Dragoceni lesovi. Uporaba plemenitih, dragocenih lesov se tem bolj množi, čim bolj se širita veselje in razum za izdelke umetnega obrta. Današnji mizar mora zato poznati vsaj glavne zastopnike onih krasnih lesnih vrst, iz katerih izdelujejo boljšo hišno opravo, ali pa vsaj lepšajo posamezne njene dele. Po vseh večjih mestih se nahajajo trgovine z dragocenim lesom, ki po prilično nizki ceni prodajajo vsako poljubno množino plemenitih lesov, tako da lahko tudi mizar, ki dela s skromnimi sredstvi, poskusi to ali ono vrsto. Zato hočemo v teh vrsticah naše mizarje seznaniti z glavnimi zastopniki tujih, dragocenih lesov, z njihovimi lastnostimi in uporabami, konečno pa jim navesti nekaj virov, kam naj se obrnejo, ako žele kupiti plemenite lesove. Dragoceni les raste skoraj brez izjeme v tujih delih naše zemlje. Ker smo uže od nekdaj vajeni, deželo I n -d i j o smatrati za domovino skoraj vseh dragocenostij, pravimo dragocenemu lesu splošno tudi indijski les, čeravno prihaja morebiti iz Afrike, Amerike ali pa Avstralije. Najbolj znana dragocena lesna vrsta je Maha-goni ali M a h o n i. Drevesa, ki nam dajo ta les, rasto po zahodno-indijskih otokih in po bližnjih bregovih arae-rikanskega kontinenta, a vdomačeni so tudi v nekaterih krajih Afrike in Nove Holandije. Amerikansko drevo zraste do 30 m visoko in postane v starosti jako obsežno. Sveži les je rumenkasto rudeč, časih bolj rujav-kast, a v starosti postane temnorujav in konečno skoraj popolnoma črn. Letnice so jako ozke, komaj vidne, strže-novi žarki mali in svilnati; ljuknjic je mnogo in dokaj različnih, kakor pri orehovem lesu. Čestokrat je maho-nijev les lepo marogast, plamenast ali pa pisan, z piramidam podobnimi črtami. Tudi lisaste vrste se .nahajajo. Trdota je jako različna in to dokazuje, da pridejo pod imenom mahagoni v kupčijo različne vrste lesovi. Naj- bolj trd je afriški, a v lepoti ga presega ameriški mahagoni. Najdražji raste na otoku S. Domingo, za njim pride v veljavi oni, ki se dobiva v Honduraškem zalivu in na otoku Kuba. Nekatere sorte so popolnoma mehke, lahke in luknjičave in torej malo vredne. Iz takih delajo zaboje za drage sraodke, a za pohištvo jih ne cenijo in tudi ne rabijo. Trde vrste pa se odlikujejo vse s svojo trpežnostjo ; mahagoni ne postane nikdar črviv, jako malo se krivi in veži in more se krasno politirati. Najbolj priljubljene so one vrste, ki spremene prvotno svojo živo rdečo barvo v lepo in mirno kostanjevo rujavo barvo. Mahagoni z otoka Madeira, imenovan tudi kailcedrov les ali vinhatiko, ni pravi mahoni, temveč izvira od druzih lesov: tudi novoholandski mahagoni, ki diši po vijolicah, spada med čisto drugo drevje, nego ameriški. Tako zvani beli mahagoni raste v Senegambiji in ni v nikakem sorodstvu z ameriškim, pravim mahagonijem. Dotično drevo se zove „acajouu — ime, s katerim nazivljajo Francozi sploh vse mahogoni-jeve sorte. (Dalje sledi.) 5 Obrtnija. 24 amerikanskega trompetovca (Trompetenbaum). Deblo ni nikdar debelo. Rabi večinoma mizarjem za vložene okraske in strugarjem, za fina, mala dela. Rudeča ebenovina ali grenadilski lestudi ni v nikakem sorodstvu s pravo ebenovino. Nahaja se na nekaterih afrikanskih otokih in v Vzhodni Indiji. Barve je grenadilski les rudeče-rua\e s temnimi progami in lisami, jako je trd, gost in težak. Sestave je zelo jed-nakomerne, a poleg tega čudovito krhek. Rudečo ebenovino rabijo za najkrasnejše mizarske izdelke, za stru-garske namene, za piščalke itd. Najbolj trde vrste se zo-vejo železni grenadil ali železni les. Ta vrsta je tako trda, da jo je jako težko žagati. Izvira pa od raznih lesov, ki rasto v Vzhodni Indiji, na Molukih, na otoku Bourbon, na Martinique in v Novi Holandiji, na Sumatri in na raznih otokih Južnega morja. Grenadilski les se zovejo rudeče ebenovine, ker se nahajajo na Gre-nadilskih ctocih. Palisandrov les, tudi paliksander ali