Poštnina plačana v gotovem.
LESNI DELAVEC
= Glasilo Osrednjega društva lesnih delavcev	=
Izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu. — Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Šelenburgova ulica štev. 6/II, desno. — Naročnina stane letno 26 Din, pol-oleta 13 Din, četrtletno 650 Din, posamezna številka stane 1 Din. — Oglasi se za milimeter prostora v dolžini širine enega stolpca pri enkratni objavi nčunajo po 2, pn trikratni objavi po L80 in pri večkratni objavi po 1 40 Din. — Nefrankirane ali premalo frankirane dopise se ne sprejema. —
Rokopisi se ne vračajo. — Reklamacije so poštnine proste.
Štev. 8.
Ljubljana, dne 15. aprila 1925.
Leto IV.
Lesni delavci, pripravite se na dostojno proslavo 1. maja!
Ne bo šlo.
V mariborski kaznilnici so, da zaposle kaznjence, poleg drugega inštalirali tudi mizarstvo, ki se je polagoma razvila v obrat tovarniškega značaja. Ni dvoma, da je treba kaznjence zaposliti; nikakor pa ne ta^o, da kaznilnica uganja umazano konkurenco, kakor se to glede mizarske stroke dogaja od strani mariborske kaznilnice. Jasno je, da delodajalci kakor tudi mizarski pomočniki s tako tovarno, kakor je mizarska v mariborski kaznilnici, kjer imajo delavce zastonj, ker se ves zavod vzdržuje iz javnih sredstev —• torej potom davkov —- konkurirati ne morejo. Noben pameten človek ne bi imel ničesar proti temu, če bi se uprava kaznilnice glede uposlitve kaznjencev omejila na svoje lastne potrebe, pod nobenim pogojem pa ne bi smela prevzeti kakršnakoli dela ali naročila za privatnike. Sigurno bi zadostovala za zaposlitev kaznjencev domača potreba zavoda, osobito še, ako bi se pri takih zavodih ustanovile zadostno velike ekonomije, ki bi zadostovale prehrani celega zavoda.
Ministrstvo pravde kakor tudi uprave kaznilnic se bodo hote ali nehote morale pečati s primerno reformo glede zaposlitve kaznjencev. Na noben način namreč ne bo slo, da bi mizarski mojstri s pomočniki vred prispevali potom svojih davkov za vzdrževanje kaznilnic in da bi jim uprave teh kaznilnic z umazano konkurenco odjedali zaslužek in kruh.
Kakor zvemo, se je zadruga mizarskih mojstrov z nevzdržnimi konkurenčnimi razmerami od strani mariborske kaznilnice pečala in je vložila na merodajna mesta tozadevni protest. Mi v polni meri priznavamo opravičenost takega protesta in ga bomo tudi z naše strani potom lastnega protesta podprli. Ne moremo mirno gledati, da bi cela vrsta mizarskih pomočnikov tavala okoli brez dela in jela in samo. radi tega, ker se zdi sedanji način zaposlitve kaznjencev upravam kaznilnic komodnejši. Uporaba revežev v kaznilnicah v umazane konkurenčne svrhe napram revežem v mizarskih delavnicah je vsekakor tudi skrajno nemoralna.
