Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 800
Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.500
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	... L 2.500
T r i e s t e, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
Leto XI. - Štev. 4
Gorica - četrtek 22. januarja 1959 - Trst
Posamezna številka L 30
Vloga katoliškega tiska
Katoličani bomo z vso spoštljivostjo sprejemali iz rok matere kat. Cerkve verski ali cerkveni tisk, ki nas neposredno vodi k Bogu. Prav tako bomo ljubili, podpirali in širili katoliški tisk, ki med nami brani in zagovarja božje in cerkvene pravice, verske in moralne vrednote, in ki v luči razodetja razsvetljuje in prikazuje zgodovino človeštva in vsa področja človeške znanosti.
Prve začetke katoliškega tiska imamo v apostolskem delovanju sv. Frančiška Šaleškega, ki ga je Cerkev prav upravičeno proglasila za nebeškega patrona dobrega tiska in časnikarjev. Bilo je 1. 1595., ko je sv. Frančišek Šaleški vodil v Kja-bleški pokrajini težko borbo zoper krivoverske hugonote in kalviniste. Z apostolsko gorečnostjo je pridigoval in razlagal krščanski nauk v cerkvah, v zasebnih dvoranah, na prostem. Mogočni nasprotniki so tedaj preprečili, da bi ga ljudstvo lahko hodilo poslušat. Kaj je storil sv. Frančišek? Svoje nagovore je spisal, dal jih je razmnožiti v stotih izvodih; te natiskane lističe je nato delno nabil na mestne zidove in delno razposlal na dom imenitnejših ljudi. Ti razobešeni in na dom poslani lističi so dejanski predhodniki današnjih časopisov. In u-speh? Z dobrim tiskom je sv. Frančišek spreobrnil skoro vse tamošnje krivoverce, saj je napisano, da ko je Frančišek prišel v deželo, bi lahko na prste preštel vse katoličane, ko pa je umrl, bi na prste lahko prešteli vse neizpreobrnjene Krivoverce.
In kakor je z dobrim tiskom sv. Frančišek Šaleški spreobračal švicarske in francoske kalviniste in hugonote, tako je s katoliškim tiskom sv. Peter Kanizij spreobračal nemške luterance. In kakor je sv. Don Bosco s katoliškim tiskom reševal katoliško vero med Italijani, pravtako je naš veliki škof Slomšek z dobrim tiskom, s knjigami Mohorjeve družbe reševal katoliško vero med Slovenci.
Katoliška Cerkev je namreč širila božje Kraljestvo na zemlji z ustno in pisano besedo. Apostoli so pridigovali, pa tudi pisali evangelije, apostolska pisma. Ko pa je človek iznašel tisk in ko so se tudi množice z uvedbo šolske obveznosti naučile čitanja, je Cerkev nepretrgoma priporočala katoliški tisk. Papež Leon XIII. je opetovano pozival katoliške laike, naj podprejo kat. Cerkev z govorjeno in pisano besedo. Papež Pij XI. je leta 1933 pisal portugalskemu patriarhu, naj učinkovito zoperstavi tamošnje-mu pogubnemu liberalnemu tisku »katoliški tisk«. In v božični poslanici 1. 1936 Je isti papež pozval vse katoličane, naj podprejo katoliški tisk. Rekel je: »Katoličani so v vesti dolžni, podpirati in širiti prav z vsemi sredstvi katoliški tisk, ki je najboljše sredstvo za krščansko vzgojo.« Pij XII. je tudi nepretrgoma opozarjal vernike, naj čitajo, širijo, podpirajo katoliški tisk.
Peklenska vrata so se danes nekam na stežaj odprla in kar bruhajo na svet poplavo brezbožne propagande, veri sovražne literature, opolzkih ilustriranih tednikov, ki žal najdejo pot tudi v naše domove, v roke naše mladine. če temu pogubnemu tisku prištejete še ustno brezversko in nemoralno propagando po radiu, ln zlasti še v kinu in na televiziji Prikazano razvratnost in pohoto, tedaj moramo priznati, da je vse naše ozračje okuženo in da sta duh časa in javno mnenje popačena.
V	to vedno bolj rastoče mračen je verske in moralne zavesti, v to duhovno temo lahko vnesemo morje luči in svetlobe prav s katoliškim tiskom, ki dan za dnem lahko razsvetljuje z lučjo resnice razume, ogreva srca in jači voljo za krepostno življenje.
NASA DOLŽNOST DO KATOLIŠKEGA TISKA
Kot verni otroci kat. Cerkve iskreno delilno, da bi prišlo med nas Kristusovo
kraljestvo resnice, dobrote, miru. A ni zadosti, da mi samo želimo, treba je, da dobri stvari tudi dejansko pomagamo. Ta dejanska pomoč in opora z dobrim tiskom nam nalaga več dolžnosti.
Videmski nadškof msgr. Zaffonato je predlanskim meseca marca naslovil na svoje vernike poseben poziv o katoliškem tisku. Poudaril je zlasti, da grešijo ne samo oni verniki, ki kupujejo slab tisk, ampak tudi oni, ki ne podpirajo dobrega. »Sodelujejo pri zlu,« tako je napisal, »oni, ki kupujejo, čitajo in tako širijo slab ali negativen tisk, ki poraja razumsko puhlost, širi laicizem in prikazuje svet in življenje v luči, ki je nasprotna evangeliju. A sodelujejo pri slabem tudi oni, ki ostajajo brezbrižni ob dobrem tisku, ker ga niti ne kupujejo, niti čitajo niti podpirajo, pač pa ga omalovažujejo in ponižujejo!«
Vsak dober katoličan bo zatorej:
1.	Kupoval ali se naročil na kat tisk:
tako pri nas na Kat. glas, Mladiko, Mohorjeve knjige, Knjižice, Pastirčka.
