Učiteljski tovariš Stanovsko politično glasilo J. V. C/. — sekcije si a dravsko banovino v LJubljani ■ »» DcACDA/zI// Uredništvo in uprava: Ljubljana, FraniUkaiuka ulica 61. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letna E= AlCSCCIltl fjrli. Ufjtl '' "I UAf Clll*< —— 60 Din ta inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. U. U. plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Poii. ček. rož. 11.153. Tele/on 311 i Stanovska smer organizacije V letu 1926. si je učiteljska organizacija začrtala povsem točno smer svojega delovanja. Odrekla se je vsake strankarsko politične patronance in sprejela edino pravo — stanovsko smer svojega nadaljnjega udejstvo-vanja. Od tega časa dalje se je spremenil tudi način borbe za skupne interese učiteljskega stanu. Do Deklaracije v I. 1926. se je vodila tudi v učiteljskih organizacijah gonja enega dela učiteljstva proti drugemu, a deklaracija sama je pokazala pot prav vsemu slovenskemu učiteljstvu do onega polja, kjer edino lahko plodonosno uporabljajo svoja prizadevanja v korist celokupnega stanu. Ne v borbi enega proti drugemu, marveč ramo ob rami, v borbi za skupne interese stanu, bo želo učiteljstvo najboljše sadove svojega dela za šolo in zase. In to načelo je zmagalo, priznala ga je ogromna večina uči-teljstva in sklenila usmeriti po njem vsa svoja stremljenja. Stanu kot celote ne morejo motiti neznatne izjeme, ki jih tvorijo oni, ki se niso mogli sprijazniti z načelom, da more izvojevati popolne uspehe v borbi za svoje pravice edino oni stan, ki je nerazdružljivo povezan v enotni stanovski organizaciji. Kako nujno potrebno je učiteljstvu tako stališče nam jasno kažejo dogodki v zadnjih letih. Da ponovno poudari svoje stališče in si še točnejše začrta svojo pot, ki je povsem ločena od vseh strankarsko političnih interesov, je spreiela naša organizacija na svoji glavni skupščini v Sarajevi Deklaracijo o smeri stanovske politike JUU, v kateri je med drugim tudi poudarila, da se hoče boriti za svobodo otroka v šoli, za svobodo učitelja in za svobodo šole in šolske organizacije. Načela stanovske morale in časti so še prav posebno poudarjena v tej deklaraciji, ker edino etično izkristalizirano in stanovsko zavedno članstvo tvori močne temelje organizaciji, ki ji pripada. Učiteljska organizacija ni nikoli krenila s pota. Nepristransko je delala le za koristi svojega članstva in prav to je bilo povod, da je bila in je deležna napadov od leve in desne. Toda korakajoč v smer, ki jo je članstvo odobrilo, in ki je edino pravilna, se pač predobro zaveda — ker to močno občuti — da zastopajoč načela, zahteve in koristi stanu, naleti vedno na interese posameznih političnih strank, katere se ne morejo sporazumeti z dejstvom, da so že minili časi, ko se je tretiralo učitelja edino kot strankarskega priganjača in eksponenta. Večkrat je že naletela naša organizacija v dravski banovini na odpor, ker se niso nikakor hoteli upoštevati interesi celokupnega učiteljskega stanu. Svoje stališče do raznih aktualnih vprašanj je tolmačila v svojih spomenicah z dne 1. februarja 1931., 6. novembra 1932. in 18. avgusta 1934., v katerih je ugotovila kvarne vplive na učiteljstvo in stan. Razmere se vkljub vsem naporom organizacije niso izpremenile na bolje, marveč so postavile šolo in učiteljstvo v tako težak položaj, da smo primorani zopet in zopet poudarjati, kako potrebna je za šolo in stan čista in neodvisna stanovska smer učiteljstva in njegove organizacije ter borba proti nezdravim pojavom vsakovrstnih političnih iz-prememb. Tudi v nedeljo je bila na zboru predsednikov sestavljena posebna spomenica, v kateri so zavzeli predsedniki sreskih društev skupno z upravnim in nadzornim odborom stališče k vsem aktualnim vprašanjem tičočih se šole in učiteljstva. Čeprav se namreč ne more naprtiti učiteljstvu odgovornost za politične peripetije, mora učiteljski stan vedno nositi posledice teh izprememb. To pa nedvomno vpliva na duševno stanje učiteljstva, kar seveda ne more biti v korist njegovega dela v šoli in med narodom. V taki situaciji moramo vedno poudariti svojo neuklonljivo voljo, porojeno iz bridkih izkušenj, ki smo jih črpali iz zgodovine učiteljskega stanu in jih sami doživljali, da hočemo vztrajati na začrtani poti in voditi svojo organizacijo v borbi za izvojevanje in ohranitev učiteljskih pravic po strogo stanovskih načelih, docela nezavisno od strankarsko - političnega življenja. Pri tem nas vodita prepričanje in zavest, da imamo vsi učitelji, neglede na diference v svetovnih nazorih, docela iste pravne in materialne interese, in da je organizacija na strogo stanovski osnovi najboljše in edino sredstvo za izvojevanje vsemu stanu potrebnih dobrin. Pojavi v javnosti in v tisku gredo za tem, da izpodkopavajo ugled in čast učiteljskega stanu. Učiteljstvo je v obrambi zoper take pojave prepuščeno samo sebi in prav to mora biti najboljši argument, da moramo delati z združenimi močmi za ugled stanu, ki mu pripadamo in ki je poleg tega najvažnejši faktor med našim narodom. Zgodovina bo obsodila one, ki ustvarjajo med narodom ne- razpoloženje do učiteljstva, a mi se bomo s ponosom zavedali, da smo izvršili svojo stanovsko dolžnost ker smo se ob priliki vseh, za šolstvo in stan kvarnih pojavov postavili na branik stanovske časti in morale. Ugotoviti moramo, da ljudstvo ni proti učiteljstvu in če se kje pojavi nerazpolože-nje, je to le plod brezvestnega ščuvanja. Učiteljstvo ima začrtan svoj delokrog s šolskim zakonom. Že sam ta zakon in pa tudi nešteti odloki ga postavljajo kot voditelja in iniciatorja vsega dela med narodom in mu ne dopuščajo, da bi se posvečal zgolj šoli in mladini. In prav to delo je neštetokrat vzrok, da se često pojavljajo neosnovani in ano- nimni napadi na učiteljstvo. Ne prihaja to iz ljudstva, marveč so vse drugačni interesi skriti za takimi pojavi. Toda to nas ne more in tudi ne sme motiti. Organizacija mora slej kot prej korakati svojo točno začrtano pot, in tudi v bodoče, kot je to delala doslej, obsojati vse nemoralne pojave, pa bodisi v javnosti ali tudi v stanu samem, kajti le na ta način bo njena borba vodila do sigurnih uspehov. Stanovska smer naše organizacije nam od mnogih strani vsiljuje borbo za čast in pravice vsega učiteljskega stanu. To nas ne moti in prav nobena težava nas ne sme odvrniti od cilja, ki smo si ga začrtali. -ž. VSEBINA: Stanovska smer organizacije. Predsedniški zbor JUU. Telovadni tečaj za učiteljice. LISTEK: Kuferaši. Splošne vesti. — Listi o učiteljstvu, šoli, prosveti in JUU. — Učiteljski pravnik. — Naša gospodarska organizacija. — Učiteljski pevski zbor JUU. — Šolski radio. — Stanovska organizacija JUU. — Novosti na knjižnem trgu. TAJNIKOVO POROČILO. Po izvajanjih tov. Dimnika je poročal tajnik sekcije tov. Kumelj, ki se je dotaknil vseh najaktualnejših vprašanj sekcije. Opozarjal je predsednike na pravočasno pošiljanje članskih izkazov in seznamov neorganiziranega učiteljstva, ki naj jih društva vsako leto redno pošiljajo ob začetku šolskega leta. Ako nima sekcija teh izkazov se večkrat dogodi, da dela tudi za nečlane, dasi ji zelo primanjkuje časa za izvrševanje vseh tekočih poslov. Potrebno je, da društva takoj odgovarjajo na vse okrožnice ter izvršujejo njihove določbe. Omenja, da nekatera društva še niso poslala seznama zadolžnikov in prav tako ne predlogov k nekaterim drugim okrožnicam. Nadalje je opozoril društvene predsednike na okrožnico, tičočo se ureditev razmer v savski banovini, ki naj jo društvena zborovanja razmotrivajo in naj po možnosti ugodijo prošnji. V nadaljnjem svojem poročilu omenja tudi glavne predloge sekcije za letošnji finančni zakon, kar je bilo društvom že jav-Ijeno potom okrožnice. Mnogo si mora sekcija prizadevati za ureditev vprašanja vštetja službenih let kon-traktualnim učiteljem, ki so bili sprejeti v državno službo. Ker se mnogim osporavajo službena leta, ima sekcija mnogo dela za sestavljanje prizivov na državni svet. Sekcija je prejela več sklepov in predlogov in je, upoštevajoč želje in položaj članstva, naredila posebno vlogo, da naj bi se kuluk ukinil. Še o monopolizaciji šolskih