Rekli smo, da zadruga mizarskih mojstrov v Mariboru proti umazani kaznilniški konkurenci protestira, kaj pa zadruga mizarskih mojstrov v Ljubljani? — Tudi v ljubljanski justični palači se v enem izmed zadnjih traktov nahaja kompleten tovarniški obrat mizarske stroke. Ako imaš priliko in prideš nekoliko bližje, slišiš veselo brenčanje mizarskih strojev vsake vrste. In le tepec bi moral biti tisti, ki bi verjel, da ljubljanska justična palača za svojo potrebo rabi cel mizarski obrat tovarniškega značaja. V Ljubljani se torej od strani kaznilnice, ki tvori velik del justične palače, uganja ravno taka umazana konkurenca kakor v Mariboru. V Ljubljani se dogaja celo to, da večinoma vsi mali mizarski mojstri, ki nimajo svojih strojev, vozijo surov les v kaznilniško mizarsko delavnico, kjer ga
po potrebi žagajo, oblajo, vrtajo, kelajo itd. s pomočjo kaznjencev! In da se tem malim mojstrom zaračuna za porabo strojev čim manj, prinašajo kaznjencem skrivaj žganje, s čemer kaznjence le še bolj demoralizirajo. Zadruga mizarskih mojstrov v Ljubljani pa je napram tej rakrani gluha in slepa. ,
V Št. Vidu in Vižmarjih pri Ljubljani se nahaja neštevilno polkmetov, polmizarskih ne mojstrov pač pa „fušarjev“, ki so v svoji gorostastni konkurenci tako nesramni in umazani, da izgleda kakor bi mizarsko stroko, ki itak že trpi kakor še nikoli, za vsako ceno hoteli upropastiti. Veliko število je teh „kravtarjev“ v Št. Vidu in Vižmarjih, naravnost velikansko število pa je vajencev, ki jih ti „mojstri“ zaposlujejo. Temu nasproti je mizarski pomočnik v Št. Vidu in Vižmarjih skoraj bi rekli bela vrana. To, kar ti mojstri „plačajo“ vajencem, niti vpoštev ne prihaja, in ker obenem tudi kmetujejo, so njihovi izdatki tako minimalni, da se z režijskimi stroški mizarskega mojstra v Ljubljani niti od daleč ne dado primerjati. In da ti vižmarski „mojstri“ še lažje izidejo, niti vseh vajencev ne prijavijo k bolniškemu zavarovanju. Tega gotovo ne store zato, da bi jih morda bilo sram, da delajo s tolikimi vajenci, ampak zato, da si še prispevke prihranijo, ki bi jih po zakonu sicer morali plačevati.
Zadruga mizarskih mojstrov v Ljubljani ne vidi ničesar in ne sliši ničesar, čeprav bi imela silno velikega, koristnega in hvaležnega posla. Da pa ne bomo delali zadrugi krivico, moramo reči, da ta zadruga, čeprav se ne strinjajo s tem vsi njeni člani, vendarle nekaj tuhta. Gospod Bernik, ki je prevzel dedščino po gospodu Petrovčiču in ki je sedaj načelnik zadruge, bi se očividno sicer rad izkazal. Najbrže se zaveda, da ni nekaj v redu, pa ne ve, za katerim grmom tiči zajec. Izgleda, da obzorje sedaniega gospoda načelnika mizarske zadruge ni ravno preobširno, ker bi se drugače v svoji kratkovidnosti gotovo ne bil spravil nad plače mizarskih pomočnikov. Sedanji načelnik zadruge mizarskih mojstrov v Ljubljani g. Bernik je v družbi s svojim kompanjonom g. Trinkom prišel do prepričanja, da so „previsoke“ plače mizarskih pomočnikov krive, da se mizarski stroki tako slabo godi 1 Predaleč bi nas vodilo, ako bi hoteli navajati mnogoštevilne in najraznovrstnejše momente, ki se jih pri razpravi o krizi v mizarski stroki ne sme prezreti. Čudimo se le naravnost nedosežnemu pogumu g. Bernika, da se je upal, kaj tacega trditi, ne da bi se bal, da bo s tako trditvijo pri vsakem človeku, ki le količkaj pozna sedanjo občo gospodarsko situvacijo, vzbudil pomilovalni nasmeh. Ljubljanski mizarski pomočniki svojih zahtev nikoli niso pretirali, to mora sam gospod načelnik zadruge priznati, če bo hotel biti le količkaj objektiven. Ljubljanski mizarji se nikoli niso postavili na stališče negacije položaja mizarske industrije v Ljubljani, in kdor pozna le količkaj prilike, mora priznati, da so včasih bili
celo preveč popustljivi, kar je zakrivilo, da so s svojimi plačami napram drugim krajem v državi zaostali. Ako bi to ne bil slučaj, bi vsaka konkurenca ljubljanske mizarske industrije z drugimi podjetji drugih krajev bila nemogoča. Iz ljubezni do mizarskih mojstrov ali pomočnikov v Ljubljani podjetniki v Zagrebu, Beogradu itd. sigurno ne oddajajo mizarska dela v Ljubljano. Ce pa je navzlic vsej potrpežljivosti ljubljanskih mizarjev zavladala stagnacija in kriza, tega gotovo niso krivi oni. Vrhu tega prihaja v poštev, da so redki tisti mizarji, ki v tej zimi niso delali samo po šest ur in celo še manj dnevno. Pri tvrdki Bernik in Trink se še danes dela po šest ur na dan. Mi to razumemo in če že ni drugače, pravimo, daje vsekakor boljše začasno potrpeti, kakor pa povečavati brezposelnost. Ni treba biti poseben matematik, da ne bi človek na prav enostaven način preračunal kako so to zimo bili udarjeni ravno ljubljanski mizarji. Sedaj pa prihaja gospod Bernik kot načelnik zadruge in prične agitirati med mojstri, naj bi se mizarjem znižalo plače in to menda kar za celih 20°/o'.'•!
