada predlaga pluralni sistem t. j. več kakor cn glas državljanom, kl imaio več kot četvero dece, so zadostili vojaški dolžnosti, služili v samoupravnih Institucijah ali v upravi ter končno znajo poljski čitati iu pisati. Vsaka izmed teh kvalifikacij da cn glas. Desnica Sej. ma jc proti enakosti v samoupravnih korporacijah, češ, v mestnih in vaških občinah gre predvsem za gospodarske stvari, a le zahtevajo temeljito informiranost in sc tičejo predvsem onih, ki plačujejo davke za funkcijonlrnnje samouprave. Levica pa odločno vztraja pri enakosti vseh občanov, češ, to jc garancija Individualnih praviq — kakor .ic tc mislil Rotisseau v 18. stoletju; to stallščo se desnici zdi teorija, lepa teorija, ki pa v dejanskih razmerah nc more dati zdra« vega sadu. Desnici nc ugaja pi t občin-škili volitvah tudi proporcionalni sistem, posebno na vaseh ne, češ, proporciional-nost sili, da se sestavijo liste kandidatov, a to je že znak, da nastajajo stranke; if vasi pa, k.ier sc vsi ljudje med seboj po. znajo, je naravno, da sc voli po osebah a nc po odtrganih »Idejah in načelih*. Ralzamiranje Leninove^« trupla. U Moskve poročajo, da bodo Leninova truplo iznova balzamirnll, češ da jc bilo prvo balzamlranjc Ic provizorično. Ta« krat niso govorili o kakem provizoriju tudi se šc ni nikoli nobeno truplo pro> vizorično bal/amirnlo. Rcsnica bo, da so je prvo balzamirnnjc izvršilo zelo nestro kovnjaško, tako da se je truplo začelo razkrajati. Ogromen spomenik pesniku Mickie. Tviczu. Mesto Viina na Poljskem sc pripravlja na veliko proslavo lOOlctnicc iz. gona pesnika Mickiovvicza i/, države. Ob tej priliki sc v Viinl odkrije ogiomen spomenik Mickicvviczu v bronu. Visok bo 12 metrov. Spomenik ie vlil poljski kipar Zbignicv Pronaczko. Šole v Varšavi. Iz statističnih podat, kov, kl jih prinaša «Echo \Varszawskic« je razvidno, da poseča varšavske šole v celem 83.000 dijakov. Od tega števila odpade 70.000 otrok na 170 ljudskih šol, od katerih je 2fi šol za dečke, 33' za dci klico, a Ul mešanih. Solnnjc enega otro( ka stane na leto 80 milijonov mark. —i Varšavska občina izda v kulturne svrhe jjo^vMet^ 6170 milijard mark. Seja združenih odsekov Trgovske in obrtniške zbornice Včeraj sc jc vršila v Trgovski ln obrtniški zbornici pod predsedstvom zborničnega predsednika g. Kneza seja združenih odsekov. V svojem uvodnem nagovoril je g. predsednik Izrekel ob pritrjevanju zborovalcev prisrčne čestitke tajniku g. dr. Murniku povodom njegove petdesetletnice. Nato je sledil dnevni red, ki jc bil jako obsežen. V naslednjem navajamo v kratkih obrisih važnejše referate, predloge in sklepe: Najprej je prišlo na razpravo vprašali.-.' ukinitve stanovanjskih predpisov, o čemur je poročal g. dr. Pretnar. Po obširni vsestranski debati je zbornica sklenila svoje načelno stališče in se jc na predlog g. dr. Wlndischcrja sklenilo, da so ubere poseben odbor, ki Ima formulirati zadevno zbornično izjavo. Zatein sc jc razpravljalo o težavnem stališču našega obrtništva in oddaji državnih dobav ter so se sklenila vodila, ki naj bodo merodajna pri oddaji državnih dobav. Pri razpravi o vprašanju, kako pospešiti pravde pred zbornimi sodišči, o kateri zadevi je poročal g. Wcixl, se jc :: zadoščenjem pozdravila vest, da v kratkem začne poslovati razsodišče pri borzi v Ljubljani. Nujni predlog g. Jcla-i in a glede taksne dol/.ncsti trgovinske korespondence je bil sprejet soglasno. Istotako jc bil sprejet predlog g. Zfl-tlravca glede davka nu poslovni promet, kolikor zadeva male obrtnike In rokodelce. Mali obrtniki naj se oprostijo tega t! r.ka. Hkrati naj sc ugodi splošni jlclji obrtništva, da tuj sc vajenci ne vštevajo v število pomožnih oseb, kl jc meredaj-i:o za davčno dolžnost za davek na poslovni promet. Potem jc bil sprejet t::di predlog za odpravo trošarinske takse od . ganja In vina. O vprašanju ustanovitve Državne obrt-io banke je poročal g. Zadravec, ki ž' podal razvoj dogodkov, kako je pri-. io do ustanovitve ter grajal postopanje v lade, ki ni smatrala za potrebno, da pri izdelavi zakona in statuta zasliši Trgov-■ ko in obrtniško zbornico za Slovenijo. ;.':ir.ložil .jo glavne točke načrta o tej banki ter predlagal, naj se odpošlje na ]!.:,.!istr.'tvo trgovine in industrije sporne-i.S«a, v kateri se ined drugim zahteva: banka naj so ustanovi v obliki delniške družb*: v Sloveniji se n.orata osnovati podružnici, in sicer v Mariboru in Celin, ki morata biti v poslovanju neodvisni od centrale; o kreditih v okrožjih podružnic imajo odločati upravni odbori podružnic. V razpravo ie prišlo nato vprašanje izvoz;; kostanjevega lesa in se je zahtevalo, da so zabrana izvoza kostanjevega lesa ne ukine in da se vihutoga zabra-ui tudi izvoz kostanjevih drogov za br-zujave. Končno so sledila poročila o telefonski zvezi z inozemstvom ter o važnejših akcijah zborničnih na finančnem polju v I. četrtletju 1924. O zborničnih akcijah .ie poročal dr. W i n d i s c h c r. iz Nemčije 8621 q itd. Iz Italije same so jo v tem času uvozilo v Trst (z žoloznico) 314.240 <|. Izvozilo pa se jo iz Trsta v tem času 1.317.747 q blaga, in sicer: v Češkoslovaško 899.312 q, v Itaftjo 202.678 centov, v Jugoslavijo 123.583 q, v Madžar sko 67.614 q, v Švico 2-1.891 q, v Poljsko 21.330 q itd. Celokupni blagovni promot naše državo s Trstom jo znašal toroj v januarju 1921. 