2. širil kat. tisk s tem, da bo druge vabil, naj po njem sežejo.
3. Podpiral z naročnino in darovi; pa tudi z moralno oporo, ker ga bo zagovarjal, branil in zlasti ker bo živel, mislil, čutil, govoril v skladnosti s tem, kar proglaša kat. tisk.
4. Sodeloval s članki in dopisi kot tudi s širjenjem in propagando.
Napoleon se je dobro zavedal vpliva, ki ga ima na ljudi dobri odnosno slabi tisk. Zato je prepovedal čitanje nemoralnih Stendhalovih romanov:	Izjavil	je:
»Nikoli ne bom mogočen vladar, če se bodo moji podložniki držali Volterjevih ali Ruosdjevih teorij!«
Prav tako nam kliče tudi Kristus: »Ne bom zavladal med vami s svojo resnico, dobroto in mirom, dokler bo v svetu vladalo zlo, ki ga širi slabi tisk! Premagajte zlo z dobroto! Premagajte slabi tisk z dobrim! Tako boste z lučjo resnice razsvetlili temo zmote in laži, da v vsakem srcu in v vsem svetu zavlada Sonce resnice, Kristus Gospod!« Dr. R. K.
Po neapeljskem kongresu
V	nedeljo se je zaključil v Neaplju kongres italijanske socialistične stranke (PSI), ki jo vodi Nenni. Na zborovanje se je zbralo več kot pet sto delegatov iz vse Italije, da določijo politični program in si zberejo novo vodstvo stranke. Kongres se je letos začel in vršil v drugačnem ozračju kot druga leta; prvič po več kot desetih letih so Nennijevi socialisti šli na vsedržavni kongres razdeljeni v tri skupine: avtonomistično (Nenni), levičarsko(Vec-chietti) in sredinsko (Basso).
Največje pričakovanje je vladalo za to, kakšno stališče ba zavzel Nenni do glavnih problemov ital. polit, življenja, saj se je predstavil na kongresu kot najmočnejša notranja struja in mu je bila zmaga takorekoč že zagotovljena. Splošno mnenje je, da se je praktično od vseh strank izoliral. Kot
RAZGOVORI Z Ml KO JANOM
Tritedensko potovanje sovjetskega podpredsednika Mikojana po Združenih državah se je zaključilo v torek. Moral bi iti še na Florido, toda v soboto po razgovoru z Dullesom in Eisenho-werjem se je odločil za predčasen odhod v domovino. Tudi ta zadnji teden je mnogo potoval kot »privaten turist« in se med potjo zanimal za najrazličnejše stvari iz ameriškega vsakdanjega življenja. Obiskal je med drugim univerzo v Los Angelesu ter središče filmske industrije Hollivood. Predstavili so mu najznamenitejše filmske zvezde in zvezdnike ter se je z njimi razgovarjal. Znano ital. igralko Sofijo Loren je povabil, naj pride v Rusijo. Izrazil je željo po sodelovanju tudi na filmskem področju. V Los Angelesu je po 40 letih srečal nekega prijatelja in sošolca. Ko se je namreč vračal v hotel, kjer se je nastanil, je nekdo kričal za njim: »Anastas, me ne poznaš, jaz sem Harout.« Bil je njegov sošolec iz leta 1916-17. Pozdravila sta se pred naskokom fotografov in policajev, ki so ju kmalu ločili.
Ameriška diplomacija v Wa-shingtonu tudi ni stala križem rok. Čakali so jo še zadnji razgovori s sovjetskim gostom. Medtem ko je Mikojan ogledoval hol-
liwoodska čudesa, je Dulles imel važno tiskovno konferenco o zadnjih sovjetskih predlogih o nemškem vprašanju. Govoreč o Miko-janovem obisku, je dejal, da bo nedvomno prispeval k boljšemu razumevanju vzajemnih stališč o mednarodnih problemih. Za ZDA so svobodne volitve še vedno najboljše sredstvo za dosego nemške združitve, vendar je dostavil, da se nemška združitev doseže lahko tudi na druge načine, in s tem dal razumeti, da je Amerika pripravljena vzeti v poštev tudi druge načrte, ki bi ne nujno morali sloneti na svobodnih volitvah.
Ta izjava je seveda marsikoga presenetila. Vznemirila je posebno nemške diplomatske kroge v Bonnu, ki so mislili, da se je s tem spremenila ameriška politika do nemškega vprašanja. Toda A-meričani so takoj potolažili Adenauerja, da gre le za taktično potezo in da so ZDA trdno odločene braniti svobodo Nemčije in Zahodne Evrope sploh.
Ameriški zunanji minister je zavrnil zadnjo sovjetsko noto, vendar je pustil odprta vrata za nadalnja pogajanja. Mnogi ugibajo, zakaj je ameriška diplomacija tako spretno spremenila taktiko. Verjetno so morali biti važni razlogi, da je odločni Dulles v to
Položaj na Poljskem
Znano je, da se Gomulka na Poljskem lahko drži na oblasti edinole s podporo katoličanov. Kakor hitro bi si odtujil njihove simpatije in pomoč, bi bil njegov položaj v resni nevarnosti. Zato vsako poslabšanje odnosov med vlado in Cerkvijo povzroča v prizadetih krogih zaskrbljenost. Ti odnosi so se poslabšali že prejšnjo jesen, z vrsto napadov v tisku na duhovščino ter s prenehanjem verskega pouka v šolah. Sedaj, ko se je kardinal Višinski vrnil iz Rima, se je zdelo, da se bo položaj uredil. Mnogo se je s tem v zvezi govorilo o reviziji od-nošajev med Sveto Stolico in katoliškimi deželami s komunističnimi vladavinami.