Čudno, da se je porodila ta nesrečna misel ravno v glavah gg. Bernika iA Trinka, ki bi najbolj morala vedeti, da bi izvedba takega namena izgledala ravno tako, kakor če bi kdo hotel beraču ukrasti malho, da še zadnjih par suhih skorjic ne bo imel kam shraniti. Dobro, da je večina mizarskih mojstrov, zlasti večjih, idejo gospoda Bernika odklonila. Če ne gospoda Bernik in Trink, so se vsaj drugi zavedali, da bi po gospodu Berniku zamišleni nastop proti mizarjem pomenil pahniti vso mizarsko industrijo ljubljansko v kaos medsebojnih borb, kojih posledice bi v sedanji kalamiteti lahko bile nepregledne in kojih žrtev bi lahko nemara postala ravno tvrdka Bernik in Trink.
Mizarski pomočniki ne želimo nikomur ničesar slabega. Izjavljamo pa, da je popolnoma izključeno in nemogoče zahtevati od nas, da bi od naših itak prenizkih plač, ki od daleč še niso dosegle vrednosti predvojnih plač, bili v stanu popustiti le eno paro. Zgubiti v tej mizeriji itak ne moremo ničesar, zato se pa tudi ne bomo ustrašili nobene žrtve za obrambo našega zaslužka. Sicer pa upamo, da bosta gospoda Bernik in Trink vso stvar nekoliko natančneje premislila, in če to storita se jih bo potem gotovo lotilo čustvo, ki povzroča rdečico v obrazu.
Dela in nalog ima zadruga mizarskih mojstrov v Ljubljani mnogo, omenili smo že pi-oblem kaznilnic, nezaslišano zlorabo vajencev v svrho umazane konkurence v St. Vidu in Vižmarjih, nadalje pride v poštev vprašanje prevozne tarife za mizarska dela po železnicah itd. Takega dela in Jakih nalog je silno mnogo in hvaležnejše bi bile kakor pa mizarskim pomočnikom praskati zadnji grižljaj kruha iz ust. Mi izjavljamo, da smo pripravljeni vsako pametno akcijo mizarske zadruge, v kolikor ne bo nasprotovala našim interesom, celo podpirati. Krajšati si pa naših preskromnih plač ne damo.
Tako torej ne bo šlo.
Delavska zakonodaja.
Pravilnik o higijenskih (zdravstvenih) in tehničnih varnostnih odredbah v podjetjih.
Šesto poglavje.
Predpisi glede požara.
§ 51.
Obče odredbe.
Podjetja morajo ukreniti vse, česar je treba, da se požar, ki bi nastal v podjetju, zaduši že v začetku.
Posebna navodila morajo biti izobešena v vseh delovnih prostorih; obsezati morajo ravnanje ob požaru. Navajati morajo porazdelitev gasilnega materiala in način, kako se uporablja, nadalje imena oseb, določenih za reševanje.
Občasno še morajo vršiti poizkusi z uporabo gasilnega materiala in z vežbanjem oseb, določenih za reševanje.
Omenjeno navodilo se pošlje inšpektorju dela v pregled.
Sef podjetja mora skrbeti za njegovo izvrševanje.
§ 52.
Rešilne lestve.
Poleg zasilnih izhodov, omenjenih v § 48., morajo podjetja, ki uporabljajo posebno zapalne tvarine (tekstilna industrija, industrija
/	t
I
Brezposelnost in brezposelne dajatve.
V	mizarski, v lesni stroki vlada najhujša brezposelnost. Tedne, mesece že čakajo brezposelni mizarji na delo, na zaslužek. Zaman sprašujejo družinski očeti pri mizarskih mojstrih, pri lesnih podjetnikih za delom, za zaslužkom. Pa, ker je prenehalo vsakršno stavbno gibanje, ker je neprimerna in nesposobna „gospodarska politika“ zavrla lesni izvoz, počivajo stroji v mizarskih delavnicah, rjave skobelniki in sekire. Lesni delavci pa stradajo, obupavajo in ž njimi stradajo otroci, nedolžni, majhni otročiči.
Kdo more tajiti, da ni sedanja občutna brezposelnost posledica akutne pridobitne krize? Kdo si še upa trditi, da je za pridnega človeka še vedno za vsakim grmom zajec in pod vsakim kamnom cekin ?