polisander imenovan, je pokvarjena beseda za brazilijanski izraz pas santo, to je sveti les. Tem imenom zaznamujejo v Braziliji Jakarandovo drevo, od katerega izvira pali-sander. Barve je temno-rudeče-rujave s črnimi progami. Zelo trd, fin in žilast. Daje izvrsten furnir, ki se more prekrasno likati in in obdelavati. (Dalje sledi.) Obrtnija. Dragoceni lesovi. (Dalje.) E b e n o v i n a (Ebenholz), zovemo različne, jako trde in goste lesove, ki rasto v vzhodni Indiji in v nekaterih delih Afrike. Najlepši kosi so povsem črni kakor oglje, drugi so bolj rujavkaste barve, a pri nekaterih se nahajajo v sredi tudi bele črte in maroge. Poslednje vrste les ima dokaj manjšo vrednost, nego oni, ki je brez izjeme lepo črn. Pri vsakem ebenovem drevesu se nahaja tudi belina, kakor n. pr. pri našem orehu. Ta ne pride v kupčiji v ni kak poštev. Ebenovina je zelo trda, gosta in težka, a ob jednem tudi silno krhka. Sestava je tako jed-nakomerna, da ne opazimo nikakih letnic in nikakih krže-novih žarkov. Velikih stvarij ne izdelujemo iz ebenovine; tudi kakor furnir se malokdaj rabi. Pač pa jo cenijo mizarji za manjše izdelke, strugarji pa jo rabijo s posebnim vspehom. Krasni učinki se dosežejo, ako vložimo ebenovino s slonovo kostjo ali pa s kovinskimi črtami in okrasi. Svetli ornamenti se potem prelepo odločajo od črnega lesenega ozadja. Ker je ebenovina jako draga, so uže od nekdaj poskušali, nadomestiti jo z drugimi lesovi. Posebno sposobni za to sta naša hruška in češplja; s primerno namako napojeni, sta navidezno zelo podobni pravi ebenovini. Se ve, v trdoti, gostoti in teži sta povsem različni. Iz žaganja in krvi delajo umetno ebenovino, ki je prilična za manjša dela v mizarstvu in strugarstvu. Prave vrednosti se ve da nima. Posebna vrsta ebenovine je zelena ebenovina, izvirajoča od čisto druzih dreves, nego peprej opisana. BaiTe je rujavo-zelenkaste ter ima vselej svetlejše ali temnejše podolžne proge. Letnice so tako tenke, da se komaj ločijo. Ta les je skorej še bolj gost in trd in vsaj tako težek kakor prava ebenovina. Ptaste večinoma v Izhodni in Zahodni Indiji, nekateri pa trdijo, da izvira od 32 Dragoceni lesovi. (Dalje.) Francoski les, gvajakov les, boko-les raste v osrednji Ameriki. Barve je zelenkastorujave ali črnorujave s podolžnimi rumenimi ali pa črnimi progami. Belina je rumenkasta. Gvajakov les je jako težek, smolnat, silno gost in trd, kakor kovina, krhek je tako, da ga je res težko obdelovati. Klati se ne da, kakor sploh večina trdih lesov. Rabi za stvari, ki zahtevajo veliko trpežnost, na pr. za kroglje na kegliščih, za valje, za škripce, za kladiva itd. Mizarji ga za svoje izdelke le tedaj čislajo, ako ima veliko rumenih marog v sebi. — Botaniško ime drevesoma, od katerih izvira gvajakov les, je Guajacum offici-nale in G. arabicum. Rožni les se zovejo krasni lesovi, ki rasto v raznih delih zemlje. Jedna vrsta prihaja iz Vzhodnje Indije ter je baje les nekega slaka z imenom R hod ar iz a sco-paria. Rožni les je trd, gost in težak, rumenkaste barve s krasnimi, kakor roža rudečimi ali pa vsaj rujavo-rude-čimi marogami. Diši tudi po rožah. Druge vrste pridejo k nam z Antilskih otokov, a nemajo vonja po rožah, če tudi so vnanje čisto jednaki s prvimi. Iz Afrike prodajajo tretjo vrsto rožnega lesa, ki se tudi glede vonja ne more meriti z lesom iz Vzhodnje Indije. Rožni les rabijo za male mizarske izdelke, za vložene okraske (Einlegear-beiten, Intarsien), za strugarske malenkosti, za loke pri goslih itd. Kraljevi les je doma v Južni Ameriki in se odlikuje s posebno krasoto. Barve je temno - vijolčaste in temno-rujave s svetlimi ali rudečkastimi podolžnimi progami ; jako je gost in trd, težak in trpežen. Mizarji in strugarji ga zelo čislajo. Drevo, od katerega izvira, je nam še neznano. Nekaterniki pravijo, da je Ebenum cre-ticum. Santelov les ima svoje domovje v Vzhodnji