208.858 q napram 198.971 q v istem času 1923., kar pomeni povišek za 30 odst, = Položaj na romunskem vinskem trgu so po vesteh iz Bukarešte poslabšuje od dneva do dneva. Pov. dba jo tako velika, da je trg z blagom preplavljen, a zaradi slabega povpraševanja sc no morejo zalogo razpečati niti p, znižanih conah. Produconti so upali, i.a so jim bo posrečilo izvoziti večjo koli. ir.o predvsem v Češkoslovaško in Avstriji. Ne gledo na pogodnosti, ki jih vžlvajo francoska in italijanska vina v Čoškolovaški, jo rumunsko vino na evropskem trgu' tudi nezmožno konkurence, ker izvozne pristojbine v Rumuniji stojijo previsoko. - Posledice skoka franka na pariški l:orr.i. Po informacijah »Sunday Times, jo utrpela ccla vrsta firm v Parizu veliko izgubo zaradi skoka franka. Trije pariški borzni agenti so najavili svojo in-solvcnco. = N&vczanic gospodarskih stikov med Madžarsko in Rusijo. Bivši madžarski minister za zunanjo zadeve dr. Gustav Oratz, se,loj predsednik d. d. za železniško potrebščino, se poda v lciatkem v Rusijo, da naveže tamkaj gospodarske stike. = Vrednost narodnega premoženja Nemčije znaša po pregledu, sestavljenem I od nemškega ministra Ilelffcricha okrog 1150 milijard zlatih mark napram 310 milijonom zlatih mark v let« 1914.; to po-meni padec bolj nego za polovico. = Madžarska novčanlčna banka. Iz Budimpošto poročajo: Statuti novčanič-ne banke, ki so bo v kratkem osnovala, so bili to dni objavljeni. Delniška družba je popolnoma neodvisna od vlade. Glavnica bo znašala 80 milijonov zlatih kron. Čeprav udeležba inozemskega kapitala ni izključena, želo vendar moro-dajni krogi, da so obvaruje nacionalni značaj banko z udeležbo vsoli domačih faktorjev. V splošnem jo organizacija te banko slična organizaciji Avstrijsko nacionalne banko. = Predujem madžarskih bank na zunanje posojilo. Po vesteh iz Budimpešte .io madžarski trgovinski minister sklonil dogovor z madžarskimi bankami glode dovolitvo predujma na inozemsko posojilo. To tem dogovoru naj bi banko stavile vladi na razpolago 12 milijonov zlatih kron. Nadalje se vodijo pogajanja z zastopniki industrijo in trgovino glede dovolitvo predujma. V teh krogih so zahteva, da dovoli tudi poljedelstvo vladi kredite. Gro za f>0 milijonov zlatih kron, ki jih vlada potrebuje kot predujem. V finančnih krogih pa so poudarja, da bo predujem mogel svojemu namenu ustreči le, če «o da cela vsota 50 milijonov zlatih kron naenkrat, vladi. Zastopniki bank industrijo in trgovine pa hočejo dati predujem šele, ko bo parlament podelil vladi potrebna polnomočja za izvedbo sanacijo. Ta polnomočja bi služila kot, garancija za podeljene vsote. Brez pol-nomočij kompetentni gospodarski faktorji niso voljni nakazati predujem. — Na madžarskem vinskem tržišču jc zaradi padca domače valuto nastopila popolna stagnacija. Produconti zaradi stalnega padanja krono ne ponujajo več svojih zalog naprodaj, temveč čakajo mirnejšega časa. Cene so soveda zaradi nazadovanja krono vsak dan druge. Tržna poroci'a Novosadska blagovna borza (28. t. m.) Pšenica: baška, 79 do 80 kg, 2 odst., pa* riteta Zenta, 3 vagone 325. Oves: baški, 3 vagone 250; sremski, 7 vagonov 255. Turščica: baška ,2 vagona 235; duplikat kasa, 32 vagonov 237.5 do 250; sremska, 3 vagoni 245. Moka: baza «0s», 2 vago« r.a 510; «0ss», 7 vagonov 510; «6», 1 va« gon 325; «7», duplikat kasa, 7 vagonov 2S2.5 Tendenca nestanovitna. Budimpeštanski živinski sejem (27. t. m.) Goveja živina: Dogon 1440 glav. — Tendcnca nestanovitna. Za kg žive teže notirajo v tisočih inK: voli I. 11.3 do 14.7, biki 9.3 do 14.5, krave I. 9.2 do 11 (izjemno 11.5 do 13), II. 7.5 do 8, III. 5.5 do 7.3, mlada živina 6.8 do 11. — Svinje: Dogon 1300 komadov. Tendenca nešta« novitna. Za kg žive teže notirajo v ti« sočih inK: lahke svinje 20.5 do 21.5, srednje 22 do 24, težke 22 do 25. Budimpeštanski žitni trg (27. t. m.) Notirajo v tisočih mK: pšcnica s Po« tišja T. 317 do 320, II. 310 do 312, pc« štanska 305 do 315, rž 275 do 280, ječ* men za pivovarne 340 do 360, oves 260 do 265, turščica 245 do 250. — Posojilo Državne hipotekarno banke. Nedavno so se siccr širilo vesti, da ni izgledov za sklenitev posojila Državne hlpotokarne banke s švicarsko skupino. Sedaj pa javljajo, da je posojilo ; klen jopo, in sicer znaša 15 milijonov švicarskih frankov. = Šola za lesno Industrijo v Drvaru (Bosna). Ministrstvo trgovino in industrije namerava otvoriti v Drvaru šolo za Usposabljanje tehniškega osobja za lesno industrijo. Ta šola ho v činu srednjo tehniške šole. = Prvo tvornico za Izdelavo umetne r.vile v naši državi namerava zgraditi firma Vasa Srdanovič i drug v Pančevu. = Nove sladkorne tvornice. Iz Beograda javljajo, da obstoji namera, da so zgradi več novih sladkornih tvornic v pokrajinah, kjer so v večji mori goji slad koma pesa, = Tržaški inozemski promet v Januarju. V iari.u-rju 1924. se ic uvozilo v Trst iz inozemstva 1,261.602 q in 2021 komadov blaga, in sicei. iz Češkoslovaške 136.029 q, iz Avstrije 218.890 q, iz Jugoslavijo 14C.270 q in 1871 komadov, iz Madžarske 132.401 o, a Reke 91-11 a. Iz starešinstva J. S. S. Prva seja novo« izvoljenega starešinstva JSS sc jc vršila v sredo, dne 26. marca t. 1. Na tej seji se jc savezno starešinstvo konstituiralo sledeče: starosta br. E. Gangi, njegov namestnik br. Bajželj, I. tajnik br. dr. Fux, II. tajnik br. Čobal, blagajnik br. Knjzclj, knjigovodja br. Svctlič, upra* vitelj br. Dcu, arhivar br. Miklavc, knjiž ničar br. Bajželj, urednik Sokoi. Glasni* l:a br. Ambrožič. Dalje so sc r.a tej raji ustanovili odseki, ki jim predsedujejo člani starešinstva, in siccr: prosvetni od* sek br. dr. Hadži, organizačni odsek br. Marolt, zdravstveni odsek br. dr. Jamar, statistični odsek br. Svajgar, poškodbeni odšel: br. Marolt, manjšinski odsek br. dr. Fux, propagandni odsek br. dr. Fct* tich, gospodarski odsek br. Turk, pravni ottsck br. dr. Fettich. Savczni zastopniki v Jugoslovanski Sokolski Matici so brat« je dr. Fux, Turk in Požcncl. Člani stare* šinstvn imajo po večini uradne ure med 5. do 7. uro popoldne, uradne ure savez« nc pisarne pa vsak dan od 8. do 12. in 3. do 6. ure. — Seja saveznega starešin« stva sc vrši redno vsak pondcljek ob pol 8. uri zvečer. Solin! I. v Ljubljani. Prosvetni odsek priredi v soboto, dne 29. t ni. cb 20. v društvenih prostorih na Taboru predavanje br. dr. Turka: cDobrovoljsko gibanje v Rusiji*. II. del. Bratje in sestre, udeležile se polnoštevilno! Sokolsko društvo Ljubljana II. Telovadba starejših članov je vsak petek ob pol 9. zvečer. — V kratkem pričnemo z ureditvijo letnega telovadišča na Prulah. Opozarjamo podjetnike in voznike, da lahko odlagajo