List 16.
Praktična past.
Skođo, ktero miši in podgane napravljajo gospodarju , je velika. Ne požro in pomažejo mu le samo žita v kastah ali v žitnih hranilnicah, ampak tudi pod zemljo delajo poti, ktere včasih veliko stroškov stanejo.
Ker se pa te gospodarstvu zelo Škodljive živali hitro množe, treba je kmalu vjeti jih in vničiti.
Preumetno izdelane pasti niso prav za rabo.
S strupom, mišico ali fosforom podgane moriti, ni vselej varno, ker v take kraje navadno tudi kokoši in mačke pridejo, in če povžijejo strup, pogine tudi ta žival.
Prav koristno past si gospodar lahko sam napravi in sicer tako-le:
Postavi kake 3 čevlje visok sodček na prostor, kamor podgane najbolj zahajajo. Zgornji del odprtega sodčeka ovij in prevezi s polo debelega papirja. Na papir položi vabo iz testa, drobno razsekanega mesa, ali slanine in kaj tacega. K sodcu pristavi kako diljo, da morejo živalice povoljno gori in doli se sprehajati. Prvo noč se navadno nobena ne prikaže; drugo, tretjo noč prihajajo druga za drugo , ter žr6 od vabe, ki je na papirji nastavljena.
Ko zapaziš, da so podgane začele hoditi na papir, ki je na mestu zgornjega dna sodčekovega, vlij v sodček kakih 8 palcev visoko vode, postavi v sredo sodca zidarsk cegel navpik,  ter privezi  nazaj  papir in ga v
sredi na križ   I  -f-     prerezi.
Prva podgana, ko pride, da bi se nasitila, pade v sodeč ter skače po vodi, dokler se ne reši na cegel, ki v sredi sodca stoji, okoli njega pa voda.
Kmalu pride druga podgana, ki se ji ravno tako godi kot prvi; išče suhega mesta ter ne dobi druzega kot cegel.    Podgani se preganjate na opeki (ceglu), da
vstane tak krik in vriš, da druge podgane iz svojih lukenj prilezejo, hitro po deski na sodeč gredo, pa precej v sodeč počepajo. Zmiraj veče vpitje in cviljenje privabi še drugih podgan, ki se vse tako polove.
Ta v nekem gospodarskem češkem listu priporočani lov podgan popisuje v dunajskem listu ,,der prak-tische Landwirth" neki dopisnik ter pravi, da vse to je sam skusil: Moje veselje je bilo že veliko, ko zvečer slišim tak vriš v sodcu; še večega veselja pa sem doživel drugi dan, ko v sodeč pogledam in vidim, da je 47 podgan notri, ki so me tako milo gledale, da mi je težko bilo, jih pomoriti. Od tega časa, pravi, nisem več teh živali videl; ali so se vjele, ali pa so se preplašene kam drugam preselile.
Naj tudi naši gospodarji skusijo to past! Priporočana je zelo, veliko ne stane, zraven pa se še veliko smeha doživi.                                           Janez Saje.
126