Zato jet globoko upravičena zahteva delavskega razreda, da zajamči delavcu naporno, slabo plačano delo vsaj slabo preskrbo ob času pridobitne krize, ob času, ko delavec dela dobiti ne more.
Za čas nezakrivljene brezposelnosti zahteva delavec izvedbo zavarovanja za brezposelnost. Kakor je delavec zavarovan ob bolezni, ko mu bolezen onemogoča zaslužek, tako mora biti delavec zavarovan ob brezposelnosti, ko mu po kapitalističnem družabnem redu povzročena gospodarska kriza onemogoča zaslužek.
In v naši državi imamo že prve početke zavarovanja za brezposelnost. Ti početki so 'sicer skromni, so sicer nezadostni, vendar je vsaj uveljavljen princip: delavec ima pravico do dajatev tudi v času, ko je sicer delazmožen, ko mu pa ni mogoče dobiti dela in zaslužka iz vzrokov, ki leže v gospodarskih razmerah.
Ministrstvo za socialno politiko je izdalo na podstavi pooblastila po členu 110 finančnega zakona za leto 1922/1923 naredbo o pobiranju in uporabljanju prispevkov za borzo dela.
Po tej naredbi pobirajo okrožni uradi zaeno s prispevki bolniškega zavarovanja za borzo dela tedenski prispevek, ki znaša 1*8 °/o enodnevne zavarovane mezde. Ta prispevek plačuje na polovico delavec, na polovico pa delodajalec.
V	posebnem odstavku pa določa ta naredba: iz 2/s letnih čistih dohodkov iz prispevkov za borze dela se sklada posebna pribrana za zavarovanje nezaposlenega delavstva ob pridobitni krizi. Način, kako se uporablja ta vsota, predpiše minister za socialno politiko s posebnim pravilnikom za podpiranje delavcev ob pridobitni krizi.
Po tej naredbi so začeli okrožni uradi za zavarovanje delavcev že 1. januarja 1923 predpisavati in nabirati prispevke. Toda minuli sta dve leti in delavstvo, ki je brez posla, še danes od teh prispevkov ni dobilo niti ficka.
Ne bomo pretiravali, če trdimo: okrožni urad za zavarovanje
papirja, industrija razstr elil i, dr.) in so nameščena v večnadstropnih zgradbah, še na vsakem višjem nadstropju postaviti potrebno število rešilnih lestev iz negorljive tvarine.
Dohod k lestvam mora biti lahko mogoč skozi posamezna okna delovnih prostorov.
Ta okna morajo biti označena z rdečo barvo.
Uporabljanje vode pod pritiskom.
Omenjena podjetja morajo biti razen tega opremljena z instalacijo za vodo pod pritiskom z zadostnim številom črpaljk in briz-galnic, ki morajo biti na primernem mestu pripravljene.
Vrata, zavarovana zoper ogenj.
Vrata med delovnimi prostori, v katerih se hranijo zapalne tvarine, morajo biti železna in zavarovana zoper ogenj tako, da je med železnimi krili vložena izolacijska snov.
Namesto črpaljk in brizgalnic se sme uporabljati v vsakem delovnem prostoru na stropu postavljen vod z več odprtinami, ki so normalno zaprte s svinčenimi zamaški.
Ce nastane požar, se ivinčeni zamaški raztope in voda, ki je pod pritiskom, začne brizgati.
Kakor v teh tako se priporoča tudi v ostalih podjetjih, uporabljati potrebno število „minimaksov“ ali podobnih aparatov.
delavcev v Ljubljani je zbral v dveh letih na teh prispevkih najmanj dva milijona dinarjev! Dva milijona dinarjev bi sicer bede, po brezposelnosti povzročene, ne odpravila, vendar pa znatno omilila. Sedaj pa se steka ubrani denar v Hipotekarno banko in zanj se tepejo kapitalisti, špekulanti in trgovci. Za denar, ki so ga od svojega slabega zaslužka plačali delavci, se tepejo verižniki in špekulanti.
Zavarovanje za brezposelnost se je izpremenilo v zavarovanje cenenih kreditov!
Borze dela pa plačujejo brezposelnim miloščine, ki jih dovoljuje državni proračun in — gotovo trdimo preveč, če rečemo, da je borza dela v zadnjih treh mesecih izplačala 10.000 dinarjev na brezposelnih podporah.
Taka je jugoslovanska politika!
Kaj čuda, če si brezposelni delavec skuša oskrbeti dohodek na drug način.