Prav te dni je prišla s Poljskega vest, da so aretirali in spravili pred sodišče enega najbolj vplivnih katoliških duhovnikov Milana Pirošinskega. Obtožili so ga, da je s podkupovanjem državnih
funkcionarjev dobival večje količine papirja za tisk neke revije, kakor je bilo določeno. .
Duhovnik Pirošinski je urednik revije »Homo Dei«, kateri je vlada dovolila naklado 10.000 izvodov. V obtožnici ga obtožujejo, da si je nezakonitim potom preskrbel več papirja in tako zvišal dovoljeno naklado. Obtožili so ga tudi, da je izdajal druge ilegalne tiskovine. — Skupno z njim je obtoženih še sedemnajst drugih oseb, med temi načelnik državnega urada za razdeljevanje papirja ter direktor neke državne tiskarne.
Mnogi se sprašujejo, zakaj Go-mulkov režim vsako toliko zaostri svoj pritisk na cerkveno hierarhijo, ko sam dobro ve, da brez podpore katoličanov ne more o-stati na oblasti in je zato od njih povsem odvisen. Poljski katoličani predstavljajo tako kompaktno silo, da ne more vlada mimo njih.
privolil; svobodne volitve so bile vedno temeljni steber zahodne politike do Nemčije. Prožnost zadnjega ameriškega stališča naj bi pomagala spraviti nemško vprašanje iz slepe ulice. Zato o preobratu politike ZDA do tega vprašanja je še preuranjeno govoriti.
ZADNJI RAZGOVORI
Po dveh tednih turneje se je Mikojan vrnil v Washington, kjer je imel zadnje razgovore. Sestal se je z Dullesom in s senatno komisijo. Izvedelo se je, da je predlagal, naj bi se ameriške in sovjetske čete umaknile 800 km od sedanje meje med obema taboroma ter naj bi jamstvo nad »svobodnim« Berlinom prevzeli Združeni narodi.
V soboto se je Mikojan sestal s predsednikom Eisenhovverjem v Beli hiši. Razgovarjala sta se skoro dve uri dolgo. Glavni predmet razgovorov je bilo vprašanje Nemčije in razorožitev. Nobena stran ni predložila novih načrtov o nobenem problemu. Namen razgovorov je bil pravzaprav pojasniti vsak svoje stališče do svetovnih problemov. Dulles in Ei-senhovver sta gostu predočila, da mora Sovjetska zveza spoštovati vse sprejete mednarodne obveznosti v 'zvezi z Nemčijo in da se zato ne bodo umaknili iz Berlina. Tudi Mikojan ni povedal nič novega, ampak je le skušal omiliti ton sovjetskih zahtev.
Na koncu sta obe strani izjavili, da je bil sestanek koristen, ker je ustvaril ugodno ozračje za nadaljevanje razgovorov na drugi ravni. Tudi Eisenhower je izročil vljudnostno poslanico za Hru-ščeva. "
V ponedeljek je imel Mikojan zadnji razgovor v ZDA, in sicer z državnim podtajnikom za gospodarske zadeve Dillonom. Upal je, da mu bo uspelo doseči kake otipljive uspehe vsaj na gospodarskem polju, ker jih na političnem ni bilo. Toda podtajnik Dillon mu je z.odkritimi besedami dal razumeti, da Amerika ne misli odpraviti dosedanjih omejitev nad izvozom strateškega, materiala v Sovjetsko zvezo. Razočaran zaradi te odklonitve je Mikojan v razgovoru s časnikarji dal zelo nepovoljne izjave o Ameriki in njeni politiki do Nemčije. Vsled tega sodijo, da je Mikojanov o-bisk pravzaprav pustil stvari, kot so bile prej.
zagovornik strankine avtonomije je odbil vsako politično sodelovanje s komunisti, krščansko demokracijo ter socialdemokrati. Dejal je tudi, da njegova stranka sprejema demokratična načela v boju za socializem.
Zadnja leta se je mnogo govorilo o združitvi ital. socialistov ter o dvogovoru in sodelovanju s katoličani. Toda sedaj je vse to padlo v vodo. O socialistični združitvi sta se razgovarjala Nenni in Saragat pred dvema letoma v Pralognanu. Govoreč o tem na kongresu, je Nenni dejal, da so časi Pralognana končani; združitev je možna le v okviru ital. social. stranke. Negativno in polemično stališče je zavzel tudi do vlade in krščanske demokracije, s katero je izključil vsako sodelovanje.
Zavrnil je komunistično pomoč, ker hoče hoditi svojo neodvisno pot, odbil sodelovanje s socialdemokrati ter katoličani. Zato Nen-niju in njegovim socialistom ne ostane drugega kot ostati v načelni opoziciji in čakati, da ga volivci s potrebno večino spravijo na oblast. — To naj bi bil glavni cilj ital. socialistične stranke v prihodnjih letih: predstaviti se volivcem kot alternativa napram KD in KP.