knjig. Tega vprašanja se je dotaknil v svojih izvajanjih tudi tov. Kumelj. Ker je bila na dnevnem redu posebna točka predvidena za razpravo o tem vprašanju, se je po soglasnem sklepu združila ta točka s tajniškim poročilom. Tov. Kumelj je k vprašanju izvajal sledeče misli: Učiteljstvo ima slabe izkušnje z monopolskimi zvezki. Ti so slabše opremljeni od zvezkov privatnih izdaj, ne ustrezajo sodobnim pedagoškim zahtevam, so dražji in je tudi njihova nabava otežkočena. Udruže-nje se je prav zaradi teh dejstev potegovalo, da se monopol na šolske zvezke ukine. Iz istih razlogov smo proti monopolizaciji šolskih knjig. Šolski zakon predvideva namreč koncentracijo in princip domorodnosti. Zakon o monopolizaciji šolskih knjig pa tega ne,,upošteva. Objavljeni natečaj predvideva tudi knjige, ki jih doslej v osnovni šoli nismo uporabljali, kar znači podražitev in ne pocenitev šolanja. Poudariti je tudi potrebno, da je zakon o monopolizaciji knjig starejšega datuma nego zakon o narodnih šolah. Ker ima zadnji določbe, ki nasprotujejo bistvu unifikacije, nastane vprašanje, ali je ta zakon o monopolu še v veljavi. Šolski zakon predvideva ureditev učnih načrtov in šele na to uvedbo enotnih učbenikov. Ugotoviti pa je treba, da doslej še nimamo perfektnih učnih načrtov. V zvezi s temi izvajanji omenja tudi prepad med osnovno in srednjo šolo. V nadaljnjih izvajanjih pa se dotakne predvsem pravne, praktične in pedagoške strani mono-polizacije učnih knjig. Sekcija za dravsko banovino deluje na to, da bi se ukinil natečaj in zakon o monopolizaciji šolskih knjig in učil. STALIŠČE SEKCIJE DO MONOPOLIZACIJE. Po poročilu o delu sekcije za ukinitev monopola na šolske knjige, sprejme predsedniški zbor sledeči sklep: Opirajoč se na določbe zakona o monopolizaciji učnih knjig in učil, je izdalo ministrstvo prosvete meseca januarja 1935. natečaj za učne knjige. Zakon nam določa kot predpogoj za natečaj predhodno izenačenje učnih načrtov vseh šol in določa konec decembra 1929. za skrajni rok prvega natečaja. Doslej učni načrti še niso izenačeni in tudi natečaj še ni izšel v označenem roku, marveč pet let pozneje. Natečaj določa za narodne šole celo vrsto novih knjig za predmete, za katere se doslej niso uporabljale in so nepo- Predsedniški zbor JUU — sekcije za dravsko banovino Aktualne stanovske in prosvetne zadeve — Monopol učnih knjig — Spomenica o perečih problemih šole in učiteljstva v dravski banovini V nedeljo so se zbrali v Mariboru predsedniki sreskih društev JUU sekcije za dravsko banovino. Naravnost odlična udeležba na tem predsedniškem zboru nam jasno kaže, da se funkcionarji in člani zavedajo dolžnosti, stati neomajno v borbi za učiteljske pravice, še posebno v trenotku, ko je učiteljstvo moralno in materialno močno prizadeto. Zboru je prisostvovalo 13 članov upravnega in nadzornega odbora in od 34 sreskih društev 31 predsednikov odnosno njihovih namestnikov. POČASTITEV SPOMINA f TOV. ANTONA HRENA. Pred prehodom na dnevni red se je predsednik tov. Ivan Dimnik spomnil pokojnega tov. Antona Hrena, katerega delo za organizacijo in stan je očrtal v kratkih in značilnih potezah. Prisotni so počastili spomin dragega pokojnika z enominutnim molkom in vzklikom »Slava«. PREDSEDNIKOVO POROČILO. Predsednik sekcije tov. Ivan Dimnik je podal stvarno in izčrpno poročilo o najvažnejših vprašanjih, ki zadevajo naše *udru-ženje. Takoj v početku svojega poročila se je dotaknil naše Deklaracije iz leta 1926. ter potegnil paralelo med to in Deklaracijo sprejeto na letošnji glavni skupščini. Poudaril je, da so se po letošnji glavni skupščini razmere v naši organizaciji povsem konsolidirale, kajti sedaj so urejene tudi razmere v sekciji za savsko banovino. To dejstvo nas mora navdajati z zavestjo, da predstavlja danes JUU trdno, močno in enotno učiteljsko organizacijo v Jugoslaviji. Ta ugotovitev bo morala prej ali slej odpreti oči vsem odločujočim krogom, ki naj spoznajo, da je učiteljstvo tisto, ki predstavlja med najširšimi plastmi našega naroda zastopnike javne uprave. Pravila JUU. Nova pravila, ki so bila sprejeta na glavni skupščini v Sarajevu, še niso uveljavljena. Potrditi jih mora še prosvetno ministrstvo, kateremu bodo predložena v potrditev vsekakor še pred 1. aprilom. Izvršni odbor ni predložil pravil v potrditev, ker je čakal, da se sprejmejo prej najavljeni zakoni. Da bo mogla prihodnja glavna skupščina že poslovati po novih pravilih, jih bo izvršni odbor v najkrajšem času predložil g. prosvetnemu ministru. Poslovnik za stanovska častna razsodišča. Poslovnik za stanovska častna razsodišča, ki je bil sprejet na letošnji glavni skupščini se tudi doslej še ni mogel uveljaviti. D je WIo njegovo sprejetje nujno potrebno, je razvidno iz dejstva, da odobravajo to vse banovinske sekcije. Ta poslovnik ne predstavlja kakega policijskega sredstva napram članstvu, marveč naj služi vzgojnim svrham. Potrebno je tudi na učiteljskih zborovanjih razpravljati o tem poslovniku, da ga spozna tudi članstvo, ki se bo uverilo, da je ta poslovnik edino pravilno samovzgojno sredstvo. O noveli k zakonu o narodnih šolah. V glavnem odboru so razpravljali tudi o noveli k zakonu o narodnih šolah. Sklenjeno je bilo, da se pripravijo predlogi učiteljskega udruženja za novelo zakona, tako da bomo imeli vse pripravljeno, ko bo postalo vprašanje aktualno. Z ozirom na vzdrževanje šol se napoveduje novelizacija. Še mnogo bolj nego v dravski banovini, občutijo učitelji v drugih banovinah težkoče, ki jih povzroča vzdrževanje narodnih šol. Ponekod ne dobijo šole niti najmanjše dotacije in zato so prisiljeni mnogi učitelji, da kupujejo iz lastnih sredstev najnujnejše šolske potrebščine. To da misliti. V zadnjem času se je pričelo resno razpravljati o tem, da bi se preneslo vzdrževanje šol iz občin na banovine. Predlogi k finančnemu zakonu. Sekcija kakor tudi izvršni odbor sta sestavila predloge za finančni zakon za leto 1936-37. V teh predlogih so iznešene vse najvažnejše zahteve učiteljstva. Med drugim je tudi iznešena naša zahteva po uvedbi modernega disciplinskega postopka za učiteljstvo. Izgleda, da so se merodajni krogi uverili, da je tak disciplinski postopek, kakršnega ima učiteljstvo, nemogoč. Nimamo pravice zagovornika, nimamo pravice priziva itd. Sedaj se namerava uvesti za učiteljstvo disciplinski postopek, ki je uzakonjen za obče upravne uradnike. Ta postopek je celo mnogo boljši od uradniškega in predvideva tudi hanovin-ska disciplinska sodišča in priziv na upravno sodišče in državni svet. Za učiteljstvo naj bi se ta postopek spremenil le v toliko, da bi bili člani razsodišča učitelji, odnosno zastopniki prosvetnih oblasti in ne zastopniki upravnih oblasti. V zadnjem času je dobilo JUU svojega člana v vrhovnem disciplinskem sodišču ministrstva prosvete. Vprašanje) učiteljic ženskih ročnih del smo načeli že neštetokrat in tudi tokrat je predlagalo udruženje na odločujočih mestih, da se jim končno vendarle prizna zvanje. Amandman, vsebujoč določbe, ki bi ustrezale tem našim željam, je predložen. V zadnjem času je postalo aktualno tudi vštetje let učiteljem, ki so služili na Ciril Metodovih šolah in na šolah bivših verskih avtonomij. Tudi v tem pogledu je bil predložen poseben amandman. Glede šolskega nadzorstva je bilo govora tudi v glavnem prosvetnem svetu. Prevladalo je načelo naj bi se vzgoja šolskih nadzornikov prenesla na višje pedagoške šole, a od tega naj bi se ne izključevali tudi oni, ki imajo dolgoletno prakso v šolskem in pedagoškem delu. Učni načrti. Za razvoj našega šolstva so nujno potrebni učni mačrti. Sedanji učni 'načrti fea osnovno, kakor tudi za višjo narodno šolo ne ustrezajo potrebam šolstva. Učiteljstvo uvi-deva potrebo po modernih učnih načrtih in zaradi tega je izvršni odbor razpisal nagrade za najboljše načrte za osnovno šolo. Na zadeven razpis, ki je bil priobčen v predzadnji številki »Učiteljskega tovariša«, opozori posebej in apelira, da bi članstvo v čim večjem številu sodelovalo pri sestavi učnih načrtov. Monopolizacija učnih knjig. Vprašanje monopolizacije učnih knjig se v zadnjem času razpravlja v javnosti. Kljub vsestranskemu prizadevanju