Ko delodajalec napove ustavitev obrata, ko umre ogenj v peči, se javi delavec pri zdravniku, pa poizkusi dobiti dajatve na račun bolniškega zavarovanja. Dasi dobro ve, da ni delanezmožen vsled bolezni, marveč je brez posla vsled pomanjkanja dela.
Ker pa so sredstva bolniškega zavarovanja namenjena le za obolele, odmerjena le za bolniško podpore, so porasle bolniške dajatve preko normalne meje in porasle dajatve resno ogrožajo bolniško zavarovanje.
Ogoljufan po vladajoči družbi, izkorišča delavec bolniško zavarovanje na račun brezposelnosti! Za brezposelnost ubrani denar pa se izplačuje špekulantom!
V časih gospodarske krize plačuje bolniško zavarovanje dajatve v taki izmeri, ki bi bila v času bolezenske epidemije komaj umljiva. Če pa bo izbruhnila resnejša bolezenska epidemija, bo bolniško zavarovanje odpovedalo, bo propadlo, ker jo prekomerno izčrpavajo v brezposelnosti.
Da delavci tako delajo, tega niso sami krivi. V silobranu je vsako sredstvo dopustno in opravičljivo. Vendar pa so delavci dolžni, da zahtevajo: za brezpbselnost ubrani denar pritiče brezposelnim delavcem, ne pa špekulantom!
Kdor bo premislil gornje navedbe, bo tudi razumel poostrene mere bolniške kontrole. Ker hočejo zavarovalni zavodi očuvati delavskemu razredu bolniško zavarovanje, zato so morali poostriti kontrolne mere. Delavci zato ne ravnajo pravilno, če napadajo kontrolne organe bolniških blagajn, mesto da bi z vso brezobzirnostjo napadli one, ki jim zadržujejo vplačane prispevke za brezposelno zavarovanje.
Zlo tiči v zadržavanju teh prispevkov, če bi našli ti prispevki zopet pot nazaj k onim, ki so vsled brezposelnosti pomoči potrebni, bi padlo število onih, ki nepravilno prejemajo.bolniške podpore. Potem pa bi lahko nudila bolniška blagajna zadostno oskrbo, zadostno pomoč obolelim, ker bi ne krila z bolniškimi prispevki tudi precejšnjih izdatkov na brezposelnih dajatvah.
Sedaj pa je v nemarnosti bolniško zavarovanje, ker špekulirajo z denarjem, ubranim za brezposelno pomoč, razni verižniki in tudi vladni politiki.
Iz obratovališč.
V	kolikor je Delavska zbornica sporočila tajništvu Osrednjega društva lesnih delavcev, je prejela na njeno vlogo od gozdarske uprave kneza Auersperga v Kočevju odgovor, v katerem javlja, da je „nekaterim“ delavcem plače zvišala. Ob enem je gozdarski urad tudi sporočil, da so vsi delavci v Glažuti v znak zadovoljstva podpisali neko tozadevno izjavo. Mi do teh „prostovoljnih“ podpisov take izjave nimamo prave vere. čemu so bili sploh potrebni podpisi? Če je kdo zadovoljen, mu ni treba predlagati, da to podpiše.
Že to, da se je delavcem predložilo take izjave v podpis, odkriva težko vest onih, ki take podpise zahtevajo. Sicer pa bo še prilika govoriti o tem, ko se bo ves položaj na licu mesta razbistril.
* »
V	Ljubljani je pri Stavbeni družbi izvedena ponovna redukcija mizarjev. Pri Stavbeni družbi, kjer je svoječasno bilo zaposlenih do 50 mizarjev in strojnih delavcev, je nazadnje ostalo samo še 7 mizarjev in še ti so pred velikonočnimi prazniki dobili vsi odpoved. Po dvakratnem posredovanju, katerega se je poleg nekaterih pri-
zadetih mizarjev udeležil za Osrednje društvo lesnih delavcev tudi sodr. Bradeško in za Delavsko zbornico sodrug Tokan, se je uredilo končno stvar tako, da najstarejši štiri mizarji ostanejo nadalje v delu, dočim so ostali trije odpuščeni. Vendar pa se je izvršil odpust zadnjih treh pod pogojem, da jim bo družba naklonila nekaj podpore in da imajo prednost pri zopetnem sprejemanju. Zaenkrat Stavbna družba nima nobenega mizarskega dela.