Na volitvah na kongresu v Neaplju je Nennijeva avtonomistična struja dosegla 58% vseh glasov, ostali dve 33% odnosno 9% glasov. Ta kongres ni torej rodil nobenih neposrednih posledic za razporeditev sil v parlamentu. Nennijeva social, stranka pravzaprav še vedno išče svojo pot in se skuša osvoboditi svojih pretesnih vezi s komunisti v preteklih letih. Nad njo še vedno leži hipoteka skupnega sodelovanja v sindikatih ter v občinskih upravah.
Neodvisnost za Kongo
Pretekli teden je belgijski kralj Baldovin v zgodovinski poslanici naznanil, da je njegova vlada trdno odločena pripeljati Belgijski Kongo do neodvisnosti. Prepove: dana je rasna diskriminacija. Vlada se bo trudila, da bodo narodi Konga čimprej sposobni se sami upravljati in vladati. Še to leto se bodo vršile nove volitve v u-pravne svete s splošno in enako volilno pravico.
S tem sporočilom je belgijska vlada nedvomno ugodila večini želj afriških domačinov. Belgija je v zadnjih letih izvedla v Kongu velike socialne izboljšave ter priznala številne ugodnosti. Vprašanje je, če se bodo sedaj duhovi pomirili. Zadnji neredi v Leopold-vilu so bili zelo hudi in krvavi. Treba bo mnogo dobre volje in razumevanja od obeh strani, da se stare napake popravijo.
Srečanje petih kontinentov
Na katoliški univerzi v Friburgu v Švici so organizirali mednarodno srečanje akademikov. Na zborovanju je bilo prisotnih 120 evropskih in ameriških dijakov ter 40 afriških in azijskih. Zato so to zborovanje imenovali »Srečanje petih kontinentov«. Podobna zborovanja se bodo ponavljala tudi v prihodnosti, da pride do večje povezanosti jned visokošolci.
Nemški katoličani
podpirajo arabske begunce
Nemški katoličani so zbrali 15.000 dolarjev za pomoč otrokom arabskih beguncev, ki taborijo na betlehemskih pašnikih.
NAS TEDEN
P. ANTON KOREN OJ
25.1.1. predp. nedelja: Spreobrnjenje sv. Pavla
26.1. ponedeljek: sv. Polikarp, š., m.
21.1. torek: sv. Janez Krizostom, š., cerkv. učenik
28.1. sreda: sv. Peter NoL, spozn.
29.1. četrtek: sy. Frančišek Sal., š., c. uč.
30.1. petek: sv. Martina, dev., m.
31.1. sobota: sv. Janez Bosco, spozn.
SV. JANEZ KRIZOSTOM (f 407) je kot otročiček zgubil očeta. Mati Antuza se ni hotela več poročiti; vsa se je posvetila vzgoji svojega edinca. Poganski učenik Libani je vzkliknil o nji: »Kakšne so krščanske matere, ki vzgojijo take sinove!«
Postal je duhovnik in škof v Carigradu. Spada med najboljše cerkvene govornike,
'če ni celo prvi med njimi. Krizostom pomeni Zlatoust. Njegovi govori so še sedaj sveži in krepki, po 1550 letih! Njegovi spisi obsegajo trinajst kot mašne bukve velikih in debelih knjig.
Kot škof je deloval silno goreče in je nastopal proti razvadam tudi na cesarskem dvoru. Nakopal si je smrtno sovraštvo cesarice Teodozije. Moral je v pregnanstvo. Kruti vojaki so ga v oddaljeno pregnanstvo gonili tri mesece brez pre-stanka; želeli so, da bi izdihnil že na potu. To so tudi dosegli.
Njegove zadnje besede so bile: »Bog bodi zahvaljen za vse. Amen!«
Cesarica Teodozija je temna figura v zgodovini. Kaj menite, da bodo sedanji preganjalci in mučitelji duhovnikov imeli v zgodovini bolj časten spomin?
1. predpostna nedelja
Bliža se drugi veliki letni praznik : Velika noč. Še približno 70 dni, pa bomo zapeli velikonočno alelujo. Velika noč je praznik Gospodovega in našega duhovnega vstajenja, praznik duhovne zmage, praznik zmage nad peklom in nad grehom, in praznik vsečlo-veškega vstajenja. Božič nas spominja na Jezusovo rojstvo , Velika noč pa na Jezusovo vstajenje in naše odrešenje.
Za našo srečo ne zadošča dejstvo, da je Zveličar prišel na svet, da se je resnično rodil, da je živel na zemlji, na zemlji deloval, učil in trpel in končno za nas na križu mučeniške smrti umrl, ampak je nujno potrebno, da mi ljudje pridno sežemo po sadovih Kristusovega odrešenja. Potrebno je, da sprejmemo božjo milost in sicer vsakokrat, ko nam jo ljubi Bog ponudi. Treba je, da smo verni, globoko verni in sveti katoličani in da zvesto po veri živimo. Za našo večno srečo ni dovolj, da smo dobri in olikani ljudje, ampak biti moramo dobri in popolni katoličani, taki, ki so Bogu v veselje in ljudem v korist.
Treba se je oprostiti greha, rešiti greha in zaživeti popolno krščansko življenje.