različen materijal na našem prosloru, seveda brez smeti, črepinj ali šare. Seja Češkoslovaškega » jugoslovanske« ga Sokolskega Saveza se vrši dne 25. maja t. I. v Pragi. Sokolstvo u Varaždinu. Tako jc na* slov lepi spomcnici, ki jo jc izdalo So« kolsko društvo u Varaždinu koncem pre teklega leta ob 20 letnici obstanka tega društva. Spomcnico jc sestavil br. Bran« ko Svoboda, društveni tajnik. Spomenica vsebuje zgodovino s'okolovanja v Varaž« dinu ter obenem tudi zgodovino hrva* škega Sokolstva sploh in prijateljske odnošaje, ki so vladali med varaždin* skim in slovenskim — zlasti Ijutomer« skim Sokolom. Zadnji odstavek sporne« nicc opisuje žalostni del društvene zgo« dovinc, ko so separatisti razbili sokol* sko društvo in pristopili k hrvatskemu Sokolstvu. Ta separatistični pokret je | vodil znani in dolgoletni starosta pred* vojnega varaždinskega Sokola dr. Pero Magdič. Spomcnica ima lepo število slik iz delovanja tega društva. Dobiva se pri Sokolskem društvu u Varaždinu za 20 dinarjev. Sletskl Vijcsnlk Sokolske župe Rijeka. Tudi Sokolska župa Riicka, ki ima svoj sedež na Sušaku, jc začela izdajati svoje župno glasilo pod gornjim imenom. Prva številka tega najnovejšega sokolskega li« sta ima lepo v pravem sokolskem duhu pisano vsebino. Poleg idejnih člankov sta tudi dva, ki sta posvečena neodreše« nim bratom. V tehničnem delu so priob« čene vaje s sekiro za člane, to so tri se* stave od žtipnega načelnika br. Borasa. Župa Rijeka ima svoj župni zlet letos i na Sušaku, dne 29. junija v zvezi z žup« | nimi tekmami, ki sc vrše po predpisih ; tekem na pokrajinskem zletu v Zagrebu. ; Posamezna številka Sletskcga Vijcsnika stane 3 Din. Darujte, da rešimo sokolski Tabor! Spori Službene objave LLAP (Iz r.čje tehničnega odbora 27. t. m.) Za tek v prostem terenu, ki ga priredi S. K. Ilirija 30. t. m. se določi sledeča jury: Vrhovni sod: Bar, Slamič, Zadnek, Ectteto, Sancln D., Vodišck lu dr. Vuči-na. Stat ter: Ing. Bioudek. Reditelja na startu: Sancln S., Marinko. Sodniki na cilju: Druckcr, Fink, Ludvig F. Caso-mcrci: Vodišck, Zadnek, Brumat. Sodniki na tekališču: Dukič, Podboj,^ Pust, Maček. Zapisnikarja: Grcgorič, Svigelj Z. Vrhovni reditelj: Bcttcto. Imenovani dobe na željo podrobnejše informacije pri g. Ecttctu, Jadranska banka. Klubi se opozarjajo, da morajo vedno sami sestaviti jury iu jo predložiti pod-savezu v odobritev. Za S. K. Ilirijo je bil to zadnji izjemni slučaj. Za prvega tajnika u. o. se predlaga mesto g. Krcglja g. Frank Zadnek, mesto tega pa za II. tajnika g. F. Ludvig. Gg. Rybaf in Beneš sc kaznujeta radi zakasnitve na sejo, odnosno Izostalosti z denarno globo po 5 Din. Splošna jury za vse lahkoatletske prireditve LLAP. jc sledeča: Bar, Slamič, Zadnek, Sancin D., Sancin S., dr. Vuči-na, Vodišek, Brumat, Ludvig, Marinko. Tehnični referent: iij£. Bioudek. O teku v prostem terenu za prvenstvo Slovenije 6. aprila t 1. sc bo sklepalo na prihodnji seji t. o. 31. t. m. ob 20.30 v Športni zvezi. Na to sejo naj pošlje vsak klub po enega zanesljivega agilne-ga člana, ki se bo naknadno kooptiral v podsavez, odnostto t. o. Imeti morajo s seboj pooblastila. Isti dan naj predloži g. tehnični referent Blcudek program za prvenstvo Slovenije ter olimpijski dan 13. aprila. Citajo se za S. K. Primorje: Mato Ko-vačevič In Metod Trost, za S. I<. Ilirijo: Ferdinand Hribovšck. G. Kregclj naj odda vse svoje resort-ne zadeve v soboto 29. t. m. na seji upr. odbora, ki se vrši ob 20.30. v Športni zvezi. S. K. Ilirija naj odda takoj prijavnino podsaveznemu blagajniku. Tudi štampilj-ka manjka. V bodoče se bodo zavrnile vse prijavnice, kl niso korektno spisane. Vsi dopisi za LLAP. naj se naslavljajo na naslov: Frank I. Zadnek, Ljubljana, Univerza. Uprava igrišč S. K. Ilirije naj za 30. marca markira igrišče, ter sploh vse potrebno uredi. Tajnik. IJubllana : Celovec. — Tekma reprezentančnih nogometnih moštev Ljubljane in Celovca, ki se vrši jutri ob pol 15. uri na igrišču Ilirije, je za naš nogometni šport prva etapa do večjih med narodnih prireditev reprezentančnega značaja, ki so v prvi vrsti sposobne, da dajo športu novih Impulzov. Važna je posebno vsled tega, ker bo opozorila na naš šport Inozemstvo, kajti beležili jo bodo vsi inozemski športni listi in velik del dnevnega tiska v Avstriji. Iz teh ozl-rov ima tekma za nas največji pomen ter zasluži pozornost ln uvaževanjc najširše javnosti. Kot v vseh takih slučajih bodo tudi tej tekmi gotovo prisostvovali zastopniki oblastev. ,—- Vobče se pripisuje ljubljanskemu moštvu nekoliko boli še Izglede za zmago. Ali je to nazlranje pravilno, se bo pokazalo seveda šele v tekmi. Ljubljanski team Ima vsekakor vse prednosti, kl jih daje Intenziven in sistematičen trening. Homogenost, enotnost ljubljanskega teama, kl ga tvori kompletno S. K. Ilirija, Je izven dvoma, moštvo sc nahaja fizično z izvrstni kon-dlcijl, pa tudi v tehničnem znanju so dosegli Igralci večjldel žc zelo visoko stopnjo. Celovško moštvo, ki sestoji v glavnem iz Athlctik S. K., je treniralo jeseni pod vodstvom dunajskega Intcrnacl-jonalca Seidla; od zadnjega nastopa v Ljubljani spomladi 1923, ko jc podleglo I liri jI z 1 : 2, jc mnogo pridobilo. Kot reprezentanca Koroške ie skoro isto moštvo dvakrat premagalo reprezentanco Štajerske. Domači tcam bi laliko storil usodno napako, oko bi tega nasprotnika podcenjeval in ako se nc bl pripravil za tekmo z vso vestnostjo. — Tudi športni moment tekme pride tedaj v polni meri do veljave in nenavadni interes publike je docela upravičen. Tekmo bo vedi! znani zagrebški sodnik Fabris. LlubUana : Celovec. — Predproda-ja vstopnic v trafiki Sever, Selenburgo-va ulica. Znižane dijaške karte se izdajajo samo v predprodaji. Sedeži so nu-merirani, vsakdo si torej vnaprej lahko zasigura določen prostor. Poskusna tekma celovške reprezentance. Prošlo nedeljo se jc vršila v Celovcu poskusna tekma med celovško reprezentanco, ki nastopi jutri proti ljubljanski reprezentanci in Klagenfurtcr