Značilno je, da se je Stavbna družba oferirala prevzeti neko mizarsko delo za ceno 75.000 Din in da se je v Ljubljani našla neka druga tvrdka, ki je to dolo prevzela za 54.000 Din! Gospodje delodajalci se torej prekašajo v cenejšem prevzemanju dela; pri tem pa najbrže pozabljajo, da bodo s takim postopanjem ugonobili v prvi vrsti sebe same in da bodo ob enem tudi vso stroko diskvalificirali. čudno, čudno izgleda sedaj, včasih se je spomladi na vseh koncih in krajih odpiralo delo, delavci so se iskali in sprejemali v delo, sedaj pa po zimi nič, še manj pa spomladi.
*
Kakor se nam poroča iz Prevalj, je bilo na tamošnjem lesnoindustrijskem podjetju delniške družbe „Korotan“ dne 16. marca 1.1. odpuščenih 15 delavcev in 6 delavk, skupaj torej 21 oseb.
Položaj na lesnem trgu.
Zaradi znižanja transportne tarife za les, predvsem za oni, ki se izvaža iz Slovenije proti Sušaku, se je položaj na našem lesnem trgu v splošnem zboljšal. Iz Italije zopet dospevajo naročila. Največji naš konkurent na zunanjih tržiščih je sedaj Romunija zaradi svojih nizkih cen. Glede hrastovine nam Romunija ne konkurira, ker je romunska vlada izvoz hrastovega lesa zabranila. Nadaljni razvoj kupčije je odvisen pred vsem od tega, kakšna bo letos gradbena sezona pri nas in v državah, ki običajno kupujejo potreben les v Jugoslaviji.
Vestnik organizacije.
V Starem trgu se je vršil dne 29. marca t. 1. zaupniški sestanek lesnih delavcev, katerega so se udeležili tudi nekateri delavci, zaposleni na lesnoindustrijskem podjetju g. Kovača. Na sestanku je poročal o gospodarski krizi, brezposelnosti in sedanjem položaju sploh s. Bradeško. H koncu je zbranim sodrugom priporočal, da si vstvarijo močno strokovno organizacijo. V resnici bi bilo želeti, da bi vsi lesni delavci celega kraja kot en mož pristopili, ker ni misliti, da bi drugače lesni delavci sploh kedaj kaj veljali in končno je strokovna organizacija vendarle tista ost, okoli katere se suče vsa usoda lesnih delavcev. Zato na delo in uspehi gotovo ne bodo izostali.
Na Milanovem vrhu se je dne 28. marca t. 1. vršil shod članstva podružnice lesnih delavcev, na katerem je s. Bradeško iz Ljubljane orisal sedanjo situacijo s posebnim ozirom na delavski položaj. S. Bradeško se je že precejkrat potrudil na Milanov vrh z namenom, da bi tamošnje lesne delavce kar se tiče strokovne organizacije utrdil, toda zdi se, da ves njegov trud ni rodil onega uspeha, kakršnega bi v interesu prizadetih lesnih delavcev samih bilo želeti. Tudi na Milanovem vrhu se je pričela javljati največja sovražnica — brezposelnost, kar je povzročilo, da je nastal položaj za lesne delavce, ki vsekakor ni zavidanja vreden, brezupen. V takem kritičnem položaju bi vsakdo pričakoval, da se bodo vsi delavci tesno oklenili svoje strokovne organizacije, da si v slučaju potrebe zagotove njene podpore. Izgleda pa, da je na Milanovem vrhu ravno narobe. V najbolj kritičnih momentih lesni delavci v tem kraju na edino svojo zaslombo pozabljajo! Na žalost je treba priznati, da na takih razmerah, kakršne vladajo ravno na Milanovem vrhu, nosi tudi delavstvo doberšen del krivde in to vsled preobilega zauživanja alkohola! Žalostno je, da mnogi zapravljajo ves svoj prosti čas pri pijači, za katero zapravljajo svoje krvavo zaslužene groše in se vrhutega še telesno in duševno ubijajo. Nadalje je žalostna resnica, da tam, kjer je alkohol takorekoč neomejen gospodar, med delavstvom ni sporazuma, ni sloge in ni solidarnosti, ker baš ta alkohol vsako dostojanstvo človeka uničuje. Kjer pa razsaja alkohol, tam delavske solidarnosti iščeš zaman, kajti tam ni prostora
za resnično proletarsko, razredno strokovno organizacijo, tam je gospodar demon alkohol, ki polagoma, toda sigurno koplje svojim žrtvam gospodarski, fizični in moralični grob.