Sv. maša nam opiše žalostno stanje grešnika na zemlji: »Obdali so me smrtni vzdihi, bolečine pekla so me obdale.« Največja življenjska nesreča je greh. Zaradi tega vedno daleč od greha! Naš vsakdanji sklep bodi ta-
le obljuba: »Hočem te ljubiti, Gospod, moja moč; Gospod, moja trdnjava, moje pribežališče in moj rešitelj.« — Sv. Pavel (glej berilo !) primerja naše življenje športni tekmi in nas podžiga, da zastavimo vse sile, da prispemo kot zmagovalci do nebeškega cilja in da prejmemo nebeško nagrado večne slave. Ne hodimo leni in zaspani, ampak bodimo kakor tekmovalci v tekališču, kjer vsi tečejo in napenjajo vse sile, da bodo prvi. Kolikor vzdržkov, koliko truda in naporov jih stane prazna in minljiva človeška slava! Kako vse urnejši in voljni moramo biti mi v duhovni tekmi, ko gre za venec večne slave! Borci morajo odstraniti vse ovire in se vzdržati vsega, kar ovira dober tek. Vzdržimo se še mi grehov, borimo se, da bomo zmagoviti, in hitimo proti nebeškemu cilju! Varujmo se grehov, spovedujmo se pogosto in krepimo se z redno molitvijo in pogostim sv. obhajilom!
Evangelij oznanja veliko božje vabilo na delo. Pomnimo: Bog ne mara brezdelnežev in Bog ne mara nezadovoljnežev in godrnjačev. Bog ljubi delavne ljudi in take, ki Njega ljubijo, ki se vdajo v njegovo voljo in po njej živijo. Uredimo naše življenje po božji volji in sledimo božjemu klicu! Kogar Bog kliče v svoj vinograd, tak naj bo vesel, srečen in ponosen in naj to izredno božje vabilo z veseljem sprejme! — Nihče pa naj ne presliši božjega vabila k svetosti in večnemu življenju!
■ona
življenja
Benediktinci na Ekvatorju
Štirje francoski benediktinci so prispeli v Francosko ekvatorialno Afriko. Naselili se bodo v opatiji sv. Mavricija, ki je pre-flehala z delom pred 70 leti. Opatijo so takrat opustili, ker je spalna bolezen povzročala velike izgube v vrstah menihov.
Zborovanje Žosistov v Nici
V	prvi polovici decembra so imeli v Nici svoje zborovanje asistenti organizacije mladih katoliških delavcev. Zastopane so bile mnoge evropske dežele. Zborovanja se je udeležil tudi kanonik Cardijn, ki se je pravkar vrnil z dolgega potovanja po Daljnem Vzhodu. Proučevali so dosedanje uspehe organizacije in začrtali smernice za bodoče delo med mladimi delavci.
Prvi krščenec na Južnem tečaju prejel mašniško posvečenje
Ilire William Beye je bil član arktične ekspedicije, ki jo je vodil leta 194647 admiral Byrd. Med ekspedicijo je prejel na Arktiki sveti krst. Kasneje je vstopil v frančiškanski red in bil pred kratkim posvečen v duhovnika.
Olajšave za ameriške katol. šole
Marijina legija v Afriki
Marijina legija se je močno ukoreninila v Belgijskem Kongu. V Urundi šteje legija 15.000 članov, ki so razdeljeni v nad tisoč skupin. Poleg teh aktivnih članov deluje v vrstah legije še 30.000 pomožnih članov.
Ameriški predsednik je podpisal dva zakona v korist župnijskih in privatnih šol. Prvi zakon daje na razpolago za prihodnja štiri leta župnijskim šolam 887 milijonov dolarjev, drugi zakon pa oprošča te šole državnih davkov.
Katoliške šole obiskuje 4,700.000 gojencev; katoliške univer2e in univerzitetne kolegije pa obiskuje 332.000 dijakov. V primer z zadnjim letom se je število obiskovalcev katoliških šol zelo povečalo: na osnovnih šolah za 127.000, na srednjih šolah za 54.000 in na visokih šolah za
12.000.
Marijanski kongres v Vietnamu
Evharistična procesija v Kalkuti
V	Kalkuti so imeli veličastno evharistično procesijo, v kateri je korakalo
14.000	ljudi. To je bila največja katoliška procesija, kar jih je bilo kdaj v tem mestu. Monštranco z Najsvetejšim je nosil 83-letni nadškof Ferdinand Parrier.
Vietnamski škofje so izdali skupno pastirsko pismo, s katerim obveščajo vernike o marijanskem kongresu, ki bo 16. in 17. februarja v Saigonu. To je., prvi kongres te vrste v Vietnamu. Kongres bo zelo važen, ker imi bo predsedoval pro-prefekt misijonske kongregacije kardinal Agagianian.
Verski obredi v domačem jeziku v Afriki
V	katedrali v Johannesburgu so zadnji božič prvič uporabljali govorico domačinov med polnočno sveto mašo. V enakem jeziku je bil božični nagovor in božične pesmi.
Evharistični kongres v Srednji Ameriki
V	Guatemali bo od 11. do 15. febr. evharistični kongres za države Srednje Amerike in sicer za Guatemalo, San Salvador, Honduras, Nicaragua, Panama in Costa Rica.
KAJ STORITI ZA ZEDINJENJE?