Sportvcreinom. Zmagal jc po hudem boju Klagenfurtcr Sportvcrcln z 2 : 1. Ta izid pomeni vsekakor presenečenje, vendar pa moramo pričakovati izredno hud boj, ker bodo Cclovčanl napeli vse sile, da dosežejo zmago. Iz zbora nogometnh sodnikov. Prvenstveno tekmo Lask : Slovan, kl se vrši v nedeljo dne 30. t. m. sodi g. Druckcr. Obfnl zbor kolegija nogometnih sodnikov sekcija Ljubljana, se vrši v soboto dne 12. aprila ob 19. uri v damski sobi kavarne «Emona». Na dnevnem redu je razgovor o delu sekcijc in pa volitve novega odbora. V slučaju nesklepčnosti se vrši občni zbor eno uro kasneje ob vsaki udeležbi. — Načelnik. S. K. Primorlc v Llubllani. Jutri, v nedeljo, ob 10.30 trening na igrišču s S. K. Hermcs. Prisostvovati imajo sledeči igralci: Jančigaj, Vlndlš, Batič, Er-man Adolf, Camcrnlk, Pretnar K. Ter-novc, Stane Zargaj, Wiedcman, Birsa, Piša. V slučaju dežja odpade trening. — Tajnik. S. K. Primorlc v Llubllani. V nedeljo .30. t. in. sc vrši ua igrišču Primorja ob 2. nogometni trening s S. K. Slavijo. Sledeči igralci morajo biti točno ob pol 2. v garderobi: Erinan L, Bašin R., Bizjak, Slamič, Batič, \Vernig, Jančigaj, Haincr, Galešič, Saksida, Brvar, Žerjav, Zegnar, Pooblaščen sem objaviti isto igralcem S. K. Slavijo. — Kapctan. Olimpijski dan v Zagrebu. Dne 13. aprila se vrši v Zagrebu nogometna tekma med reprezentanco vseh podsavezov proti reprezentanci Zagreba. Ta tekma je zamišljena tudi kot prvi izpit naših nogometašev za trening naše državne reprezentance za olimpijado. Gradjanskl v Turčiji. Dne 27. t. m. jc Gradjanskl igral proti najboljši turški nogometni sestavi v Carigradu, proti ca-rigrajskl reprezentanci. Tekma je končala neodločeno z 2 : 2. Pri Gradjan-skcni se je opažala že precejšnja utrujenost. Koroški nogometni savez ie na svoji zadnji seji priznal Villacher Sportverei-nu prvorazrednost. Športska biblioteka. »Slavonski šport ski list« v Osijeku Je pred kratkim pričel izdajati »Športsko biblioteko«. Kot prvi zvezek je izšla knjiga znanega dunajskega športnika avstrijskega saveznega ka-petana Hugo Meisla »Vprašanja in odgovori« v prevodu A. Sehncilcrja. Knjiga vsebuje 218 vprašani in odgovorov. KUPUJTE OLIMPIJSKE SREČKE v ltorist fonda za udeležbo naših športnikov na svetovni ollmpijadi v Parizu. — Wildeova «Saloma» je bila ravnokar filmana. Salomo je igrala Allan Ra-zimova. — Asta Nlclsen jc vstopila za/sezono 1924/25 v berlinsko National-Fllm-A.-O., kjer bo igrala v režij! dr. Ecksteina v štirih velikih dramah. Skupno ž njo bo Igral tudi njen mož Grigory Climara. — Lysiana Bernhardt, hčerka glaso-vite francoske tragedinjc Sare Bernhardt se Je posvetila filmu in je nedavno igrala svojo prvo glavno ulogo v novem francoskem filmu »Ne šali sc z ljubeznijo«. Dejanje je posneto po nekem romanu A. Musscta. — Sovjetski film. Ruska vlada ie ustanovila v Moskvi filmski atelje, v katerem so ravnokar dovršili prvi veliki film «Aelitta«. Dejanje se vrši deloma v današnji Rusiji, deloma na planetu Marsu. — Kino «Matica» v Ljubljani si je pre-skrbel na željo p. n. občinstva za nadalje same burke, eno ali več dejanke, v katerih nastopajo svetovni komiki kakor: Fatty, Chaplhi, Fix, Fax i. dr. Sta-rlše opozarjamo, da bodo predstave tudi za mladino primerne. Kdor sc hoče poldrugo uro smejati, naj v nadalje po-seča kino »Matica«. Tolovaj Mata] Čital sem poljskega pesnika Micki* wlcza in naletel na besedo o razbojniku Madcju. O Madcju pripoveduje poznanjska Ig varšavska Poljska, krakovske Tatre |q kašubsko Primorje ob Baltskem morju. V poljskem narodopisnem zborniku «Wlsla» (1888., 1889.) razpravlja Jan Karlovvicz poljsko pravljico o razbojnu ku Madeju. Več varijant Ima; ena pripo.' veduie: Mož se vrača z daljnega pota, a zaide v blato ter ne more dalje, Vraj mu pomaga, toda za plačilo zahteva to, česar mož ne ve da najde doma. Bilo |t' novorojeno mu dete. Ko fant doraste (al| pa je bil že posvečen za duhovnika), s0 napoti v pekel, da bl vzel vragu oni za. pls, s katerim ga je oče prodal. Na poti pride k razbojniku Madcju; ko ta zv« kam gre, ga poprosi, naj poizve v peklu o usodi, ki ga čaka. Težko jc od hudiča dobiti oni zapis; šele ko se mu zapreti, da bo liategujen na Madejevo posteljo! ga Izroči. (Te postelje se je vedno bati! sredi pekla je k stebru privezan Luclfer, a takoj poleg njega je Madeieva postelja, ježeča se od žrebljev, nožev in britev. S to posteljo muči Luclfer tudi vra. gove, kl se proti njemu puntajo.) Mlade, nič se vrača iz pekla (boril se je 40 let za svoj peklenski zapis) in pove raz. bojniku, kakšna postelja se mu priprav, lja v peklu. Razbojnik se skesa In spo-kori; poklekne pred svoj kij, ki ga je zasadil v zemljo, kij požene veje In se razvije v jablano. Dolga leta je trajala pokora, dokler končno ni prišlo odreše-nje. Ko sc duhovnik vrne k razbojniku, zaduha jabolka in se približa jablani; tam ugleda hribček, pa to ni bil hribček, bil Jc Madej ves obrasel z lasmi In brado. Ko mu da odvezo, poletljo z vsake-ga jabolka rešene dušice, z zadnjih dveh pa duši materina in očetova. In hribček se razsuje. Pa to Je Milčinskcga »Tolovaj Mata)* po vsebini in imenu, sem rekel, ko sem prečital poljsko pravljico. Mllčlnskl Je svojo pravljico zložil po slovenskih na-rodnih pravljicah. Kakor ml sam ljubeznivo poroča, so mu za vir rabile pravljice priobčenc v Kresu 1882 in 1885 (Sv. Jurij ob Sčavnlcl, Noršlnci na Ogrskem), v Olasniku 1859 (Varaždin), v Valjav-čevlli, Narodnih pripovedkah varaždin-skih, v Šašljevl Bisernici I„ v Oabrščko-vili »Narodnih pripovedkah., soških hribih itd. Predelava Milčinskega je najbližja belokranjski pravljici Sašljevi ln varaždlnski (iz Glasnika). Spokorjencga razbojnika pa poznajo tudi Krekove »Slo venske narodne pravljice in pripovedke. (Maribor ISS5), hrvatske Stojanovlčeve «Pučke pripovjedke. (Zagreb 1867) In Strohalove »Hrvatske narodne pripovedke« (1886). . Poljski In jugoslovenskl svet je torej poln tega motiva. Razbojnik se pri nas Imenuje Mataj ali MadaJ, pri Kreku Ba-lin, pri Stojanoviču Beno, ob Sčavnlcl Baumfilius, pri Varaždinu Pompilijus ali Matjaž. Pri Poljakih je razbojnik Madei ali Madeja. Madyjalc pri Kašubih ima drugo ime — pri sosednih Slovakih pa se nazlvlje tudi Mataj. Da ie pri nas iz Ma-taja postal tudi Matjaž, je čisto naravno. Odkod ime Madej, Mataj? Poljski na-rodopls trdi, da je to ime prenarejeno Iz: Amadei (Amadeus, ital. Amades) ln jo isto kakor se nahaja v poljskih krajev, nih itnenih !n priimkih ti. pr. Madeja, Ma dejovva, Madejskl. V srednjem veku je živela plemiška rodbina Amadejev, doma na Ogrskem, a naseljena tudi na Poljskem. Iz nje jc bil Fclicijan Amadej, kl je 1. 