pa je to vprašanje še vedno odprto. Gospod minister prosvete vztraja na monopolu. Toda izvedba tega bo naletela na silne težkoče, ki so finančnega značaja. Za izvedbo zakona o monopo-liziranju knjig je potrebno precej denarjev. Ker bo o vprašanju natančnejše poročal tov. Kumelj se tov. predsednik ne spušča v detajle. Internacionalni učiteljski kongres. Po kratkem poročilu o sistemizaciji službenih mest, ki zaenkrat še ni aktualna, poroča tov. predsednik tudi o kongresu Internacionalne zveze učiteljskih udruženj iz Pariza, ki bo letos v Beogradu. Izvršni odbor je že izposloval pristanek prosvetnega in zunanjega ministrstva. V zvezi s tem kongresom bo prirejen tudi pedagoški teden. Ob tej priliki bodo predavali v Beogradu tudi razni pedagogi svetovnega slovesa. trebne. Monopol zato ne znači pocenitve, marveč občutno podražitev študija, kar bo zlasti težko, zade^alPij^e. slpj.c- naroda, |y že danes jedva zmagujejo strpškp za špjanj,e otrok. Pp svojem bistvu nasprotuje monopg-lizacija načelu domoro(||»Qfiti, razpis s predr videnimi posebnimi knjigami > za posamezne predmete pa načelu koncentracije. Izvajanje obeh teh .dveh nqčpj zahteva samo zakon o narodnih šolah v svojem § 44- Tudi se dolp^-be, ki veljajo v razpisu za srbohrvaščino ne morejo kratkomalo aplicirati na slovenščino. Ker uvedeni monopol ne more koristiti narodni šoli in njenemu razvoj u^ se izjavljamo člani upravnega in nadzornega odbora in predsedniki sreskih društev JUU, sekcije Ljubljana kot predstavniki učjteljij|oročilu blagajnika se je razvila kratka debata. Tov. Šestan je predlagal, naj bi se osnoval pri sekciji stalen fond za zaščito članstva. 1 Tov. Hočevar je prosil, naj se pošljejo sreskim društvom seznami dolžnikov »Popotnika«, da jih bodo društva na zborovanjih opozorila na nujnost plačila. V debato so posegli še drugi tovariši, nakar je bil izvoljen poseben odbor za sestavo spomenice. Z.bof, predsednikov je pooblastil odbor, da sestavi spomenico v njegovem imenu in jo nato izroči vodstvu sekcije, ki jo bo predložilo vsem merodajnim činiteljem. S, tem je bil dnevni red izčrpan in predsednik je zbor zaključil. Telovadni teiaj za Letošnje božične počitnice je priredila banska uprava v Ljubljani tečaj za poučevanje telovadbe po novem učnem naičrtu. Telovadba je v osnovni šoli predmet, katerega se otroci najpolj vesele, učitelji pa najbolj boje. Neprimerna telovadnica (če jo sola sploh ima), težko vzdrževanje discipline, šibko učiteljevo zdravje,, v prvi vrsti pa nezadostno poznavanje moderne, telovadne snovi in metodike so glavni razlogi, da učitelj tako rad zamenja telovadno uro s katerimkoli drugim predmetom. Pa tudi nič čudnega ni to: kar spomnimo se na tisto duho-morno ekserciranje, katero je stara šola imenovala telovadba! Vse kaj drugega pa je telovadba, kakor jo zamišlja moderna pedagogika v smislu strnjenega pouka in delovne šole. Nič več utrujajočega vežbamja zgolj telesnih sil, temveč izraz živega življenja, stremljenja k skladnosti v telesnem zdravju in duhovni moči, sredstvo duševnega doživljanja. Tako pojmuje telovaidbo danes vzgojitelj, učitelj, psiholog, zdravnik in športnik. Zato so prireditelji omenjenega telovadnega tečaja povabili kot predavatelje naše najboljše strokovnjake in praktike: prof. Čopič je predaval o Psihologiji telovadnega pouka, zdravnik plr. Mis o prvi pomoči v telovadnici zdravstvena svčtnica dr. Šimčeva o higieni v šoli in zdravstvenih razvadah dece, strok. učit. Vodetova o telovadnem pouče- Tečaja se je udeležilo okoli trideset učiteljic i? vseh krajevt ¡dravske banovine. Bile so, povečini mlajše učiteljice, katerim j.^m.9-tjerni .način telovadnega, pouka dejorna že itak znan jt učiteljišča: Vendar sp slišale toliko rxoyega, da je tt?čaj tudi njim pomenil ver l*P,.Rrid(obitey.cSe večjega pomena bi bilo. tp za starejše učiteljice. Marsikatera bi se bila rada priglasila in se seznanila z novodobno telovadbo, pa se je ustavila ob malodušnem pomisleku: prestara sem, preokorna, to je za mlada dekleta! Toda kp bi bila vendar k prišla v letošnji tečaj, bi bala dobila povsem drugačno, vedro in mikavno • sliko o pouku in poučevanju telovadbe, pa tudi o svoji telovadni sposobnosti. Deb ate in pogovori, ki so se razvijali med udeleženkami po vsakem predavanju in praktičnem vežbanju ter so. posegali, v marsi- katero prevažno vprašanje šolske in vzgojne prakse, so jasno potrdili, kaiko oz^k je čPoj telovadbe s celotnim življenjem in delpm v šoft. Uspeh, katerega je dosegel ta tečaj, je najlepši dokaz priznanja predava/teljem in prirediteljem, pa tudi najjasnejši dokaz ,po-trehSv.takih tečajev, zlasti za starejše učiteljstvo. (Pripominjam naj, da imamo tudi v naši pedag. literaturi vzorno delo Ivana Bajželja: Vesele ure, ki je izšlo v založbi Učit. tjskame. Knjiga obsega snov za I. r., daje pa učitelju mnogo prekoristnih ■ napotkov za pouk telovadbe v vseh razredihk; Nekatere stvari, zlasti igre, se lahko uporabijo tudi v višjih razredih. Knjigo toplo priporočam učiteljstvu kot pomožnouknjigo pri šolski telovadbi in za sokolsko decpvV, *u< ■ -v l*avla Hočevarjeva. vanju., in vzgajanju telesno in duševno zaostalih otrok, prof. Trdinova in Bajžljeva o snovi osnovnošolske telovadbe, prof. Jeras o Tyrševem sokolskem sestavu. Tečaj je bil v vzorno urej.eni telovadnici drž. učiteljske šole, kjer so udeleženke tudi hospitirale pri telovadnem pouku vaidniških učenk vseh razredov. Vsi predavatelji so pri svojih teoretičnih in praktičnih izvajanjih zajemali snov z vidika modernega pojmovanja, prodornega socialnega gledanja ter ozkega spajanja svoje,stroke z živim življenjem. Zaito so dosegli svoj cilj v polni meri. Zbudili so v učiteljicah smisel in veselje za pouk telovadbe po sodobni metodi. Prepričali so jih, da je tak pouk telovadbe za učitelja in učence mnogo zanimivejši kakor prejšnji način, dai ni pri tem potrebnega mnogo telovadnega orodja ali celo sploh nič, saj se telovadba lahko vrši povsod,, v telovadnici ali na šolskem dvorišču, v šolski sobi ali pod milim nebom. Povsod je telovadno orodje že pripravljeno: klop, stol, posekano deblo, ¡veja na drevesu, kpl, lestev, palic^, žoga iz krp itd. Primerne igre, mirnq ali ¡razigrane, koraičnice in recitacije, kola in rajanja, posnemajoče gibe — vse in povsod lahko učitelj izvaja t^jko, da se pri vsaki učni uri sistematično predelajo gibi vsega telesa ter razžive vse otrokove duševne sile, in to ob najmanjšem naporu učiteljevem. Splošne vesti ! -1 li -r- Zastopniki sekcije pri g. banu dravske banovine. V torek dne 11. t. m. so bili pri g. banu dravske banovine g. dr. Natlače-nu predsednik, podpredsednica in tajnik sekcije tov. Ivan Dimnik, Franja Žavršanova in Metod Kumelj. Izročili so g. banu spomenico predsedniškega zbora v Mariboru z dne 9. t. m,t in mu obrazložili položaj učiteljstva z pzirom na napade v delu slov. tiska in z ozirom na premestitve. NAŠEMU UČITELJSTVU! »Bran-i-bor« se obrača tudi letos do narodnega učiteljstva s prošnjo, da započne akcijo pirhpv, oziroma »Pirhovih prireditev« v smislu naše okrožnice od 7. t. m. po vsej banovini. Tako prvo kot drugo je kraljevska banska uprava dovolila in priporočila s posebnim odlokom, ki je bil odposlan na vse šole v banovini. Akcije pirhov, ki jih je uvedla Jugoslo-slovanska Matica v korist zamejnim, bratom in ki jih je pozneje nadaljeval moralni in materialni naslednik »Bran-i-bor«, je naše narodno učiteljstvo vselej nad vse hvalevredno dobro izvedlo. Narodno obrambno delo je dolžnost! Tega se naše učiteljstvo dobro zaveda, zato se je svojčas rado odzvalo prošnji Jugoslovanske Matice, pozneje pa prošnji »Bran^i-bora«. Trdno verujemo, da se tudi letos bolj kot kdaj prej odzove ^ tisto požrtvovalnostjo in žilavostjo, ki mu je lastna, kajti učiteljstvo vidi v »Bran-i-boru« aktivnega in vzgled-nega borca za ohranitev, jugoslovanskega značaja vs^, zejnlje,- kjer bivajo bratje, kri naše krvi, neglede na politične meje. Akcija pirhov mora uspeti v materialnem, a še bolj. v moralnem oziru! Vsa mladina mora čutiti krvno in duševno vez s svojimi bratci in sestricami preko mej! Zato na delo! Na delo za naš naraščaj, za našo mladino; na delo za našo bodočnost! Uo j ¡mri ,jo. 11 refyoq bmvz v Cuvajmo Jugoslavijo, da rešimo brate v robstvu! * • ■. 