Sodmgom na Milanovem vrhu kličemo: zapustite pot pogübe, dokler je se čas! Osobito uvidevni in treznomisleči sodrugi naj si prizadevajo, da se napravi rakrani v obliki pijančevanja konec, potem bo tudi interes za strokovno organizacijo drugačen.
njega urada je dalie na svoji zadnji seji odobrilo proračune posameznih krajevnih organov in izvedlo končno teritorialno razdelitev teh organov.
V Belgiji je pri volitvah v državni zbor, ki so se vršile začetkom tega meseca, število socialističnih poslancev od 68 naraslo na 77. V vseh kulturnih državah, kjer se vrše volitve ali kaj podobnega, se povsod opaža naraščanje socialističnih glasov.	«
Gospodarstvo.
Mednarodni lesni kartel. Že dalj časa se pojavljajo v srednjeevropskem časopisju vesti o mednarodnem lesnem kartelu, kakor je pred vojno obstojala na Dunaju delniška družba „Akordo“, ki je regulirala cene lesu. K taki novi družbi, ki bi po najnovejših brzojavnih vesteh regulirala predvsem cene rezanemu lesu, bi pristopila lesna industrija Sedmograške in Romunije, potem pa tudi Slovaška in Jugoslavija. Družba bi tudi skrbela za vnovčevanje lesa.
Zasebni kapital V Rusiji. Državni strankin svet v Moskvi se je odločil za sodelovanje privatnega kapitala v gospodarstvu. Med debato so ugotovili, da je dovedlo zatiranje privatnega kapitala v prilog državnemu gospodarstvu državo v težko gospodarsko krizo. Med drugim so sklenili, da bodo znižali izredno visoke davke in da bodo dali zasebnim tvrdkam bančne privilegije nazaj. S terni odredbami je v praksi pripuščena zopet zasebna trgovina. Ljudski komisariat za finance je dobil nalog, da izdela načrt za olajšavo davčnega vplačevanja po zasebnem kapitalu. Polagoma bo vse zopet tako, kakor je bilo včasih.
. Popravek.
Kakor se nam iz merodajne strani .poroča, se je gospodu Čučku s člankom, katerega- smo o njem priobčili v zadnji številki našega lista, zgodila krivica. Ker pa nočemo delati krivic nikomur, tudi gospodu Gučku ne, njemu storjeno krivico popravljamo.
Beležke.
Ljubljanska kreditna banka je imela v soboto dne 4. aprila t. 1. svoj 25. letni občni zbor. Gospodje delničarji so bili gotovo veseli, kajti iz računskega poročila je bilo med drugim posneti tudi to, da znaša čisti dobiček -Ljubljanske kreditne banke za leto 1924 8,690.369 74 Din. Na občnem zboru si je peščica akci-onarjev na vzajem kadila, češ, kak blagoslov je postala ravno Ljubljanska kreditna banka za narodno gospodarstvo na Slovenskem. Res je, da je Ljubljanska kreditna banka kakor vse ostale banke pravi blagoslov, toda za maloštevilne akcionarje, ki potom svojega bančnega aparata narodnemu gospodarstvu pijejo kri kakor vampirji. Gospodarstvo je pri tleh, trgovina ne gre, dela ni in brezposelnost delavstva narašča, a-navzlic temu si malo številce bankirskih bajan-kov razdeluje več kot osem in pol milijona dinarjev!
Zborovanje mednarodnega sveta dela. Mednarodni svet dela je odobril začasni proračun za leto 1926. Francoski delegat je predlagal, da se uvede osemurni delavnik tudi pri trgovski mornarici. Proti predlogu so se postavili zastopniki britanskih delodajalcev. Za osemurni delavnik pri trgovski mornarici je govoril tudi italijanski delegat ter poudarjal, dä ne sme biti nobena delavska kategorija izključena od onih socialnih dobrin, ki jih je prinesel dosedanji razvoj družbe. Pri glasovanju je bilo oddanih enako število glasov za in proti predlogu; radi tega ni bil uvrščen med dnevni red.
Delavsko starostno zavarovanje od 1. julija 1925. Ravnateljstvo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu je na sVoji zadnji seji sklenilo, da se s 1. julijem 1.1. oživotvori zavarovanje delavcev za starost, smrt in onemoglost. Kakor znano, se je ta panoga delavskega zavarovanja uzakonila s splošnim zakonom o delavskem zavarovanju, a se je izvedba iz tehnično-organiza-cijskih razlogov odgodila najkasneje do 1. julija 1925. Ta rok se sedaj približuje, zato je OUZD ukrenil vse potrebno, da se more določeni dan brez ovir začeti z zavarovanjem. Ravnateljstvo Osred-
Brezposelnost sveta.