1330 hotel umoriti ogrskega kralja Karla in njegovo ženo Elizabeto, sestro poljskega kralja Kazimira Velikega. Težka kazen je doletela i njega I njegove otroke. Ta dogodek je mogel delovati na domišljijo poljskega ljudstva, zlasti v bližin! Ogrske, v Tatrah, kjer jc doma tudi znani rokovnjač Janasik. Ta razlaga je pač samo hipoteza. Vsekakor je motiv na Poljskem zelo razširjen in je prešel celo v nekak rek: «Prldcš na Madejevo lože (postelj), kjer so same britve in noži«. Vendar ga nahajamo še dalje po slovanskem svetu: pri Lužičanlh, Cehih, Rusinih, Belorusih in pravih Rusih. Pozna ga Litva, a tudi Francija In Italija (francoski se razbojnik imenuje: Mandes). Brez ozira na zgodovinski vir Madej* je treba reči, da se je v povestiii o tem razbojniku zlilo mnogo motivov, znanih nam od drugod, tako n. pr. motiv o Pro-krustovl postelji, motiv Modrijana črno-šolca, ki gre v pekel, motiv o Jefteievi hčeri sv. pisma, pa ozelenela palica Faraonova in Tannhauserjeva. «Hudiča si namala vsak kraj po svoje,« mi je povedal nekoč cerkovnik v poljski cerkvi, ko mi je tolmačil neko sliko. V Strohalovlh »Hrv. nar. pripovedkah« sede vragovi v peklu okoli mize tako, kakor sede v Karlovcu pisarji v kancelariji in če vrag odgovarja, IzbulJI oči popolnoma tako, kakor pisar v kancelariji v Karlovcu, če ga kmet za kaj vpraša. ♦ Gl. tudi Akad. Rj. sub Madlj, Mata). X Nenavadna poroka. Splošno Je znano, da sklepajo ljudje zakone, ko so še krepki, čili in zdravi. Vendar pa ie mnogo slučajev, da so ljudje poročijo še v visoki starosti, a to običajno iz raznih udobnostnih razlogov. Lep primer poroke starih ljudi sc je dogodil te dni v Franciji. Nevesta je bila stara 78 let, ženin pa 75 let. Nevesta bogata vdova, a ženin potrebuje kot trgovcc potrebnega kapitala. Najzanimivejše na stvari pa le, da je ženinov oče, kl je star 104 leta, na ženitnl svadbi prvi — otvorll ples, Iz delovanja mariborskih planincev Maribor, 88. marca. Mariborsko podružnico planinskega dru-Stva jo priklical v življenje Šele dotok int-cligenco in slovenskih pridobitnih kro-pov po prevratu. Poprej so delovali ma-l,orski planinci v podravskl podružui-ci, ki ima svoj eedež v Rušah. Minuli četrtek je imela mariborska podružnica evoj poti redni občni zbor, ki je pokazal velike uspehe resnega in smotrenega delu. Podružnica je koncentrirala svoje delo na Pohorju ter dvignila obisk marib. l:o5e v minulem letu na 2797, koče na Klopnem vrhu pa na 890, čeprav marib. >i>mci naše koče vedno bolj bojkotirajo, (lanov je imela podružnica 851, med te-cii zelo mnogo Ptujčanov, Premoženje f0 jo zadnje loto dvignilo za 100.000 Din. Penami promet jo že presegel vsoto 160 tisoč Din. čista imovina znaša 61.450 Din ja 28.117 Din več kakor lansko leto. Največ posla je imela podružnica s skrbjo u marib. kočo, katero je opravljal realen! ravnatelj Zupančič, ki je imel pri tem 43.887 Din denarnega prometa. Zanimive so sledeče številke iz prometa r marib. koči: za popravo in izpopolnitev inventarja so Izdali 11.390 Din, razglednic so prodali 2184 za 1875 Din, vina so iztočili za 28.497 Din, piva pa 550 litrov, za prenočišča so sprejeli v letu 1928. 7572 Din, za vstopnino pa 1832 dinarjev. O velikopoteznih načrtih za razširjanje posostva in naprav krog marib. koče smo že poročali. Na četrtkovem občnem zboru se je sprožila še potreba po napeljavi telefona iz Maribora h koči, kar bl bilo važno in potrebno zlasti za trgovske kroge, ki bl se potem veliko bolj posluževali krasnega letovišča na Pohorju. Upajo, da se bo dal tudi ta načrt sčasom s sodelovanjem vojaške oblasti izvesti. Vcselost Je vzbudilo poročilo načelnika odseka za zgradbo nove koče pri Ribniškem Jezeru: odsek je sklical eno sejo, določil tajnika, ki je poslal v zadevi eno pismo v Dravsko dolino, nakar je čakal celi odsek 4 mcsece na odgovor. Potem je baje tajnik vsled svojega oddaljenega stanovanja demlsljoniral, ker se nI mogel udeleževati številnih sej. In tako se odsek sploh ni več sešel k novi seji. Načelnik priporoča, da Izvoli občni zbor v odsek nove, čileiše moči, kar se je tudi zgodilo brez hujše kritike. Za zgradbo te nove koče pa jc že nabranih 9950 Din. Novi odsek tvorijo gg.: Badjura, Rogllč, Rotter, dr. Senjor ln Skorjanc. Veliko zanimanje za kočo je kazal zlasti odsek amater-fotografov, kl Je priporočal zgrad bo koče na zapadnem delu Pohorja pod Veliko Kopo In je v to svrho tudi sam nabral 672 Din. Marljivejšl Je bil tnarkacljskl odsek, kl je na nov način, z belimi pikami na rdečem polju markiral dohodo k mariborski koči od Hoč In iz Maribora čez Bolfenk in po južni poti. Premarklrall so tudi dohode h koči na Klopnem vrhu lz Pale in postavili 12 kažlpotnlh tablic. Za to leto so Izvoljeni v markacljski odsek gg.: Skorjanc, Novak, Lovrenčič, Maier, Ba-loh, Pire, Stempihar, Kravos in Cornotič. Tudi slučajnosti so bile precej živahne ln stvarne. Franjo Majer Je grajal, da naši planinci zanemarjajo Kozjak, ter ga s tem popolnoma prepuščajo Nemcem, kl ga pridno oblskujjo Iz Maribora In Iz Avstrije, kar Je zelo v kvar nacijonalnl Ideji ob meji. Ivan Rogllč Je propagiral povzdlgo ženskega športa, v čemur nas tudi Nemci nadkriljujejo. Franjo Pire pa Jc želel več brlge za neposrednjo okolico mesta, kl se naj tudi markira posebno Meljskl hrib, da ga bodo Mariborčani našli. Nadalje pogreša orljentacljsko tablo v