1 1 :■ s. Društvo »Bran-i-bor« — osrednji odbor v Ljubljani. Dr. Fran Novak, Dr! Jože Dekleva, predsednik. tajnik. RESOLUCIJA SLUŠATELJEV »VIŠJE PEDAGOŠKE ŠOLE V ZAGREBU« Radi težkega položaja, v katerem se danes nahajajo naše meščanske šole in njepi učitelji, je na svoji redni letni, skupščini »Udruženje slušateljev višje, pedagoške šole v Zagrebu« sestavilo sledečo resolucijo: 1. Cim hitreje naj se izvrši reforma meščanske šole z izdajo novega, sodobnim potrebam ustrezajočega zakona za meščanske šole in čim hitreje naj se publicira že izgo-tovljeni novi učni načrt za meščanske šole, 2. Meščanske šole naj se izenačijo a ostalimi nižjimi srednjimi šolami in učencem meščanskih šol naj se dovoli prehod v srednje in učiteljske šole. 3. Učiteljem meščanskih šol naj se po zakonu odredi grupacija od IX.—IV./l po-ložajne grupe zaključno. 4. Diplomirani slušatelji »Višje pedago-r ške šole« naj se takoj nastavijo kot učitelji meščanskih šol, a ne kot učitelji osnovnih šol, kakor se je to. do sedaj prakticiralo, 5. Na meščanske šole naj se postavljajo samo diplomirani slušatelji »Višje pedagoške šole«, a ne učitelji osnovnih in meščanskih šol. 6. Študij na »Višji pedagoški šoli« naj se podaljša na štiri leta. 7. Na »Višjo pedagoško šolo« naj se sprejemajo tudi učitelji s prav dobro službeno oceno, kar je zaprosil tudi rektorat »Višje pedagoške šole« v Zagrebu in je sprejel »Glavni prosvetni svet« v Beogradu na svoji seji. V Zagrebu, dne 28. januarja 1936. Tajnik: Predsednik: Vrtačnik, 1. r. Omerhodžič Ahmed 1. r. £istl o ifl , šoli, prosvell In JUU —1 O pok. Antonu Hrenu ima »Mariborski večernik« od 6. IL>daljši uvodnik, v katerem pravi,.) da je bil Hren mož neizčrpne energije, železne vztrajnosti in svptlega optimizma. Članek končuje takole: iz vrst slovenskega učiteljstva so prihajali številni veliki možje, katerih spomin zbuja spoštovanje in občudovanje. Tudi Anton Hren je med njimi, med največjimi — in najzaslužnejšimi. .........- i , —1 Pri pogrebu upravitelia Hrena se je poskušalo preprečiti, da bi bili udeleženi tudi šolski otroci, ker je pok. Hren prestopil v starokatoliško cerkev, piše »Volksstimme« od 6. II. —1 Radio ima na Češkoslovaškem že 5000 šol. (»Volksstimme« od 6. II.) —1 O pogrebu tov. Hrena prinaša »Mariborski večernik« od 5. II. 4 kolone dolg članek. Kratko notico povzema po »Jutru« tudi »Domoljub« od 5. II. —1 Prekoračeni proračun za šolsko zgradbo v maadalenskem predmestju je daljši članek v »Mariborskem večerniku« od 30. I. kot odgovor na tozadeven članek v »Slovencu«. -____ -i---3 — ----t- t_ Lojze Zupane: Kuferaši •44 Poznam pisatelja. Grd človek je. Nekoč je namreč napisal pripovedko o postanku ze-Ijarskega mesta in žiyljenjy zeljarskih meščanov, Zanimiva je ta pripovedka. Še v čitanke bi jo lahko natisijdli, da bi jo šolarčki pitali, če bi le ne bila pohujšljiva. Pa ne le pohujšljiva, tudi opravljiva je. Saj ga danes menda ni nikjer človeka, ki bi ne vedel, da je zeljarsko mesto osredek vseh mogočih čednosti in pobožnosti. Sploh — kinč nebeški! Pa mislite, da je tisti onegavi pisatelj le ščepec tega omenil v svoji pripovedki? Kaj še! Še tega ni omenil, da je zelje že prastara industrija zeljarskega mesta in da so meščani še ponosni, če jih kdo ozmerja z zeljarji. Pa lahko bi mu odpustili ta naglavni greh, ko bi se le ne bil pregrešil zoper osmo božjo zapoved. Pa ti gre, mrcina neveljava, in ti prastaremu zeljarskemu mestu vzdene ime — Boboiedistan! Ampak to še ni vse. Ne samo to, da je temu mestu vzdel ime po svoji všeči, zanalašč je pozabil opisati tudi druge jmenit-nosti — če po njegovem povem — bobojedi-stanskega mesta. Prosim, saj Bobojedistanci se na vse zadnje lahko tudi brez njega popraskajo in zakolnejo: »Harduš, kaj pa nebotičnik. pa. Greta Garbo. a? Ali mislite, da je to kakšna suha figa mršava, he. Res je že na vse zadnje, da ie naš nebotičnik v primeri s kakšnim ameriškim pravcati tičnik in da naša Greta Garbo ni kakšna filmska, ampak čisto navadna kolporterska diva, oboje pa le imamo, hja!« Vsega tega si jaz nisem izmislil, pa tega tudi vedel nisem, četudi sem se rodil v Bobo-jedistanu. Pa mi je oni dan pripovedoval te zanimivosti prijatelj Tonino, ki je nekje iz Dalmacije doma, pa je prišel na neko bobo-jedistansko šolo po službeni potrebi učit srbskohrvatskoslovenski jezik. Midva, o volku — volk iz šume! Proti nama prihiti vsa zasopljena kolporterka, kričeč: »Kupite in čitajte »Bobojedistanske Novice«! Senzacija. Krivice popravljene! Osebne zadeve objavljene! Jok in škripanje z zobmi! Kupite, kupite!« »Vidiši,v to je bobojedistanska Greta Garbo!« mi je Tonino zavpil v uho, da je prevpil kolporterkin krik. »Halo, semkaj, kupim!« Mimo je pritekel paglavec. »Hej, Greta Garbo,« je zavpil, »danes imaš pa salamen-sko dolga ušesa!« Brž se je okrenila: »Prav imaš. Moja ušesa, tvoja pamet — cel osel!« In še mu je pokazala jezik. Potlej je odhitela dalje, venomer kričep: »Krivice ... senzacija ... zadeve ... škripanje z zobmi!« Tonino je preganil časopis. Nekoliko sekund je strmel vanj, nenadoma pa je pričel mrmrati: »Kuferaši, kuferaši...« »Kai praviš?« »Kuferaši! Evo jih! Spet bo stara pesem ko pred leti: kufre gor, kufre dol, kufri, klin, kufri!« Začudil sem se, da pozna bobojedistan-sko kroniko v takšnih potankostih ter poba- ral: »Kako neki, da se tako dobro spoznaš v pretekle razmere bobojedistanskega mesta?« »Eh, vidiš,« je odvrnil. »Tale bobojedi-stanski dramaturg je fant od fare. Da nam ni dolgčas po narodnem blagu, nas od časa do časa pogosti s kakšnimi »Hlapci«, hm.« »Ampak, takšne stvari so se preživele,« sem mu navidez ugovarjal. »V današnjih dneh niso več aktualne.« »Ti praviš tako?« se je začudil. »Prosim poglej: kuferaši!« In pogladil je z roko po časopisni strani. Nenadoma pa je uprl vame svoje črne oči: »Ali si že čital najnovejšo Vidmar j evo knjigo »Moj pogled na svet«?« »Pravkar čitam.« In zavzel je pozo pridigajočega apostola, rekoč: »Vidiš, tamkaj lahko čitaš na strani 46 sledeče: Kdor si domišlja, da res lahko ugotovi, kateri vlak stoji, se zelo moti. Res je, v odnosu do postaje ne opazimo premikanja. Zato sklepamo, da mirujemo. A kdo nam pravi, da postaja miruje? Ali mord,a ni res, da sicpr postaja na zemlji trdno stoji in da drvi zemlja sama po prostoru z ogromno hitrostjo tridesetih kilometrov v sekundi? Ali ni res, da drvi naše sonce z vsemi svojimi otroki po grozni praznini nekam proti Her-kulovemu ozvezdju, tudi z ogromno hitrostjo? Kaj pa, če se ogromna leča vseh zvezd našega svetovnega sistema, kr jo na jasnem nočnem nebu s strani vidimo kot Rimsko cesto, tudi premika po prostoru kot celota? Ali je res popolnoma izključeno, da se vsa ta premikanja tako čudno sestavljajo, da kpncem koncev vlak, ki teče po tračnicah, stoji, postaja in mi v mirujočem vlaku pa se premikamo?«--- »Torej se ne premikajo tvoji kuferaši, ampak mi, ki si domišljamo, da stojimo?« sem se začudil. Tonino pa je skomignil z rameni: »Eh, vidiš, prijatelj, jaz tega ne razumem, ampak profesor Vidmar tako piše.« »Prijatelj,« sem dejal, »pojdiva k njim in jih potolaživa z njegovim naukom. Morda jim bo lažje.« In res sva zavila proti hiši, kjer so bili zbrani kuferaši in se pripravljali na turnejo. Tokrat kajpa ne na kakšno pevsko turnejo, a so kljub temu peli, močno, da so žvenke-tale šipe v oknih, ki so bila sicer zapahnjena, a je kljub temu silila na ulico lepa pesem: »Oj, zdaj gremo, oj, zdaj g^emo, nazaj še pridemoooo ...« Pred hišo je bila zbrana množica. Tisoč-glava. Ljudje so drug drugega zvedavo gledali in v očeh jim je stalo vprašanje: »Le kaj jim je, da so tako veseli... ?« Pesem je utihnila. Tisti čas pa so se odprla vrata in na cesto so se usuli kuferaši. Bila jih je dolga vrsta. Drug drugega so se držali za roko in tiho so stopali, po prstih, da bi ne vzbujali pozornosti. Množica pa se je prestrašila te tihote. Odkrila se je ko na povelje; in svetle pleše so zableščale v čemeren dan. Vse je bilo tiho in mirno ko za pogrebom, le onstran ceste je pel radio osamljeni duši veličastno pesem Te Deum. Sam Bog nebeški vedi, katera radiofonska postaja na zemeljski obli je tisti čas oddajala svoj proram.