Indiji. Rudeče vrste prihajajo od santelovega drevesa (P t e-rocarpus santalinus), rumene pa od Santalum album. Santelov les je z večine temno - rudeč, trd in težak, a jako luknjičav. Rumene vrste imajo poseben aro-matičen duh. S pomočjo etra izpirajo iz tega lesa neko barvilo, santalin imenovan, ki je rudeče kot kri, kakor opeka, temno-rujavo, temno-vijoličasto, okrasto-rumeno, vinsko-rumeno — če mu pridevamo potrebnih primešanin. To barvilo rabi barvarjem in tudi pri izdelovanji lakov. Svilni les, atlasni les dobivamo od dveh dreves, rastočih na Gujani in na Antilih (Ferolia gu-yanensis in F. vari e ga ta). Barve je svitlo - rumene, gost, trd in jako fin. Letnice ima zelo ozke, zrcala prav mala. Ko je oglajen, se sveti kakor svila ali kakor atlas — od tod ime. Mizarji ga čislajo za lepe izdelke. (Dalje sledi.) Obrtnija. Obrtnija. 48 Dragoceni lesovi. (Dalje in konec.) Citr o no v les ne prihaja od citrone, temveč dobivamo ga iz Amerike od dreves, katerim je botaniški ime Amvris balsamiter in Erithalis fruticosa. Obe imata svojo domovino na Antilskih otocih. Citronov les se zove od tod, ker mu je barva citronova in tudi diši po čitro-nah. Jako je fin, gost in težek, lepo se politira in zato je visoki ceni za lepa mizarska dela. Braziljka, pražiljka je les, ki je znan po v svojem lepem rudečem barvilu. Z njim barvamo piruhe in zato je pražiljka oni dragoceni les, ki zajde tudi v zadnjo pogorsko selišče. Domovina mu je Brazilija (od tod ime) in pa zahodnjo-indijski otoki. Mizarji rabijo ta lepi les kot furnir za razna fina dela; tudi za vijolinske loke ga čislajo in čestokrat vporabijo. S časom nekoliko otemni, a da se lepo likati in kaj krasno polirati. Nemško ime mu je Brasilienholz, Fernambukholz. Drevesi, ki nam dajata pražiljsko, sta Caesalpinia brasiliensis in C. echinata. Cedro v les. Les, katerega kupujemo pod tem naslovom, ne izvira od prave cedre, ki raste v prednji Aziji in v Afriki, temveč od tako zvane virginske brine, Virginischer Wachholder, (Juniperus virginiana). To drevo biva v Severni Ameriki in zraste 6 —12 metrov visoko. Barva cedrovemu lesu je svetlo-rudečkasto-rujava, letnice so jako fine, a dobro vidljive, zrcala mala in svetla ; vonja je tudi prav prijetnega, če tudi ne močnega. Cedrov les je jako mehek in lahek, zelo razkolen in skorej nikdar črviv ne postane. Mizarji ga malokdaj rabijo, pač pa tovarne za svinčnike. Vsi boljši svinčniki sestoje iz cedrovega lesa, kateremu je v sredi vdejano grafitovo jedro. Zanimivo je, da so na Francoskem z velikim vspehom poskusili vdomačiti to koristno brino, katere porabijo vsako leto ogromne množine. Tudi na Nemškem je znana tvrdka Faber zasadila obširne prostore z virginsko brino, in kakor poročajo novejši viri, z jako dobrim vspehom. Pravega cedrovega lesa ne dobimo skorej nikjer na prodaj. Vsaj v Evropi se tako rekoč nikdar ne rabi. V prejšnih časih pa so pravo cedrovino visoko čislali in jo rabili posebno za svetišča kot dragoceni les prve vrste. Opisali smo glavne zastopnike tujozemskih, dragocenih lesov. Kdor je imel priliko videti take lesove porabljene v pohištvu, ne bode kmalu pozabil njihove lepote. Ako pomislimo, da se v podobi tenkega furnirja porabi prilično malo boljšega lesa pri izdelovanji oprave, ker nam za podlago služi mehka in cena smrekovina, lahko razumemo, da vporaba dragocenih lesov ne stane toliko, kakor se navadno misli. To nas pouče tudi ceniki raznih firm, ki se pečajo s prodajo dragocenih lesov, kajti cene furnirja v obče niso tako visoke, da bi tudi. naši mizarji, delujoči za naše razmere, ne mogli poseči po njih ter doseči pri svojih izdelkih marsikatere nenavadne učinke in vspehe. Izmed tvrdk, ki imajo v zalogi dragocene lesove, imenujemo naslednje : G. Dieroff, Dunaj, VIL, Schottenfeldgasse 46. L. Kattus Sohn, Dunaj, VI, Gumpendorferstrasse 121. J o s. H i mer, Dunaj, VI, Nelkengasse 1.