mestu z navedbo važnejših Izlet-nih točk. Načelnik pravilno ugotavlja, da Je to naloga olepševalnega društva, kateremu Je priključen tudi odsek za tujski promet. Tudi nemir v kočah so primerno kritizirali ln ugotovili, da se pritožujejo zoper nemir običajno ravno najhujši razgrajači sami. Upajo pa, da bodo polagoma, z napredkom kulture mogli vzdržati tudi hišni red zlasti nočni mir po planinskih kočah. Lepega planinskega zborovanja se jo udeležil tudi zastopnik Zveze zn tujski promet g. Badjura in podnačelnlk SPD. g. Plšek, načelnik odseka amater-fofo*' grafov g. Oajšek ln skoro celi odbor Ce^ škega kluba. rFujoi. HjjTiTbljE&MLl Od četrtka n« petek je prenočilo v LJubljani 134 tujcev in siccr v hotelu: UNION 33, med njimi: Arnold Boži« dar, trg. potnik, Zagreb; Beer Lco, pot« nik, Dunaj; Bratsnič Josip, lesni trgovcc Zakot; Zolin Adolf, potnik, Zagreb; I.o« tar Elsner, trgovcc, Zagreb; Finzl Erma« no, trgovcc, Fcrraru; Finzi Alfons, trg., Fcrrara; Foulonneau Mavrici j, trgovcc, Pariš; Gottrcich Alfred, potnik, Dunaj; Krampfličck Viktor, potnik, Dunaj; Iv. Lissetz, trgovec, Cclovec: Lovvcnthnl A„ trgovec, Trst; Lenzer Kari, direktor, Koin; L6w Leopold, potnik, Dunaj; Mee bold Alfred, tov. direktor, Hcidcnhcim; Prossnitz Josip, tovarnar, Dunaj; Pollak Emil, trgovec, Dunaj; Pudja Dimitrij, tvorničar, Zagreb; Roscnfcld Viktor, tr« govec, Dunaj; Ružička Emil, trgovec, Sušak; Rosso Romolo, trgovec. Trst; Reln Slgmund, trgovec, Sombor; Strauss Josip, trgovec, Dunaj. SLON 29, med njimi: Flego Josip, trg., Čakovec; Grubncr Josip, potnik, Dunaj; Jerinlč Jovo, trgovec. Novi Vrbas; Ju« dič Miša, trgovec, Kragujcvac; Kostič Tasa, Jesotržcc, Ospitaietto; Kiihlcr Fri« derik, potnik, Dunaj; Linhart Emanuol^ potnik, Dunaj; Ncjezchlcb Franc, trg.,' Zagreb; Prem Kari, trgovcc, Dunaj; Ro»j šck Rihard, trgovec, Sušnk; Sicgl Marija' Ana, trgovka, Dunaj; Schvvartz Makso, trgovcc, Virovitlca; \Vunderllch Makscy potnik, Dunaj. JUŽNI KOLODVOR 13, med njimi: Ccpancc Ivan, lcsotržcc, Varaždin; Gut« terman Albert, trgovcc, Čakovec. LI.OYD 5, med njimi: Steinbcrgcr M, trgovec, Zagreb. I SOČA 4, med njimi: Fischer Ana, tr« govka. Novi Sad; Jovnnovitz Pavlina, trgovka, Novi Sad. TRATNIK 2, med njima: Jančič Mila, trgovka, Gorica. ŠTRUKELJ 15, med njimi: Errath R., dlsponent, Gradec; Trabattoni Umberto lesotržcc, Sercgno. Poleg tega v gostilnah: De Schiava 6, Stari tišlar 11, Amcrikancc in Češnovar po 3, Figovcc in Kajlcž po 2. Lastnik in izdajatelj Konzorcij . Odgovorni urednik Fr. Droiorii. Tisk Delniško tiskarne, d. d. v Ljubljani. Večje posestvo | Stanovanje preko 100 ao. obstejoč« ti , obstoječe Iz 2—3 sob tn kuht-gozda, travnikov In paSnlkov nl, |6fe družina treh (-Ionov ; na Primorskem pri Komnu, y Ljubljani ali okolici. Na-, ao proda ali zamenja, sa po- ; jomn|na postranska stvar. Po-: sestvo v Jugoslaviji. Ponudbe nudbo pod „Mlr 35" na upro-! pod ..Zamenjava" na uprnvo vo jutra", «531 „Jutra". 0021 Trgo^ista Slana vaaka beMda Be »»r. 7.a .Dopisovanja" ln JSenltv«" M raSnna vsaka b.e«da 1 Din. — Prlobčujelo .. U moli oglasi, kl H »laSaol v u»»J. PlaC* M lahko tudi v manjkali. Na vprašanja odgovarja urrava la, ta Ja vpraianja priložen. s naroka sa odgovor ter maulpulacljeka pristojbina (S Din). SMJBSm Dclavniške prostore A gilne akvlziterje I na provizijo sprejme velika zavarovalna družba. Istotako , se nudi uradnikom in na« ! mcSčeneem prilika ra lep po-r Umeri dolžino 50 m, Širine stranski zaslužek. TakojSnJo g »i, s stanovanjem, cb drž. ponudbo pod ..Osiguranje" na cisti, oddam. KolaraUo In ko- j upravo „Jutra". 6140 v tik o orodje ln nekaj strojev. Ker Je prostora veliko, bl bilo prikladno za mehanično delo, popravo avtomobilov, motorjev in blclkljev ter ko-hrsklh del za avtomobile. — Event. sprejmem družabnika. Kan Zaje, Vir, Domžale. 6458 Slike za legitimacije bdeluje najhitreje fotograf Jlngon II 1 b 6 e r, Ljubljana, Valvasorjev trg. S04 Pek ari jo Vratnem v najem takoj ali pozneje. — Cenjeno ponudbo prosim na upravo „ Jutra" pud ..Pekarna". 6449 Pekarno r*amem v najem v mestu aH deželi. Ponudbe na upr. mhM (iščejo) Trgovski pomočnik meranc stroke, zmožen slovenščine In nemščine, i 3 C e službe; gre tudi za potnika. Dopise na upravo „Jutra" pod Šifro ,»Zanesljiv". 6255 ,Jutra" pod 6479 (dobe) Dekle za gospodinjstvo lSče k dvema človekoma, mati mora samostojno ku-lati, pospravljati ln likati, faslov pove uprava „Jutra". 6318 Plačilna natakarica pridna ln poltena, s dobrimi rprlCovall, želi premenitl mesto. Gre najraje v Ljubljano ali kr.lco lctoviSfce. Cenjene ponudbe sa prosi na upravo ,,Jutra" pod ..Poltena mo; ". 6304 Deklica z dežele stara IS let. Seli vstopiti kot učenka v trgovino, bo-dlel v mestu ali na deželi. Cenjene ponudbe se prosi na naslov: J. Medja, Zlrovulca. 6443 Dva vajenca sa čevljarsko obrt, sprejmem takoj. Ocvlrk Karel, čevljar, Gomllsko, Sav. dolina. 6244 Šivilja dobra moč. ISCo sluibe pri bolJSl šivilji. — Naslov pove uprava „Jutra". 6444 Sobarica Gospodinja kl Je vajena vsakega dela, 18če mesta. Ore tudi na deželo. Ponudbo pod „Gospo-dlnja Stev. 888" na upravo ..Jutra". 6468 Modistka ,, ^ . ... , . . dobra mo5, pridna In poSte- k! bl ob enem bila pri dveh I6fe ,i„jbe. Ponudbe na atroclb, ee ISČe. Naslov povo upravo ,,Jutrr." pod „Izv-! uprava „Jutra' «207 bana". Trgovskega potnika itrokovnjaka v tekstilni stroki, srednjo starosti, dobro speljanega, popolnoma veščega slovenskega Jezika, ISCo v Sloveniji dobro vpeljana ve-latrsovlna. Stalno nameSčenje In dober dohodek. — Ponudbe i referencami najkesneje do konca marca na upravnifitvo .Jutra" pod „6tev. 1000". 6173 Plačilni natakar t« takoj sprejme. Mastnnk, Kotel Slon v Ljubljani. 6419 Išče se gospodična Jl bi poučevala nekoliko ur flnevno za prvi razred. — Pft-mdbe pod „30D" na upravo »Jutra". 6526 6414 Damskl krojač krojačlca se sprejme na takoj. Naslov v upravi •»■" 6520 lom takoj, »Jutra" Obratovodjo dolgoletno ln vsestransko irakso pri visoki In nizki »petosti ln motorjih ta su-J>vo olje, ISče elektrarna na KEell. Ponudbe pod ,,Samo-Uojna moO" na upr. .Jutra'. 