--- —1 Vsa. dravska banpvipa naj bi prišla v paj,višjih draginjski razred, za to se zavzema članek v »Slpvencu« od 31. L, . m ,,,, ' O beračih, med .katerimi je šolskih otrok piše »Domoljub« od 5. II-,. —1 Kriminalna statistika Slovenije kaže, da krivulja kriminalistike od 1. 1932. počasi p^da. Največ je tatvin in izredno mnogo požigov. V kraju, kjer raste šmarnica in vi krajih; kjer kuhajo žganje je največ deliktov. (»Slovenec« od 31. J ) ( , —I »Slovenski učitelj« prinaša v 1.-2. številki , poleg pedagoških člankov tudi sestavek o, šolah v Slpvenskem Korotanu, poročilo o božičnem zborovanju »Slomškove družbe« m Hladnikove pesmi, ki se nanašajo na njegovo premestitev. , J _i ,q plačevanju kuluka piše. »Slovenec« od 11 II., da jp krivično, ,tq, da morajo plačevati kuluk javnir Civilni in vojaški uslužbenci, zlasti upokojenci, ko je zasebni nameščenec oproščen osebnega dela in plačila najsi ima n. pr. kot bančni ravnatelj na deset-tisoče mesečne plače. Ii: —1 Otroška policija,, ki bo imela nalogo zmanjšati število otrok, kateri se preživljajo z beračenjem/ se ustanovi v Beogradu (»Jutro« z dne 8. II.) .. —1 O učiteljskih zborovanjih raznih sre-skih društev proroča »Slovenski narod« od 10. II. —1 Učiteljska gospodarska poslovalnica v Mariboru se je po sklepu občnega zbora razdružila in prešla v likvidacijo. (»Mariborski večernik« od 8. II.). —1 Dravska sekcija JUU toži »Slovenca«, piše »Jutro« od 7. II. Pri okrožnem sodišču sta bili vloženi 2 tožbi zaradi napadov »Slovenca« na učiteljstvo. —1 Dramo iz učiteljskega življenja je napisal pisatelj Ingolič. Drama, ki se imenuje »Zgrešene poti« so igrali te dni v Ptuju. —1 G. Žebot se je izjavil na shodu v Rušah, da so bili učitelji v prejšnjih režimih sami hlapci in priganjači dočim se sedaj državni uradniki ne smejo mešati v politiko. (»Marib. večernik« od 7. II. — uvodnik.) —1 »Slovenec« utemeljuje učiteljske premestitve med drugim takole: Mnogo učiteljev je vsiljevalo ljudstvi- svojega okoliša na zore, metode in intuicije, ki jih ljudstvo brezpogojno odklanja. To vsiljevanje je prestopalo že moralno dovoljene meje. Bili so dolgo kričači, izzivači in hlapci JNS —-režima. V denuncijantstvu je korakalo učiteljstvo tedaj na čelu. V šolstvu je treba napraviti red in zablodenim pedagogom bo tri'. bilo, dose.dfij ni; kakega odziva. Zato prosimo one tovarišice poverjenice, ki nam še niso vrnile nabiralnih pol s podpisi za kamne, naj to store najkasneje do Vel. noči. t. 1. Na učiteljskih zborovanjih agitirajte za našo stvar! Pri pregledu blagajniških knjig se j p ugotovilo, d^ veliko naših članic še ni zadostilp svoji dolžnosti in še niso poravnale letnega prispevka za 1. 1934 in 35. Poslovanje zadruge zvezano z velikimi izdatki, četudi dela ves odbor popolnoma brezplačno. Zadružno premoženj e mora ostati nedotaknjeno, upravni stroški s^ morajo kriti iz letnih prispevkov, zato je redno plačevanje nujno potrebno. Drage tovarišice! Težki časi n^is ne smejo plašiti, nasprotno, čim večji pritisk, tem jačja bodi naša odpornost in moralna sila. —g Učiteljska gospodarska in kreditna zadruga v Celju ima svoj redni letni občni zbor v soboto, dne 15. februarja 1936 v okoliški deški narodni šoli v Celju ob 14.30. TOVARIŠI IN ZADRUŽNIKI. 1. Poslužujte "se v prvi vrsti učiteljskih gospodarskih ustanov. 2. Nalagajte denar v lastna podjetja, ker tako pride dobiček zopet v stanovsko korist. 3. Materialne izdatke uporabljajte V prvi vrsti v korist lastnih gospodarskih ustanov. Tovariši! S tem bomo dvignili veljavo in kredit ustanov. Ali ste že član Učiteljske tiskarne? —g Darujmo za »Hrenov kamen«! Tovariši in tovarišice! Nepričakovano nas je zapustil sredi svojega delovanja predsednik Učit. doma v Mariboru, njega ustanovitelj in pravi »oče«. Ne bom na tem mestu opisoval njegovih zaslug in žrtev za ta dom, saj so itak vsakomur znane, kdor se je količkaj zanimal za Učit. dom. Tovariš Hren si je s tem domom sam postavil najlepši in najtraj-nejši spomenik. Še na smrtni postelji mu je bil vedno v mislih Učit. dom, ki ga je sam imenoval svoje »življenjsko delo«. — Ko smo že tolikih umrlih tovarišev spomin počastili z nabiranjem za njihov »kamen UD«t smatram za tem večjo našo dolžnost, da poskrbimo za čim častnejši »kamen« tovariša Hrena. Zato pozivam vse njegove znance in prijatelje, zlasti pa učiteljska društva, da poklonijo v počaščenje Tonetovega spomina primeren znesek Učit. domu v Mariboru. M. Kožuh, blagajnik. -—.g Izkaz dosedanjih prispevkov za »Hrenov kamen«: Rajšp Josip, šol. upr. v p., Krče-vina Din 100.—, Hočevar Ciril in Marica, učit., Maribor, Din 100.—, Womer Ivan. upr. dečjega doma, Maribor, Din 100.—, Lukman Ivan, šol. upr. v pok., Maribor, Din 100.—, Blažič Štefan, uč., Studenci, Din 100.—, Lov-še Ivan in Milka, upr. UD, Maribor, 100 Din, Černovšek Mara, uč., Maribor, Din 100.—, Mešiček Josip in Ana. šol. upr. v p. in učit., Krčevina, Din 100.—, Kožuh Mirko, šol. upr. v p., Maribor, Din 100.—, Tomažič Ivan, sr. šol. nadz., Maribor, Din 50.—, Feinig Ivan. š. upr., Maribor, Din 50.—; Učit. tiskarna v Ljubljani, Din 500.—, Planer Albert, š. upr., Sv. Pavel pri Preboldu, Din 50.—, Grmovšek Miloš, sr. šol. nadz., Slovenjgradec, 100 Din, Lojze Strašnik, lastnik tiskarne, Maribor, Din 100.—, Julija in Minka Miklič, učit., Gp-milsko, Din 100—, Franjo Haberman, strok, učit., Maribor, Din 150.—, osobje Učit. knjigarne, podr. v Mariboru, Din 200.—, Kari Mavric, š. upr., Gornja Radgona. Din 100—, Franja in Šimen Vodenik, šol. upr., Kranj, Din 150.—, Tomaž Stani, učit. v p., Ruše, Din 50.—. Skupaj Din 2500—, Vsem darovalcem najiskrenejša zahvala! M. Kožuh, blagajnik. —g Učiteljski dom v Mariboru. Izkaz za mesec januar 1936. Darila: Za »Pestevškov kamen«: Ledinek Makso, kaplan v Žalcu, Din 50.—. — Za »Pestevškov kamen« je doslej darpvanih Din 680,—. — JUU, sekcija Ljubljana, gpsp. ods., Din 5000.—. — Delež-nina: zadnjikrat je bilo pomotoma izkazanih Din 30.—, namesto Din 160.—. — Gospodarska podjetja: zemljevidi Din 6169.—, slike Din 172.—. —g Občina Studenci za »Učit. dom« v Mariboru. Na predlog obč. odbornika tov. Vranca sta občina in kraj. šol. odbor v Studencih darovala v spomin častnega občana t Antona Hrena — namesto cvetja na njegovo krsto — Din 300.— za »Učiteljski dom« v Mariboru. Učiteljski pevski XI>or JUU —pev. Tečaj, ki se je vršil od .2—4. t. m. je pokazal,, da je med članstvom UPZ še mnogo idealizma. Še nikdar ni bilo na tečajih tako vzorne discipline in reda. Zato smp ippgli. na tečaju ponoviti star program ter naštifdjrati del Roženic. Žai, da ni bil odziv od strani basov tak, kot. ostalih pevcev. Vse udeležence bolgarske turneje — ki niso bili na tečaju prisotni — vljudno vabimo, da se udeleže turneje Murska Sobota—Ljutomer— Ptuj, ki $e bo vršila 7. in 8. marca t. 1. Pred nastopom, ne bomo imeli posebnega tečaja, pac pa kratko vajo po prihodu vlaka v Mursko Soboto. Note prejmete pri tej vaji. mPftVci, ki jim, j,e prikladna Ljubljana kot odhodna postaja odpotujejo od tu z;vlakom, ki odpelje iz Ljubljane ob 7.22. Ostali se nam pridružijo med potjo na ^vojih najbližjih postajah. Vozni listek si kupi vsak zase. Tov. blagsjničarka pa obračuna s posamezniki v vlaku. Hi*IU«t IVtfllHHI II SolsRl —r XVIII. Torek 18. februarja bo pripovedovala gdč. Manica Komanova pestre pred-pustne šaie in povesti. I.—III. Petek 21. februarja bo priredil g. Arnošt Adamič dvogovor: Drobno kolesje velike narave. K temu dvogovoru je podal tele misli: »Vse je osnovano iz neskončno majhnih delcev, pajsi sp to stanice, atomi ali molekuli. To drobno kolesje žene sončna toplota, pra-vir vse energije, prepsnovalka gmote, ki nikoli ne mine, ki se vedno presnavlja in ki se nam prikazuje v najbolj pestrih slikah. Vse stremi po harmoniji, nobene zmote ni v velikem stvarstvu, tiho, pojoče, pa tudi strahotno bobneče teče, drobno kolesje velike narave od vekomaj do vekomaj.« — Pogovarjata se stric in Marko.,— II.—III. Petek 14. februarja bo govorila ga. Slava Kristan - Lunaček: »Kako si mladina ohrani vid.