^Moodys Service“ priobčuje cenitev brezposelnih v najvažnejših deželah sveta v začetku letošnjega leta. Škoda, da Jugoslavija ni zraven. Vrsta gre od zgoraj navzdol tako, kakor pride relativno število brezposelnih. Velika Britanija 1,160.000 (na tisoč ljudi pride 25-9 brezposelnih), Avstrija 130.000 (20), Zedinjene države 2,100.000 (19-1), Rusija 1,300.000 (9‘9), Danska 28.000 (8’3), Nizozemska 66.000 (9'3), Norveška 21.000 (7-6), Poljska 155.000 (5-7), Nemčija 436.000 (7‘3), Avstralija 33.000 (5*6), Čehoslovaška 73.000 (5-4), Italija 155.000 (3-4), Ogrska 26.000 (3‘3), Švedska 17.000 (2-9), Švica 9.000 (2'4), Belgija 18.000 (2-4), Kanada 11.000(1-2), Finska 2000 (0'5), Francija 12.000 (0-3).
Zanimivo je primerjanje med prijateljicami Francijo in Veliko Britanijo; v Franciji najmanjša brezposelnost, v Veliki Britaniji največja. Zanimivo je nadalje, da je v Zedinjenih državah število ljudi brez dela tako veliko; to nikakor ni v skladu z ugodnimi poročili, ki prihajajo od tam. Seveda je pa to vse samo cenitev, ker ali ni-dosti dobrih statistik, ali je pa v raznih državah pojem brezposelnosti različen. Nekje vzamejo število brezposelnih zelo strogo, ra čunijo jih že takrat, še delajo že par dni na teden; drugod zopet je brez posla tisti, ki sploh nima nobenega dela, niti za uro ne. Pa naj bo tako ali tako, v gornjih številkah tiči neizrečeno veliko socialne bede. Najbolje se je začela otresati Italija, ki je od leta 1921 do konca 1924 znižala število brezposelnih od pol milijona na 155.000. V Franciji jih pa sploh nikoli ni bilo veliko.
Zahvala.
Podpisani sem od centralne uprave našega Osrednjega društva ob priliki moje preselitve prejel 75 Din preselilne podpore, za kar se tem potom centralni upravi najtopleje zahvaljujem. Ob enem po-zivljem vse lesne, delavce, zlasti one na Milanovem vrhu, da se Osrednjega društva lesnih delavcev kot naše strokovne organizacije oprimljejo z vso ljubeznijo, ker nam je ta strokovna organizacija potrebna kakor vsakdanji kruh.
S. Lipovec, Milanov vrh.
*
Podpisana se najlepše zahvaljujem vsemu delavstvu tvrdke „Drava“ in tudi uradništvu te tvrdke, pp^bno pa g. inž. Pibrovcu in sodrugu Kapunu za nabrani znesek Din 393-50, katerega sem kot podporo ob času nezgode, ki jo je na krbžni žagi utrpel moj med tem že umrli4 mož. Najlepša hvala tudi tvrdki „Drava“ za pettedensko podporo po 100 Din.
Jožefa Vavpotič, Maribor.
*
Dramatični odsek „Svoboda“ Vič-Glince se najprisrčnejše za-hvaluje Dramatičnemu odseku v Starem trgu pri Rakeku ob priliki našega gostovanj^ dne 29. marca t. 1. z veseloigro „Poslednji mož“ za njih gostoljubnost in prisrčni sprejem. •
Upamo, da smo si upostavili s tem dobre vezi in nam bo v bodoče možno skupno sodelovanje na polju dramatike.
Najprisrčnejše se zahvaljujemo tudi cenjenemu občinstvu za obilen obisk.
j Največjo zahvalo pa izrekamo s. Dimicu, njegovi soprogi in vsem ostalim sodrugom in sodružicam za vso postrežbo in njihovo požrtvovalnost.
Prežeti veselja in zadovoljstva, da smo Vas zadovoljili tudi z naše strani, Vam kličemo: „Živeli Stari tržanje, živela dramatika .
Ob priliki zopetno svidenje.
Glince, dne 31. marca 1925.	Odbor.
Lastnik in izdajatelj „Osrednje društvo lesnih delavcev“ v Ljubljani. Odgovorni urednik Kavčič Tomaž. — Tiskarna J. PavliČek, Kočevje.