0022 Trgovski pomočnik Ipecerljske ali dellkat. stroge B večjo kavcijo, se aprej-n« kot vod}«, event. druSab-■Jk. Ponudbe s podatki pod »Dolavcn" na upr, „Jutra". 8476 Jelonosllec za restavracijo, kl gre tudi v kavarno, ISČe službo. Franc Biatlč, Maribor, Slovenska ul. 22, pri g. Maček, 6160 Pletilnl stroj 8/36, se proda. Naslov pove uprava „Jutra". 6330 Brockhaus-Lexlkon 1023., nov, prodam sa 1000 Din, — Naslov pove uprava „Jutra". 6822 Več štelaž se proda. Poizve Be v Šentjakobski knjižnici, Stari trg St. 11, od 4,—7, popoldne. 6288 Moško kolo dobro ohranjeno, prodam. — Naslov povo uprava „Jutra". 6273 VVanderer auto zadnjega tipa, v najboljšem stanju, ae poceni proda. — Naslov povo uprava „Jut.ra". 6206 Žimo Kuharica ''"»stolna, srednjih lot, kot >W>ra gospodinj* k mali obrti Ifif-o za takoj. Naetov pove »Tirava -„Jutra" ""i« 6438 Brivskejra vajenca JJUSStenlh atarSev, sprejme ■"ttor Robida, tirlvnlca v SraslovCah. 6476 vseh vrst, na veliko ln mnlo. po najnižjih cennh, prodaja Hud. Sevor, Oosposvetska c. St. 6. 6189 Krojaškega pomočnika [» velUto delo, »prejme takoj Mikroskop filsto nov b Imerzljo, se proda Naslov povo uprava ,,Jutra". 6116 Krasna knjižna omara raa^tvna, krasno delo s brušenim steklom ter Krno potl-tlrana. se proda po ugodni cent. KJo, pove upr. ,,Jutra" 6423 Klavir in neka] pohištva Raznih vrtnic sem prejol ravnokar večjo množino ir. svetovnoznane drevesnice Teschrndorf lz Dres-dena. Dobijo «o vsaki dnn pri Ivanu Brecolnlk, Ljubljana, Vel. Čolnarska ulica St. 21. 6382 Pisalna miza rabljena, se proda. Kje, pove uprava ..Jutra". 6529 Večji domač mlin za motorčki pogon, malo rabljen, prodam radi selitve.— Alojzij Abtlg, Sv, Peter v Sav. dolini. 6367 Brochaus Lexikon (18. Izdaja) 17 fino vezanih knjig, sc ceno proda za Din 1000. — Naslov pove uprava ..Jutra". 6614 Gugalnica pripravna tudi za gostilniški vrt, se ceno proda. — Naslov pove uprava ..Jutra". 6532 Rezervoir8 železni, dolg 2*95 m, visok lm, fllrok 1 m, proda oskrb-niStvo Wlndlschgraetza v Konjicah. 6533 Otomano skoraj novo, prodam, pove uprava 50 vrtnih stolov dobro ohranjenih, kupim. Ponudbe pod ..Vrtnl stoli" na upravo ,,Jutra". 6270 Vcverične polhove kože ln od vse druge divjačine, k u p u J o /.a Inozemstvo t vsaki množini D. Zdravlč, trg. usnja, Ljubljana, Sv. Florljana ulica 9. 439 100 m* lepo tes. tramov v meri od 3/3-9/11. 4—10 m m' po 440 Din franko meja. Ponudbe pod ftlfro ..Traml" na upravo ,.Jutra". 6302 Kupim bukove deske nržamone, v diraonzijah 20, HiSa z lepim vrtom in ■ takojšnjim stanovanjom, se proda za 140.000 K. — Poizve se v trgovini Kuftar, Dravlje pri Ljubljani. 6407 Enonadstropno hišo prodam pod ugodnimi pogoji. Naslov pove uprava ..Jutra". 5038 HlSa s sadnim vrtom se proda v Zgornji fliSkl, — Naslov pove uprava ..Jutra". 6376 Stavbna parcela v velikost' 804 m*, r« proda po ugodni ceni. — Istotam eo proda tudi Alvalni stroj Sln-gor. — Nntnnčnejo: Vlfi-Ollnc« Bt. 81/1. 6361 Dve sobi v sredini mesta, separlran vhod, pripravni za pisarno, so lUčeta. Ponudbe pod filfro ..Hltro" na upravo ..Jutra". 6498 Na stanovanje event. samo na hrano, Be sprejme gospod. Naelov povo uprava ,.Jutra". 6502 Trgovska hi8a staro vpeljana, v krasnem trgu Rlovenlje. naprodaj. — Ponudbe pod .Trgovska lilSa* na upravo ,,Jutra". 6478 Enonadstropna hiša pripravna za trgovino (s ste- __________ . ____________ ___i klora brez koukurence), na 25, 30. 40 in 50 »nm od 2 do najbolj prometni točki trga 6 m dolge, v fllrlnl od 16 on Gor. Radgone, se vsled sellt-naprej, po možnosti suhe. — ve takoj proda. Cena 175.000 Ponudbe z navedbo ceno na Din. Ponudbe pod .Bodočnost' naslov: Nande Ferjau In na upravo ..Jutra". 6155 drug, Joeenlce, Gorenjsko. --------- 6487 Dobrovoljna prodaja. Fnfnfrraflfoit nnarnt ! Novo zidana h!Ba s 4 sobami, rotosnmcnt aparat jkuhfnj0i pOBtranskimi prosto- 6X9, dobro ohranjen, kupim rl ln pol orala zemljo v me-Ponudbe r. navedbo znamke in stu ob glavni eogtl, pripravno cene na upravo ..Jutra" pod za trgovino ali majhno in-..Aparat". 6145 dustrljo. po celi hlftl elektr. razsvetljava, vse v najlepšem redu, 5 minut od Železniško postaje, so radi naglega odhoda proda po zelo nizki ceni za 75.000 Din. Ves denar nl potreben. Resni kupci naj se po možnontl osebno oglasijo. —• Naslov: Josip Faget. posestnik v Slovenski Bistrici. 6383 Dobrega sladkega sena 2 vagona (prlbl. 80—100 m), sta naprodaj. — Ponudbe pod filfro „Seno" na upr. .Jutra' 6368 Suhe hruške, kuhano maslo, pristni čisti med, čebelnl vosek, entlan suhe korenine ln čebulo, dobavlja tvrdka Josip Renko. Sevnica ob Savi. 6139 Moško kolo dobro ohranjeno, se proda. Planina pri Rakeku St. 109. 6524 Autoomnlbus ,,Dlon Ponton". 80/40 HP, za dvanajst oseb, v brezhibnem stanju, se proda. — Ungwary, pekarna, Vojnik pri Celju. 5890 Okasion slamniki od 10 do 100 dinarjev, razprodajam samo od 20. do 30. marca. — Horvat, modistko, Stari trg 21. 6177 Velikonočne ln razne druge razglednice, fiolske potrebščine na debelo, najceneje pri L. P e v a 1 e k, trgovina papirja, Ljubljana, Židovska ulica. 5730 Motorno kolo dobro ohranjeno, 2 ln pol HP, polemudolac, v hlebih po 20 do 40 kg, ule* žan, polnomnsten, jako finega okusa, po ceni I>ia 45'— *a kg franko postaja Zagorje razpošilja Mlekarska zadruga f Izlakah pri Zagorju ob Savi. 1084/a Hiša z velikim vrtom za selenjavo ln eadnlm drevjem, se radi bolezni po nizki znamke Vanderer, prodam aH i ceni proda. VpraSa se v trgo- zamenjam za moPnftJSe. čeprav pokvarjeno. Jo. Brus-nlk, Kamnik. 6493 Moški površnik nov, srednje velikosti, prodam za 000 Pin. Naelov pove uprava ,,Jutra". 6510 Novi ž.enskl Čevlji CSt. 3S). obleka, rlaSS, moSkl povrSnik, sc proda radi od. vtnl Skoro, pri Celju. Spodnja Hudinja 6034 Opekarna se odda v nnj.m, eventuelno proda. Zemljo za 30 let. — Naelov povo uprava ,,Ju!rn". 6417 Hiša z gostilno na prometnem kralu, uepro- ......