« Razpored: 1. Razširjenost kratkovidnosti med šolsko mladino. 2. Vzroki: a) dedni momenti; b) drža pri pisanju in čitanju; c) nepravilne šolske klopi; č) lega zvezka; d) pismenke; f) razsvetljava. —r V kmetijskem radiu bo v nedeljo 16. februarja ob 15. uri predavanje: »Kaj nam prinaša novi zadružni zakon?«; g. Basaj. Stanovska organizacija JUU Iz Izvršnega odbora —iz Ivanu Dimniku, pretsedniku Jugo-slovenskog učiteljskog udruženja — Beograd. Sa današnje skupštine učitelja sreza stola-čkog pozdravljamo Tebe i cijeli izvršni odbor i odajemo Vam priznanje i hvalu na sta-vu u odbrani naših interesa. Uvjeravam Vas da čete uvek u takom poduhvatu naiči na po-dršku učiteljstva. — Pretsednik Golubič. —iz Pretsedniku Jugoslovenskog učiteljskog udruženja — Beograd. Učitelji sreza ko-sovo-mitrovačkog sa svoje sednice pozdrav-ljaju Vas sa željom da u svome plodnom za-početom radu istrajate. — Pretsednik: Dorde Božovič. —iz Jugoslovensko učiteljsko udruženje sekcija za Drinsku banPvinu pismom pd 29 januara izveštava: »Za konkurs za izradu nastavnog plana i programa Upravni odbor ove sekcije na svojoj sednici od 24. o. m. odo-brio je 1000 (jednu hiljadu) dinara koja če se svota dpznačiti ovih dana.« — Izvršni odbor ističe i ovaj primer, zahvaljuje i drugarski pozdravlja. .ilj JL \J Iz društev Vabila = JUU — Sresko DRUŠTVO MURSKA SOBOTA. Seja ženskega odseka se bo vršila v nedeljo, 16. febr. t. 1. ob 9. uri dopoldne v osnovni šoli v Murski Soboti. Razgovor: Učiteljica in stanovska organizacija. — Vse tovarišice so iskreno vabljene! Poročila + JUU —: SRESKO DRUŠTVO MARIBOR DESNI BREG je zborovalo 23. novembra 1935. in 18. januarja 1936. ob udeležbi 73%. Tov. predsednik Petrovič Simon je pozdravil zborovalce in podal obširno situacij-sko poročilo, nakar je članstvo prešlo na uredbo o znižanju prejemkov, ki režejo tako globoko v naše življenje, da bomo prisiljeni odreči si vsega razen hrane in najpotrebnejšega oblačila. Tov. predsednik je poudaril prizadevanje naše organizacije .za ukinitev te uredbe, katera se bo sigurno vsaj omilila na znosno mero. Sledila je živahna debata o hospitaciji na šoli tov. predsednika v Marija Brezju in ki je posegla tudi še na poset šole pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Članstvo je soglasno ugotovilo, da sta obe šoli na visoki razvojni stopnji sodobne pedagogike. Sv. Lovrenc je tipičen primer trške šole v lesnp - industrijskem ppdrpčju, za kar ima posebne zasluge tov. Lavrič, šola tov. Petroviča v Brezju pa je tip narodne šole v kmečkem okolju dravskega polja, kar prihaja pri pouku v polni meri do izraza. — Pri tej priliki nam je tov. Vrane prav nazorno prikazal bistvo predmetnega, delovnega, koncentričnega in strnjene- ga. ,pouka, to je štirih stpp^pj pouka, ki ga zasledimo dandapes, izmed katerih pa Odgovarja sodobnim, predpisom strnjepi pouk. Pppračyn za prih. le.to je po dolgi debati ostal lanski, vodstvo sekcije pa prosimo, naj svoje izdatke zniža in opusti vse, kar se opustiti da. .,.. . , . : Tpy.. V.ranc je podaj obširno poročilo o delu anketnega odbora ža nove šolske čitanke, tov. šeško in tov. Petrovič pa o glavni skupščini v Sarajevu. . U< * .O -j l I •. . . . i, Na drugem:izbotovanju 18. januarja t. L pa je bila po situacijskem poročilu in prečir tanju dopisov sprejeta soglasno sledeča resolucij a£ , i( ,n .-:>• '.7 »Učiteljsko društvo za Maribor desni breg, je, zbrano na svojem rednem sestanku dne 18, januarja 1936. premotrilo energično postopanje vodstva centrale JUU ob priliki oktobrskega znižanja uradniških plač. Člatv stvo soglasno odobrava akcijo za ohranitev stappvskih pravic učiteljstva in obžaluje, da ni bilo mogoče uspsti v celoti. Z začudenjem je vzelo članstvo na znanje afrpnt g. Milo-jeviča, predsednika Zagrebškega učit. društva »Edinstvo« proti predsedniku JUU, tov. Dimniku. Obspjamp tako tovarištvo, in odobravamo zahteyo, da se zadeva, razčisti pred stanovskim razsodiščem. Članstvo društva slej ko prej izraža predsedniku tov. Dimniku popolno zaupanje, z željo,, da tudi v bodoče zi vso vnemo zastopa in brani naše stanovske pravice.« Z ozirom na polemike dnevnega časopisja je bila sprejeta naslednja resolucjkja: »Del dnevnega časopisja napada JUU —r sekcijo Ljubljana, da ni zaščitilo nekaterih sjrp-jih članov ¡pri svoječasnih krivičnih premestitvah pod prejšnjimi vladami. Oni tovariši in tovarišice, ki so bili člani JUU in so iskftH zaščite, so isto v polni meri dobili in v mnogih slučajih z uspehom, a vkljub temu danes ne. smatra niti eden potrebnim, da bi ppvedal javnosti resnico, koliko je za nje storilo JUU — sekcija Ljubljana v onih časih, ko jim ie bila pomoč JUU dobrpdošla,« Izpopolnjeni so bili odseki in sklenjeno, da se sres. učit. knjižnica premesti na šolo v Studence, kjer,bo odslej poslovala. Prihodnje zborovanje bo dne 15. februarja t. 1. v Mariboru. Predsednik:. Tajnik: Petrovič Simon. šeško Ivan. -b JUU SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZA ČRNOMELJ IN METLIKO je zborovalo dne 7. decembra ob 13. uri v Črnomlju. Po pozdravu in otvoritvi s strani tov. predsednika je podal svoj referat tov. Kugler, ki je referiral o temi »Koncentracijski pouk s posebnim ozirom na razmere v Beli Krajini.Tov. predavatelj nam je podal strnjeno učno snov za en teden. Poslušalci so mu bili hvaležni za njegov trud in dober namen, sam pa je pozval po končanem referatu mlajše tovariše, da si kdo izmed njih sestavi podoben referat za prihodnje zborovanje iz lastnega šol. okoliša. Po referatu se je razvila krajša, a dostojna debata, tekom katere so poudarjali mnogi tovariši-ice, da skoro vsakdo postopa po načelih.strnjenega pouka. Tov. predsednik je podal nato izčrpno si-tuacijsko poročilo, ki ga je izpopolnjeval s čitanjem važnih okrožnic. Ob tej priliki je prečital tov. tajnik resolucijo, ki se nanaša na »Uredbo« in na razpravljanje o tej uredbi, glasi se: »Na spontano željo vsega našega članstva naprošamo JUU sekcijo za dravsko banovino v Ljubljani, da pokrene vse potrebno na me-rodajnih mestih, da se Uredba o znižanju prejemkov drž. in samoupravnih uslužbencev, objavljena v Služ. novinah kraljevine Jugoslavije z dne 19. 9. 35 št. 217/III. 520, ukine! Ta uredba je posegla tako globoko v življenjske interese nameščencev in upokojencev, da jim ogroža tudi najskromnejšo eksistenco. Ker jemlje nova uredba rodbinsko doklado za ženo in zmanjšuje doklado za otroke, zadeva posebno težko poročene nameščence, zlasti one s številno družino in v nižjih položajih — posebno onega na deželi. Podeželski nameščenec je pri vseh nabavkah vezan izključilo na malega trgovca in obrtnika v svojem kraju, ki je brezkonkurenčen z ozirom na cene in kvaliteto blaga. Enako temu so tudi njegovi izdatki v svrho samoizobrazbe in duhovne hrane neprimerno večji od onega v mestu, ki ima vse to na razpolago po raznih čitalnicah in knjižnicah. Uredba je močno razburila članstvo, ki z zaskrbljenjem gleda v svojo in svoje družic ne bodočnost. Solidariziramo se z vsemi ukrepi, ki jih bo podvzela naša centralna uprava, kakor tudi uprava sekcije Ljubljana na pobudo in spontano željo vsega članstva. Centralni upravi JUU v Beogradu in sekcijski upravi JUU v Ljubljani izrekamo soglasno zaupnico, ker smo prepričani, da so s svojim dosedanjim delom najtočneje izvršili odredbe naših pravil, potrjenih po resornem ministru, ki služijo procvitu šolstva, napredku naroda in države.« Zborovalci so sprejeli gornjo resolucijo soglasno, dostavljena pa je bila min. prosvete 17. okt. 1. 