Rimska Cerkev ima dve misijonski nalogi. Prva je veliki večini katoličanov precej znana. Osnovana je na Kristusovi zapovedi:	»Pojdite po vsem svetu in
oznanujte evangelij vsemu stvarstvu. Kdor pa ne bo veroval, bo pogubljen« (Mk. 16,15.16). Uresničevanje prve naloge navadno imenujemo delo za poganske misijone. Druga misijonska naloga sv. kat. Cerkev je pa delo za zedinjenje odpadlih kristjanov (pravoslavnih in protestantskih) z edinim pravim središčem Kristusove Cerkve — z Rimom. Ta druga naloga, ki jo splošno imenujemo apostol-stvo zedinjenja ali pa delo za unijo, je mnogim katoličanom še malo znana. In vendar ni nič drugega, kakor logična posledica Kristusove zapovedi, želje in molitve : »Da bodo vsi eno, kakor ti, Oče, v meni in jaz v tebi, da bodo tudi oni v nama eno, da bo svet veroval, da si me ti poslal« (Jan. 17,21). V nekem oziru je ta druga naloga kat. Cerkve še važnejša od prve. Zakaj Zveličar trdi, da mora biti edinstvo med kristjani dokaz za poganski svet, da je On (Jezus Kristus) res pravi Poslanec božji, Bog-človek, ki ga je nebeški Oče poslal na svet, da bi vsi verovali vanj in se tako večno zveličali.
EDINOST MED KRISTJANI
Dandanes je toliko razprtije med kristjani! V 11. stoletju (1054) so odpovedali pokorščino rimskemu papežu vzhodni kristjani, predvsem Grki, ki so potem tekom stoletij z misijonskim delom zavedli v razkol vse vzhodne Slovane: Ruse, Bolgare, Srbe. V 16. stoletju so odpadli od Cerkve in zašli v mnoge zmote protestanti. Tako se dogaja, da nam katoličanom in zlasti našim misijonarjem očitajo razni kulturni poganski narodi (Japonci, Kitajci, Indijci) needinost, češ, kaj nas hodite spreobračat, ko se pa sami prepirate med seboj. O tem je mnogo napisal in svoje misli tudi podprl z dokazi iz misijonskega življenja P. Manna v svoji knjigi »I fratelli separati e noi« (Ločeni bratje in mi) v italijanskem jeziku.
KATOLIŠKI SLOVANI — APOSTOLI CERKVENE EDINOSTI
Delo za zedinjenje vseh kristjanov je torej odločilnega pomena za razvoj katoliške Cerkve na svetu. So apostoli, ki zbližujejo protestante z Rimom. Mi katoliški Slovani (Slovenci, Hrvati, Slovaki, Cehi, Poljaki) pa smo poklicani, da privedemo naše pravoslavne slovanske vzhodne brate k cerkveni edinosti. »Gliha vkup štriha«. Skupna kri se ne more izneveriti. Mi poznamo ali vsaj občutimo slovansko dušo. In to je velikega pomena pri delu zedinjenja, ko je treba popravljati različne predsodke in razmere, ki so se kakor kitajski zid nakopičile med nami in njimi v teku enega tisočletja, pri čemer nismo bili nič manj krivi mi katoličani kakor pa oni.
DELO SV. STOLICE ZA ZEDINJENJE VZHODNIH KRISTJANOV
Sv. stolica je v teku tisočletja veliko storila, da ustvari unijo. Tako je cerkveni zbor v Lijonu (1274) zaključil unijo med Rimom in grško Cerkvijo. Pa je trajala le 8 let. Na cerkvenem zboru v Florenci (1439) je prišlo do splošnega zedinjenja; izredne zasluge si je pri tem pridobil kijevski metropolit Izidor. Toda
Panama posvečena Srcu Jezusovemu
Panamski nadškof Beckmann je posvetil državo presv. Srcu Jezusovemu. Pri posvečenju je bilo zbranih 20.000 ljudi na mestnem stadionu. Prisoten je bil tudi predsednik države.
Stoletnica smrti svetega arškega župnika
nasprotniki unije so nahujskali carigrajsko ljudstvo proti zedinjenju, da je kričalo: »Rajši smo turški kakor papeški!« In kar so si želeli, se je prav kmalu uresničilo. Leta 1453 je padel Carigrad v turške roke ter je ostal do danes pod Turki. Najlepšo takratno krščansko cerkev sv. Modrosti (S. Sophia) je polmesec spremenil v turško mošejo in še danes častijo v njej Alaha. Res očitna kazen zato, ker so se izneverili Kristusovi želji, da bi bili vsi kristjani eno, in niso marali za opomine sv. apostola Pavla: »Drug drugega prenašajte v ljubezni in se trudite, da ohranite edinost duha z vezjo miru; eno telo in en Duh, kakor ste bili poklicani k enemu upanju svojega poklica; en Gospod, ena vera, en krst; en Bog in Oče vseh, ki je nad vsemi in po vseh in v vseh« (Ef. 4,2-6). Zanimivo je, da je najbolj nasprotoval uniji efeški škof Marko, apostolski naslednik tistega mesta, kateremu je sv. Pavel pisal zgoraj omenjene opomine. Nič boljše se ni godilo metropolitu Izidorju, ko se je po zaključeni uniji vrnil #v Rusijo. Veliki ruski knez Vasilij se je z nekaterimi škofi uprl cerkvenemu zedinjenju iz političnih ozirov. Metropolit je moral bežati. Unija se takrat v Rusiji ni uresničila, čeprav je bila velika večina ljudi zanjo. Nekaj delnih uspehov pa je Sv. stolica tekom časa vendarle dosegla. Leta 1596. so se pridružili kat. Cerkvi zahodni Ukrajinci (do danes jih je ostalo v uniji okrog 6 milijonov). Leta 1697. pa Romuni v Transilvaniji (1,5 milijona).
