# <  V zalo`bi KUD Logos je pred kratkim izšel talmudski traktat Pirke abot, po naše Izreki oèe- tov. Gre za prvi slovenski prevod kakega sestav- nega dela (zelo obse`nega) judovskega talmud- skega slovstva. Prevod (natisnjen je tudi he- brejski izvirnik) s kar obširnim uvodom in ko- mentarjem je prispeval podpisani. Eden temeljnih pojmov v judovstvu je postava. Ta izraz se uporablja v veè pome- nih. V najo`jem pomeni zakonodajo, ki jo je Mojzes prejel v razodetju na Sinajski gori. V širšem smislu pomeni petero Mojzesovih knjig, ki stoje na zaèetku hebrejskega Sve- tega pisma, v še širšem pa celotno judovsko Sveto pismo (= Stara zaveza). To je t. i. pi- sana postava. Poleg pisane pa je pomembna tudi ust- na postava. Njeni najbolj vneti zagovorniki so bili farizeji, za katere vemo tudi iz evan- gelijev, da so goreli za “oèetna izroèila”. Po judovskem verovanju tudi zaèetki ustne po- stave segajo vse do Mojzesa. Ustna postava, ki bistveno osvetljuje in dopolnjuje postavo, zapisano v Svetem pismu, se je potem izro- èala iz roda v rod, iz stoletja v stoletje. Njeno poslanstvo je bilo v tem, da je v nekem smi- slu “okamenelo” èrko pisane postave razla- gala v luèi vedno novih `ivljenjskih polo`a- jev, jo prilagajala spremenjenim okolišèinam in s tem posodabljala; skratka, da je pisano postavo slehernemu judovskemu rodu na novo `ivljenjsko pribli`ala. Èeprav se je ustna postava s predajanjem od pismouka do pismouka in iz ene rabinske šole v drugo dopolnjevala in mno`ila, je dol- ga stoletja niso smeli zapisati. Prepoved so umaknili šele v 2. stol. po Kr., ko je obseg ustne postave tako narasel, da je ni bilo veè mogoèe obdr`ati v spominu, in potem ko je rimski okupator usmrtil veliko število ug- lednih rabinov. Da se to neprecenljivo bo- gastvo ne bi izgubilo, je rabi Juda Knez (ali Patriarh) okoli leta 200 uredil in v knji`ni obliki izdal prej raztresene zapise ustne po- stave. Judje so tako dobili standardno delo za poznavanje in preuèevanje ustne posta- ve, znano pod imenom Mišna. Mišna je bila sad vsaj 400-letne judovske verske in kul- turne dejavnosti — preuèevanja, razlaganja, dopolnjevanja in posodabljanja pisane po- stave, uknji`ene v Svetem pismu. Vsebinsko se gradivo Mišne deli na dva dela: na halako in hagado. Halaka veèidel zajema pravne predpise (mnogi pismouki so bili tudi sod- niki!), hagado pa sestavljajo `ivahne razla- ge svetopisemskega besedila v obliki zgodb, imenovanih midraši. Z Mišno pa se razvoj ustnega izroèila ni konèal. Njegovo preuèevanje se je nadaljevalo tudi naslednja stoletja. Nove razprave in raz- lage, uvidi in spoznanja na podlagi Mišne so dobili svojo knji`no obliko v t. i. Talmudu. Talmud obstaja v dveh razlièicah: konec 4. ali v zaèetku 5. stol. je v galilejskih rabinskih šolah nastal Palestinski (Jeruzalemski/Zahod- ni) Talmud, dobro stoletje za njim pa v Ba- biloniji (današnjem Iraku), kjer je `ivela moè- na judovska skupnost, še veliko obse`nejši Ba- bilonski Talmud. Jedro Talmuda sestavlja Mi- šna, zelo obširna razlaga in dopolnilo Mišne pa se imenuje Gemara. Sestavna dela Talmu- da sta torej Mišna in Gemara. Tako bi lah- ko rekli, da je Mišna za jude to, kar je za krist- jane Evangelij, Talmud pa je zanje to, kar je za kristjane celotna Nova zaveza. : /2($* &  /J      Mišna je razdeljena na 6 razdelkov (“re- dov”), razdelki pa na traktate. Traktat Izreki oèetov je eden od 10 traktatov, ki spadajo v 4. razdelek Mišne, in kot tak sestavni del obeh Talmudov. Vsebuje etiène in moralne izreke, `ivljenjska navodila in hvalnice Postavi. Izreki oèetov podajajo izroèila rabinov, ki so `iveli med 300 pr. Kr. in 200 po Kr. Zanimivo je, da so umešèeni v razdelek, ki obravnava za- deve civilnega in kazenskega prava. In sicer na- menoma, kajti podlaga prava je etika, prav ta pa je predmet Izrekov oèetov. <  Mišna. Odlomek iz t. i. Kaufmannovega kodeksa, 12./13. stol. (?), Mad•arska akademija znanosti, Budimpešta. T. i. Kaufmannov kodeks je eden najzgodnejših popolnih rokopisov Mišne. Številni strokovnjaki ga štejejo za najpomembnejšo in najnatanènejšo kopijo izvirnega besedila. Kodeks je konzerviral prof. David Kaufmann, faksimile, po katerem je posneta podoba, pa je leta 1929 izdal Georg Beer. V judovskih skupnostih Izreke oèetov še danes berejo tudi pri bogoslu`ju (ob sobotah od Velike noèi do Binkošti). To prakso razla- gajo takole: “S prebujanjem zunanje narave se tudi èlovekova narava èuti pomlajeno in po- `ivljeno, zato je tudi duhovni pouk še posebno koristen. Pouèna vsebina Izrekov oèetov naj bi na poslušalca `lahtno delovala in našega duha naravnavala na vestno spolnjevanje Postave, ki je bila razodeta na Binkošti. Branje Izrekov oèetov naj nas nagne k temu, da si bomo vzeli k srcu njihova napotila.”