1. Učiteljstvo je bilo seznanjeno z vsemi važnimi okrožnicami in z delom odbora. Živa debata pa se je vnela ob poročilu tov. blagajnika radi tega, ker so bili vsi dolžniki izročeni odvetniku v iztirjanje. Ta postopek ni delo tov. blagajnika, temveč je to sklep odborove seje od meseca junija; vendar pa je odbor zadržal izvršitev tega sklepa celih šest mesecev v dobri nadi, da bodo dolžniki izvršili svojo dolžnost; ker tega oni niso izvršili, moral je izvajati svoj sklep pač odbor —torej tu brez zamere! Pomislite vendar to-variši(ice), da znaša ta dolg članstva napram društvu 9200 Din (devettisočdvesto dinarjev) in kako naj vendar društvo izpolni svoje obveze napram sekciji? Pri nadaljnjem poročilu, ki ga je podal tov. predsednik, je učiteljstvo posebno razburil izpad tov. Milojeviča proti tov. Ivanu Dimniku, vsled česar so zborovalci sprejeli to-le resolucijo: »Učiteljstvo, združeno v JUU društva za sreza Črnomelj in Metlika najenergičneje obsoja izpad tov. Milojeviča, preds. društva »Je-dinstvo« Zagreb, proti tov. Dimniku Ivanu, predsedniku JUU. Tov. Milojevič zahteva, da se izroči tov. Dimnik častnemu razsodišču radi njegovega dela v dobro našega stanu češ, da je imenovani zakrivil protidržavno dejanje. Ker mi ne smatramo dela tov. Dimnika za proti zakonito, zahtevamo od I. O., da stavi tov. Milojeviča radi klevete in blatenja našega najvišjega predstavnika pred častno razsodišče naše organizacije, ki naj ga najstrožje kaznuje!« Ljubic, s. r., preds. Vilfan, s. r., tajnik. + JUU SRESKO DRUŠTVO SLOVENSKA BISTRICA je imelo drugo zborovanje 14. decembra v SI. Bistrici ob 60% udeležbi, zvezano z občnim zborom in predavanjem tov. Metlike. Po počastitvi spomina v novembru umrlega tov. Jožeta Rajnerja (bivšega predsednika), je predsednik od uvodnih formalnostih prešel na situacijsko poročilo, ki je navzoče seznanilo z najaktualnejšimi zadevami stanu. Zlasti je bila poudarjena mizerna materialna plat tovarišev, predvsem onih s številnimi družinami, ki jim tudi zadnja retuša ni bistveno olajšala položaja. Poleg obširne spomenice, poslane odločujočim krogom, je bilo prečitanih še mnogo važnih dopisov, med drugim glede spremembe draginjskih razredov, namestitev, premestitev in upokojitev ter je bilo govora o fa-moznem § 71 uradniškega zak., ki preprečuje učiteljstvu tako potrebno stalnost itd. Enodušno je bil zavrnjen napad na priznani mladinski list »Naš rod«. Prav tako je učiteljstvo obsodilo neosnovani izpad predsednika zagrebškega učit. društva »Edinstva« na tov. I. Dimnika, katerega nesebično delo je znano (zbor mu je izrazil popolno zaupanje), in izreklo obsodbo na pavšalne napade na stan, ki se v zadnjih časih češče pojavljajo. Sledil je občni zbor. Tajnik poroča: V okrožju je 13 šol, učiteljstva je 69, včlanjenega 63 (91%). Malenkostna diferenca je prehodnega značaja. Zborovanj s predavanji je bilo 5. Članarina 150 Din (80 Din), ostane, a naj se točneje plačuje. Zbor je proti ukinitvi in okrnitvi »Popotnika«, pač pa za ukinitev prispevka za pevski zbor ter. da naj se »Učiteljski tovariš« preosnuje v štirinajstdnevnik. Skrbno in točno je bilo blagajniško poročilo tovarišice Rismalove. »Risanje kot osnova učnim predmetom osnovne šole«, je bil tema sledečega predavanja tov. Metlike. (Tovariš je v sličnem že svo-ječasno razpravljal o »Popotniku«), Način pouka potom risanja s katerim je tovariš operiral najprej v elementarnem razredu, skuša razširiti tudi na ostale razrede osnovne šole. Svoja teoretična izvajanja bo podprl s praktičnim nastopom v svojem razredu na enem prihodnjih zborovanj. Zaželjena sledeča razprava naj bi pokazala dobre in slabe strani tega načina pouka, pri katerem zadobi abstraktna beseda gotove oblike, ki posredujejo med učenčevo duševnostjo in učno snovjo, ki se na tej osnovi pridobi igraje. Za svoja izvajanja in prizadevanja je žel predavatelj zahvalo in priznanje. Čas in kraj prihodnjega zborovanja bo javljen pravočasno. Tajnik Miloš, predsednik. Kovič Iv., tajnik. + JUU — SRESKO DRUŠTVO GORNJI GRAD je zborovalo 14. decembra 1935. na Rečici ob Savinji. Radi slabega vremena in neugodnih prometnih zvez se je udeležilo zborovanja le 26 članov (-ic) t. j. 52%. Po uvodnih formalnostih je tov. predsednik še posebno pozdravil tajnika naše sekcije JUU tov. Metoda Kumelja. Po tem je prečital predsednik izjavo tov. obeh Hudalesovih in Zakrajškove, ki so javili svoj izstop iz JUU. Tovariš predsednik je predlagal, naj se izvoli nov tajnik. Članstvo pa se je izreklo za predlog, da naj dasta tov. predsednik in tovariš Kumelj pojasnila; prvi o svojem zadržanju, drugi pa o postopanju sekcije v pogledu dela sekcije za ukinitev uredbe o znižanju prejemkov, zlasti pa z ozirom na okrožnico št. 1130/35-36. Tov. predsednik je obrazložil svoj osebni položaj in podal nato demisijo kot predsednik. — Tov. Kumelj je podprl predsednikova izvajanja in opravičljivo prikazal tudi zadržanje tov. predsednika. Velika večina članstva je na ta izvajanja izrekla tov. predsedniku zaupnico in se s tem postavila na stališče tov. Kumelja, ki je tudi zavrnil vesti o tov. Dimniku, da ni bil v tej dobi pri izvajanju sklepov v vsem solidaren s članstvom. Tajnik sekcije je prikazal ozadje in namen teh vesti. Nato je tov. Kumelj podrobno orisal razvoj dogokov vse od leta 1931. Takrat se je namreč celoten organiz. položaj močno izpre-menil. Orisal je prizadevanje vodstva JUU, da bi se ukinila uredba o znižanju draginjskih in rodbinskih doklad in o težkočah in neumevanju, na katere je pri tem naletelo. Z delom se ni prenehalo, ampak se nadaljuje. Po izčrpnem poročilu in pojasnilu o celotni akciji in trenutnem stanju stvari je prešel tov. Kumelj k pojasnjevanju raznih vprašanj. O zadolžitvi članov, o izpremembi višine članarine v posameznih sreskih društvih, o upinitvi »Popotnika«, okrnitvi »Učit. tovariša«, o Učit. pevskem zboru in učit. naraščaju. Dotaknil se je novih drag. razredov, glede katerih je več predlogov. Vsak slučaj, s katerim se je napadlo učiteljstvo in šola, je takoj javiti sekciji. Nizkotna ovadba na »Naš rod« ni imela uspeha, kot ga je pričakoval anonimni ovaditelj, nasprotno je poskočilo število naročnikov za 2500. Žalostno poglavje tvorijo učiteljske premestitve. A naižalostneje pri tem je to, da imajo v največjih primerih glavno besedo po-edine osebe. NaDad Milojeviča na predsednika JUU, tov. Dimnika, članstvo odločno obsoja, in sprejme enoglasno tale sklep: Sresko učit. društvo Gornji grad odločno obsoja neosno-vane napade predsednika zagrebške sekcije, tov, Milojeviča na predsednika JUU, tovariša Dimnika, in se priključuje zahtevi ostalih sreskih društev, da je freba razčistiti zadevo pred stanovskim razsodiščem. Nazadnje je še navedel tovariš Kumelj predloge, ki jih je poslalo JUU v Beograd, ki bi se jih naj sprejelo v finančni zakon za upr. leto 1936./37. Temeljito poročilo tov. Kumelja je trajalo dve uri, nagrajeno z ogromnim aplavzom. Članstvo je nato preklicalo svoječasni sklep o znižanju članarine. Odklonilo je demisijo tov. predsednika. Tov. Spindler pa je prevzel tajništvo. Predavanje o mladinskem skrbstvu je moralo odpasti, ker je bil predavatelj zadržan. Sestava predlogov za nove čitanke se prepusti šol. nadzorniku, tov. J. Korbanu. Po svoji uvidevnosti si naj pritegne sode-lovalce. Bilo bi želeti: Na zborovanju bolj zbranih misli! Predsednik: Tajnik: A. Rozman. Dušan Spindler, 1. r. Novosti na Knjižnem trgu —k »PROSVETNI ZBORNIK«. Učiteljska tiskarna v Ljubljani namerava založiti in izdati v slovenskem tekstu nov »Prosvetni zbornik« v obliki šolskih zakonov in predpisov z nastopno vsebino: 1. Uredba o opravljanju nadzorniške službe z razlago § 44. šol. zakona. V tej uredbi je podrobna razlaga o pouku v narodni šoli v smislu koncentracije in sodelovanja učencev ter navodila, kako na j se vrši delo v šoli z vsem razredom, v skupinah in s poedinimi učenci, kako je praktično uporabljati učne predmete itd. 2. Ocenjevalni list z navodilom in pojasnilom, kako je vanj vpisovati podatke. 3. Pravila o polaganju državnega izpita za sreskega šolskega nadzornika. 4. Obči pravilnik o dnevnih šolskih zavetiščih. 