DELO ZA ZEDINJENJE NI LAHKO
Človek se nehote vpraša: zakaj pa je delo za zedinjenje pravoslavnih kristjanov s kat. Cerkvijo tako težko in je dalo
tako malo uspehov do sedaj? Glavni vzrok tega je v tem, ker se razkol drži predvsem na slabi volji in na bolj ali manj prirojenih psiholoških predsodkih človeka. Veliko lažje je prepričati krivoverca, ker njegova zmota tiči v razumu. Navadno zadostuje, da takemu človeku pokažemo tehtne razloge, ki se protivijo njegovi zmoti, pa smo ga pridobili za katoličanstvo. Tako se danes obrača v kat. Cerkev veliko protestantov v Angliji in v Ameriki (v Ameriki pravijo, da se jih spreobrne vsako leto okrog 250.000). S pravoslavnim človekom ni tako lahko. Razkol je prostovoljna nepokorščina rimskemu papežu in tiči v volji, ki se noče in noče podati, pokoriti, ubogati, poslušati in se ponižati. Za spreobrnitev volje je potrebna milost božja; da bo pa milost božja prišla, je treba moliti. Razen tega je treba tudi voljo pridobiti. Pridobi se pa človekova volja, ako človeka upoštevaš, ceniš, mu priznaš njegove zasluge, z eno besedo, ako spremenimo naše psihološko razmerje k njemu. Povodi razkola so bili: različna politika na Vzhodu in Zahodu, različno gledanje na svet tam in tukaj, različni jezik, različna kultura, različna filozofija, kratko, različni prijem življenja pri nas in pri njih. Zato ne smemo zahtevati od vzhodnih kristjanov pri zedinjenju s kat. Cerkvijo, da se odrečejo svojega življenjskega nazora, svojih kulturno-verskih pridobitev, v kolikor so te pravične in resnične. Nasprotno. Dopustiti moramo, da vse to ohranijo in se še naprej razvijajo. Tako nam preostajata dve glavni sredstvi našega vzhodnega apostolstva: molitev in zboljšanje medsebojnih razmer in odnosov.
To je tudi glavni namen svetovne molitvene osmine.
Nadškof	Angelo	I
o Apostolstvu sv. Cirila in Metoda
V	Franciji bodo letos z raznimi proslavami obhajali stoletnico smrti sv. Janeza Vijaneja, arškega župnika. Na sporedu so naslednje uradne slovesnosti:
8. februarja: Začetek spominskih slovesnosti v župniji Ars. 9. febr. 1818 je prišel svetnik za župnika v Ars.
1. maja: Kronanje Marijinega kipa v Arsu. Slovesnost bo vodil nadškof iz Lio-na, kard. Gerlier.
1.	julija: Posvečenje novih duhovnikov v škofiji Belley in popoldne začetek evharističnega kongresa.
2.,	3. in 4. avgusta: velike slovesnosti ob obletnici smrti. Sveti župnik je umrl
4.	avgusta 1859.
3.	avgusta: Dan vseh župnikov sveta.
Te slovesnosti bo vodil nadškof iz Pariza kard. Feltin.
Na misijonskem tečaju v Bergamu 15.-23. septembra 1926, ki so se ga udeležili tudi nekateri slovenski duhovniki iz takrat italijanskega ozemlja, je nadškof A. Roncalli italijanskim duhovnikom toplo proporočil ACM. O tem poroča »Zbornik slov. duhovnikov v Italiji« 1926, str. 159 takole: »Morda bo še posebej zanimalo, ako omenimo govor nadškofa Angela Roncallija, apostolskega vizitatorja v Bolgariji. Med silnim odobravanjem je izpodbiijal navzoče k veliki skrbi za pogane, a jih obenem opozarjal na nujnost dela za združitev cerkva. Opozarjal je navzoče, naj z ljubeznijo obrnejo pogled na pravoslavni Vzhod, zlasti na številne milijone slovanskih rodov, ki da/ zaslužijo vso našo ljubezen. Doslej, tako je menil in izjavil, da je to tudi misel sv. očeta, smo katoličani preveč zanemarjali to dolžnost. Od zdaj naprej moramo zamujeno popravljati. Toda nikar ne nosimo ne med pogane ne med razkolne brate niti svojih sebičnih niti političnih teženj niti svoje narodne kulture, ampak samo Kristusovo luč in ljubezen. Te in samo te pričakujejo od nas. Se več, da bo naše delo za Boga uJpešneje, moramo skrbeti, da njih lastno kulturo pospešujemo. Skrb nas bodi, da bomo v posodo njihove domače kulture polagali zaklade čistega Kristusovega nauka. Nato je opozoril na Apostolstvo sv. Cirila in Metoda in pri tem zelo pohvalno omenil tudi delovanje našega g. dr. Fr. Grivca. Tega zborovanja se bomo vedno z veseljem spominjali.«
To priporočilo ACM je bilo za Slovence v Italiji velikega pomena, ker je bilo če-ščenje sv. Cirila in Metoda pod fašistično vlado skoraj prepovedano. Odslej pa se je zelo razmahnilo in1 poživljalo slovensko versko zavest.