- ......... ...... ,.,, daj. — Ponudbo pod ..Lepi potovonta. Ilnrjancevo 81/II. | kraj" na upr»»o, .,Juu-a". BaržlII 10—5 u. 6400 Lesena baraka za prodajo živil, skoraj nova, na prometnem kraju, se pro, da. Poizve BO v Kožni dolini it. 192. 6311 Otroški vozISek malo rabljen, se proda. Voi&rskl pot St, a, R^tu^lJi 6409 Halo! Redka prilika. 5 minut od Smarjetaklh To-pilo pri Novem tneatu, ee prola 17 m dolgo hlSo z velikim vrtom, pripravna na gostilno ln trgovino, s soba. ni sa prenoSlICe. Nadaljnja pojasnila daje gosp. F. Kot- Poaestvo 4 In pol orale z gospodarskim poslopjem, tri četrt ure nd Celja, vso v ravnini, bo proda za 90.000 Din. Naslov : Ivan Pire. Maribor, KorMka cesta St. 1. 6464 Kot sostanovalec s hrano, ae sprejme gospod s 1. aprilom. — Naelov pove uprava „Jutra". 6310 Sobo z elektr. razsvetljavo In vso oskrbo. lSče gospod s 1. aprilom. Ponudbe na upr. .Jutra* pod „Mlr". 6517 Sostanovalec eo sprejroo v Gradi&Au. — Naslov pove uprava ..Jutro". 6510 3 špecerijskim, kolonijalr.im in mešanlnt blagom, z alkoholnimi pijačami, mlinskimi izdelki ter poljskimi, vrtnimi in gozdnimi pridelki v večjem mestu Slovenije, zolo dobroj vpeljana, se ©cflcfci v najem. Upoštevali »o bodo lo solidni ln dobri trgovci. — Stanovanje ia Bkhiiišča v hiši. — Protzoti jo vso i&lojjo po dnovni coni za približno 160.000 Din. — Ponudbo je poslati na upraviiištvo .Jutra, pod ,,Trgovina v najem". 1215 Prvorazredni moderni brzopisalni stroj :Sr STDEWER - REGCRD Ia. BAUABJk. LJUBLJANA, Selenhurgova ul. 6/1. Stanovanje v Mariboru solnčno ln moderno, se za- | menja z enakim v Ljubljani. ' Ponudbe na podruž ..Jutra" v Mariboru. 6509 Lepa solnčna soba elegantna, s posebnim vhodom, se odda boljšemu gospodu v bližini Klovne poftte. Naslov povo uprava ..Jutra". 641)6 Opremljena ines. soba se odda s 1. aprilom v Prešernovi ulici fitev. 54/1II. — Samo za gospodo! 6182 Dve vesel! gospodični želita vsled osamelostl ko-rcspoudiratl z enakimi go spodi. Pod ..Vijolica, Narcis- ! ka" na upravo ..Jutra", 6167 Gospod išče v svrho skupnega proučevanja Jezikov inteligentno, tdm-patlčno gospodično, kl Ima tako talent kot veaeljo za jezikoslovje. Neanonimno ponudbe pod ..Jezikoslovje" na upravo ,,Jutra". 6146 Kot sostanovalec se sprejmeta dva gospoda na stanovanje In zajtrk. Nanlnv pove uprava ..Jutra". 6450 Najstare jia sloveiiHka pleskarska In ličnr-ska dolavnioa \m BRICEL3 Dunajska cesta 16 se priporoča, is Izvršitev loCoa dne zmerne. Stanovanje treh neopremljenlh manjftlh sob n posebnim vhodom In elektr. razsvotljnvo. so odda v Kolesljl. Ponudbe z navedbo cene na upravo ,.Jutra" pod ..Kolczija". 6511 Eleg. opremljeno sobo (najraje h predsobo), ISče soliden. stalen samec. Elektrika pogoj, kopelj zaželjena. — Ponudbe pod ,,Danka" na upravo ,,Jutra". 6246 4000 kron nagrade onemu, kl ml preskrbi stano-vanje v Ljubljani ali Domžalah (2 sobi ln kuhinjo).— Ponudbe na upravo .,Jutra" pod ,.Takoj 2733". 6481 Prazno sobo eventuelno s souporabo kuhinje, 1 S 6 e zakonski par brez otrok. Naslov pove upr. ..Jutra". 6411 Prazno sobo s posebnim vhodom, Iftčem. Ponudbo pod ..Takoj 10" na upravo „Jutra", 6402 Stanovanje ozlromn soba s kuhinjo, se Ifiče. PlnČnm po dorovoru. Naslov pove uprava ,,Jutra". 6387 Sobo veliko, prazno ali opremljeno v sredini meeta, i i č e mlad zakonski par. — Pismene ponudbe na upr. ,,Jutra" pod ..Zobozdravnik". 6535 Majhna mesečna soba se takoj odda. — Naalov pove uprava „Jutra". 6492 Spalna soba in salon s klavirjem, se odda bolJSemu gospodu. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod šifro „Fr. 2". 6188 Sobo z dvoma posteljama, s posebnim vhodom, v sredini m^sta, oddam onemu, kl plača 6 mesecev naprej. — Naslov pove uprava ..Jutra". 6181 Manjša delavnica se IBPe v bližini mesta za tn-koj. Ponudbe na upr. ,Jutra' pod ..Dobro plačam". 6338 Gostilna s koncesijo se vzame v najem v mestu ali okolici. — Najemnina postranska stvar. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ,.Dobro idoča". 6507 V najem vzamem trgovino '/ mešanim blagom na deželi. Ponudbe z navedbo približnega letnega prometa ln potrebnega kapitala na upravo ,,Jutra" pod ..Primerna trgovina". 6128 Sobo iščejo priproit! gospodje z 2—3 po- ri ik, Vič-Ollnce 10 pri Ljub. steljaml. Ponudbe na upravo Soba za pisarno % posebnim vhodom, se Ifiče v sredini mesta. — Ponudbo na upravo ..Jutra" pod ,.8oba za pisarno". 6484 Driižabnika(co) iSčero za povečanj© dobičkonosnega industrijskega podjetja v Slovonljl. — Potreben kapital 150—200.000 Din. — JainBtvo: vknjižba na nepremičnine ln strojo v vrednosti ca. 1,000.000 Din. Ponudbe pod ,,Industrija" na ,,Apollo" LJublJuna, Stari trg 19/11. 0501 Kdor hoče ka) prodali Kdor bode ia) kopiti Kdor ISče tluilit Iti iuiIJMJlM« Jlftil V svrho bllž. seznanstva so prosita 24. marca opazovani dve 6rno oblcficnl gospodični. katerih ena Je pri-Sla ob 5. url Is kina ,,Tivoli" Dopise pod ..l.epl dnevi" nn upravo ,,Jutra". 6512 V svrho ženitve želi znanja 3Stotnl trgovcc-zafcetnlk na deželi z dobro ldočo trgovino z gospodično od 22—32 let z neknj premoženja. Ilesne ponudbe p llko se proei pod ,,Treznost" na i upravo „Jutra", Maribor. 052 arhitekt Jcsenice Stavbna vodstva: Ljubljana, Domžale, Zagreb. Izvršuje privatne in industrijske stavbe, proračune, načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitektura Gramofon dobro ohranjen z 20 ploščami. se proda. Planina pri Rakeku St. 109. 0525 Lepega volčjega psa 1 leto starega, dober čuvaj, prodam za 300 Dlu. Naslov povo uprava ,,Jutra". 6513 Mlad čisti ilouernian naprodaj. Dunaj3ka cestn e-1 (Pcrovič). 04G9 Dobro kavo dobite le ako primeSate zrnati knvi provo siadno kavo znamke ,,Triglav". Zn otroka naJzdraveJSa ln red I hi a pijača. 0016 I Brez kvurjeuja blaga kemično snažonje in v»;:ke-vrbino barvanje oblek Anton Boc ijubliana, Selenburgoia ul. 6, I. nadstr. Ollncs-liič 4 5. Pravi „Goiser"-čtvljl, čevlji za smuči ter lovski čevlji rsoh vrnt ho izdelujejo v znani Boiidni čovljav