5. Pravila o strokovni izobrazbi učiteljev na šolah za defektno deco. 6. Pravilnik o polaganju veroučiteljskega praktičnega izpita. Da bo možno vsaj približno določiti naklado izdaje, razpisujemo prijave na naročbo tega dela. Zato prosimo vse učno osobje narodnih šol in šolska upraviteljstva v dravski banovini, naj nam po dopisnici sporočijo naročila. Cena broširanemu izvodu bo pri 500 naročnikih Din 40'—, vezanemu Din 46'—; pri 1000 naročnikih broširanemu izvodu Din 22'—, vezanemu Din 28'—. Šole naj nam pošljejo skupna naročila za vse učne osebe, ki bi želele imeti to koristno knjigo. Naročila prosimo v teku 14 dni. Ako bodo naročila dosegla vsaj 500, izide knjiga čez en mesec po prijavnem roku. V primeru izdaje se naročnik zaveže, da bo poslani »Prosvetni zbornik« obdržal in plačal. Učiteljska tiskarna v Ljubljani r. z. z o. z. DVE IZMED KAJČEVIH »ODMEVOV OB MURI« Od »Mure«, preko »Noči na meji«, preko »Nesrečnice« in prekmurske »Matere« do »Moči tujine«, vsega štirindvajset novel mladega slovenskega učitelja o zemlji, ki je bila še do nedavna tako malo mikavna, da so imeli dekreti napisani za Prekmurje skoro kazensko vrednost. Nekateri izmed lastnikov teh dekretov so ti pozneje po srečnem begu iz Premurja pripovedovali z obrazom trpina: »Samo, da nisem več tam ...« Tako nekateri. K sreči pa ne vsi. Razprava o tem, zakaj ne vsi, pa naj ostane tajna med nami. Tovariš Kajč se je tam ustavil. Ni obračal oči preko Mure in vrhov Slovenskih goric proti Mariboru, nego je z enim samim pogledom ljubezni objel in poljubil to zemljo v svojih novelah. Borna koča, revna deca, težaki, širna ravan, ki vzbuja hrepenenje, izseljenci in sezonski delavci so mu priljubljeni motivi. Višek dela se mi zdi v noveli »Mati«, kjer vidim lik matere, ki jo lahko rodi menda samo prekmurska ravan z vso svojo revščino in preobljudenostjo, z vso svojo zapušče-nostjo in z dušo, ki se zaradi par stoletnega tlačanstva ni zavedla svojega lastnega »jaza« in zakričala vsem na ves glas: »Rodila sem vam sina; nisem pa kriva, da je nesposoben za vsako delo. Pomagajte mu tisti, ki pravite, da ljubite kmečko ljudstvo in jaz bom delala z vami!« Ne. Prekmurska mati ni zakričala, ničesar ni zahtevala od tistih, ki so tam daleč preko Mure. Rajši vodi svojega bolehnega sina po prostranih poljih, katere tako rada uniči toča. Le, ko pritisne glad, išče pomoči v revni prekmurski vasi, namesto da bi ga peljala v kakšno socialno ustanovo, do katere ima njen bolehni sin pravico. Takšna mati je svojstvena, kakor je svojstvena duša ljudstva, ki preživlja v vsej revščini še najbednejšo mater z od rojstva bolehnim sinom. Gotovo nudi ta »Mati« pretresljivo sliko naše dobe. Mnogo lepih misli ti vzbudi ta slika, ki te tirajo potem nekam daleč... tja, dokler ti misli ne stisnejo srca. Vzgojna je ta slika. Nobeden sestavlja-lec šolskih čitank je ne sme prezreti! Vzgojitelji pazimo na to! Ne samo »Mati«, še več jih je uporabnih za šolsko čtivo. Za »Materjo«, ki je naredila na moje učence glabak vtis, smo še čitali: »Zadelo ni samo Čoligovih«. Malokdaj so moji učenci tako pazljivi. Snov je bila zajeta res iz življenja kmetov. Deca je doživljala s preprostostjo zdravega vaškega etosa. Iz oči jim je žarela sodba nad kmetom Bagarijem, ki je zažgal zrelo žito, iz katerega se peče vsakdanji kruh. Po čitanju jih je več prosilo za knjigo. Vsi so skoro motivirali z: »Doma bi še radi tako šteli«. Komaj sem jih pomiril z obljubo, da bo imela knjigo kmalu vaška knjižnica, kjer jo bodo lahko dobili njih domači. Nenavadno sem bil takrat vesel svoje dece, v kateri živi še tako krepko smisel za lepo čtivo, kljub temu, da bo večina njih kmalu za vedno zapustila šolske klopi z vsem šolskim prahom današnje šole. Takšno je srce naše dece. Mali oglasi Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene Občinstva, vsaka beseda 50 par Na manjši znesek Din 5 — In naše? Bomo li mi vsi s pridom posegli po knjigi, v kateri se tako krasno zrcali življenje in prirodna tajna te, nekoč teptane prekmurske zemlje, ali pa nas bo nekega dne v šoli presenetil kateri izmed učencev z: »Gospod učitelj, v vaški knjižnici imajo knjigo, v kateri tako lepo piše o Muri, o ciganih in o materi, ki vodi bolnega sina...«? Uverjen sem o prvem. Pesimisti naj čakajo na zadnje. Zmago Švajger. —k Izbrano delo Vide Jerajeve. Ženska založba »Belo-modre knjižnice« je izdala kot prvo knjigo svoje zbirke slovenskih književ-nic izbrane pesmi Vide .Jerajeve. Uredila je zbirko in jo opremila s 65 strani dolgim uvodom profesorica Marja Boršnik. Knjiga stane broširana Din 36.—, v platno vezana pa Din 46.—. — Toliko založnici kakor urednici moramo biti hvaležni, da sta izbrali najboljše in pokazali slovenski javnosti zanimiv pojav problematične nature Vide Jerajeve, katere dela raztresena po raznih revijah, niso bila več dostopna širokim slojem naroda. Marji Boršnikovi se je posrečilo, pokazati nam na razmeroma majhnem prostoru zanimivo življenjsko pot pesnice Vide, ki je korakala skozi življenje »himmelhochjauchzend — zum Tode betriibt«. Zal, da je v njeni drugi polovici življenja prevladovalo poslednje razpoloženje ter jo pognalo v tragično smrt 1. 1932.^ v 57. letu njene starosti. — Njene pesmi same, zlasti pa posrečen uvod urednice nam odkrivajo nadvse zanimiv pogled v dušo človeka, ki je vsled svoje notranje problematike moral končati tragično. Knjiga nudi vsakomur, ki se v njo poglobi poleg estetskega užitka tudi dragocen donesek k življenjski filozofiji. —k Jože Karlovšek: »SLOVENSKI OR-NAMENT«. Zgodovinski razvoj. Izdalo Udru-ženje diplomiranih tehnikov v Ljubljani 1935. Cena v platno vezani knjigi 110 Din. Jože Karlovšek nam je s svoj o knjigo »Slovenski ornament« oskrbel zgodovinsko utemeljeni opis slovenske ornamentike. Sam pravi v predgovoru: »Sprva sem bil docela uverjen, da je slovenska kultura v ornamen-tiki prav borna in, da je še tisto, kolikor je imamo, večidel tujega izvora. Toda ob neprestanem primerjalnem študiju naše in tuje ornamentike so se mi jele odpirati oči, tako da sem prišel sčasoma do spoznanja, ki zahteva glede tega temeljnega vprašanja našo popolno preorientacijo.« Ze ta ugotovitev vzbuja v nas upanje, da nam pokaže ta knjiga nekaj povsem novega. In nismo se varali. Od prvotne kulture nas pelje pisec skozi dobo preseljevanja narodov do staroslovanske kulture. Pod tem poglavjem opiše staroslovanski ornament, staroslovanske spomenike in barve najstarejših ornamentov. Šele po vsem tem oipisu pride do slovenske ornamentike in do pregleda razvoja slovenske ornamentike. Od 73. do 127. strani so priobčene samo slike v ilustracijo navedenega opisa. Knjiga bo gotovo prav dobro sužila učiteljstvu višjih narodnih in meščanskih šol nri pouku risanja. V njej dobimo prav vse oblike slovenske narodne ornamentike in sicer najstarejše in tudi novejše. Opis zgodovinskega razvoja slovanske ornamentike bo omogočal, da ne bomo mogli kvariti pristnega domačega ornamenta s tujo primesjo. Prav zato, da bomo v bodoče skušali očuvati in ohraniti to, kar je pristno domačega, moramo pozdraviti izdajo Karlovškove knjige. Napovedani drugi del bo služil gotovo v izpopolnitev prvega dela in bo to celotno delo obogatilo našo znanstveno literaturo. KNJIGARNA »UČITELJSKE TISKARNE« raglstrovan« zadrug« i omaj. zavezo L i u b I i a n a Frančiškanska ulica št. 6 priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo pisarniških in šolskih potrebščin. Lastna izdelovalnica šolskih zvezkov. Knjigarna sprejema naročila za knjige iz inozemstva, za vse domače in inozemske liste, revije itd. Velika izbira razglednic in slik. Cene solidnel Postrežba točnal PODRUŽNICA MARIBOR« palača banovlnske hranilnica Izdeluje diazo - amoniak - papir » JASNIT", za kopiranje načrtov, ki je edini 100 °/o domač izdelek te vrste v državi! Pisalni Stroj V elegantnem lesenem pokrovu »MIGNON« precizen izdelek svetovno znane tovarne „Evropa" v Erfurtu, Nemčija Edini pisalni stroj, ki je urejen na tak način, da piše vse svetovne jezike. — Za gg. učitelje in šolske uprave zaradi izredno ugodnih odplačilnih pogojev zelo prikladen. Cena tovarniško novemu stroju je Din 1680"—, plačljivo v 12 mesečnih obrokih po Din 140—. Prvi obrok s povzetjem. Isti stroj za pisavo v jugoslov. latinici in cirilici stane samo Din 140"— več. Edinole pri gen. zastopstvu tvornice za Jugoslavijo: Ing. FRANC LAVRIC Ljubljana, poštni predal 177 - Telefon 24-60 FR. P. ZAJEC VOjjJ^il i z p r a i a n optik V^-6 Ljubljana, Stari trg 9 priporoča: naočnike, Kipalnike, barometre toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, slatnla« Ie srebrnine. Ceniki brezplačno. Zagreb — Poštni predal št. 94 ZA NAVADNE KOPIRNE ! N BARVNE SVINČNIKE GÜNTHER WAGNER k. d., SeliHan RADIRKA