Kot apostolski delegat v Bolgariji je nadškof A. Roncalli l. 1926 in 1921 potoval skozi Ljubljano in se prijazno razgovar-jal z voditelji ACM. L. 1929 se je udeležil kongresa za vzhodno bogoslovje v Pragi. —
Danes je božja Previdnost tega moža izbrala, da vodi sv. Cerkev kot Janez XXIII.
sečju. Oblasti so mnenja, da so postale vse te olajšave brezpomembne, odkar je domači trg preskrbljen z zadostnimi količinami domačega in uvoženega blaga široke potrošnje. Zato so spet uvedli carino na darilne pakete. Prav tako bodo plačali carino jugoslovanski državljani na povratku iz tujine v domovino za blago, ki ga bodo hoteli uvoziti. Kakor znano, so smeli doslej uvoziti blago do vrednosti 50.000 dinarjev na osebo, ne da bi plačali carino.
Ti novi ukrepi bodo znova hudo prizadeli jugoslovansko ljudstvo, ki še od daleč nima vsega, kar bi nujno potrebovalo. Domači trg je res mnogo bolj založen, kot pred leti, a tudi cene so za večino ljudi nepristopne.
Sv. oče ljubljanski škofiji
Darilne pošiljke podvržene carinam
Jugoslovanske carinske oblasti so pod-vzele nove ukrepe glede darilnih paketov iz tujine. Doslej so bile proste carine vse darilne pošiljke iz tujine namenjene jugoslovanskim drživljanom, če niso prekoračile vrednosti 20.000 din v trome-
Izjavo pokornosti in vdanosti svetemu očetu Janezu XXIII., ki jo je na dan
kronanja Njegove Svetosti izrekel v stolnici prošt dr. Franc Kimovec v imenu duhovnikov, redovnikov in vernikov ljubljanske škofije, je ljubljanski škof Vovk poslal z opisom izredne slovesnosti v Rim. Državno tajništvo Njegove Svetosti je 26. novembra 1958 poslalo ljubljanskemu ordinariju odgovor, ki se v slovenščini glasi:
»Prevzvišeni gospod! Sveti oče se je silno razveselil vdanostnega pisma, v katerem sporočaš, da si z duhovščino in vernim ljudstvom Ljubljane njegovo kronanje za papeža pozdravil s prazničnim veseljem in veličastnimi obredi.
Sveti oče se za prisrčna voščila prav toplo zahvaljuje in, ko očetovsko misli na Vas, prosi Boga, naj Vam da močno in trdno vero, kakor jo je imel Vaš rod že nekdaj, da bo glas o globoki vernosti, ki je šel o Vaših prednikih, ne le ostal neoslabljen, temveč se celo vse lepše širil do poznih rodov. Sveti oče se spominja, da je bil v Vašem mestu in zato kot očividec ve, da se Ljubljana odlikuje po krščanski kreposti, ljubeznivi poštenosti in prijazni omiki.
Zato sveti oče prosi nebeškega Kralja, naj Vam podeli zveličavnih dobrot, in Tebi, duhovnikom in redovnikom in vernikom ljubljanske škofije v ljubezni podeljuje apostolski blagoslov.
Z dolžnim spoštovanjem Tvoji Prevzvišenosti vdani .
D. Tardini.«
0 šolstvu na Koroškem
: »Koroška Kronika-Naš tednik« poroča, la ima priti na Južno Koroško posebna iomisija naučnega ministrstva, ki naj irouči vprašanje poučevanja na šolah v lužni Koroški, kjer je nastala taka silna imeda z novim šolskim letom. Na komi-Ijo je isti tednik naslovil značilen uvod-lik, v katerem člankar ugotavlja, da so idloki deželnega glavarja o odjavah od Povenščine, odlok o ponovnih prijavah Er dogodki, ki so tem odlokom sledili, stvarili zmedo v šolstvu na Južnem foroškem. Postavlja dve načelni vpraša-tji glede ministrske komisije:
1. Ali bodo učitelji in šolski nadzorni jrgani imeli pogum, da komisiji prika-jejo resnično stanje, ali pa ji bodo po-(azali navidezno sliko »najlepšega reda«?
2. Ali bo komisija hotela dejanski polo-aj spoznati, ali pa je njena naloga samo I tem, da pred avstrijsko javnostjo in Ujino pokrije izvršeno kršitev prevzetih Zveznosti?
Nato prinaša članek izvajanja nekega ičitelja z dvojezičnega ozemlja, ki stvar-fo in temeljito obravnava nemogoče sta-fje, ko večina odjavljenih šolarjev nem-Jko ne razume, on pa jih v njihovem paternem jeziku ne sme poučevati. Ugotavlja, da so bile odjave izvršene pod Mitičnim in prav posebno gospodarskim »ritiskom.
j Naloga ministrske komisije ni le, da Jgotovi dejansko stanje, ampak da po-taže učiteljem pravo pot, ki bo ustre-jala interesom mladine obeh narodov ter zopet ustvarila v deželi mir in red.
slovenski zastopniki na dunaju
Za' 15. januar so bili pozvani zastopniki Slovenskih osrednjih organizacij k zvezni Hadi na Dunaj.
*
Potrebna knjiga
Ob Novem letu je izšla v Celovcu, v Naložbi Kmečke gospodarske zveze, čedna
*________________________
Kandidati SAL„ Adria"
1) Rudolf Sašo	-	pol.	vede;	blagajnik	A.
K. »Jadran«	-	Trst
2) Sfiligoj Savo - jus; tajnik A. K. - Gorica
3) Tul Alojz - soc. in pol. vede; odbornik A. K. »Jadran« - Trst
4) Bratuž Andrej - filozofija; odbornik
S.K.A.D. - Gorica
5) Štoka Drago - jus; p. predsednik A. K. »Jadran«	-	Trst
*>) Bratina Lea	-	ekon.	-	A. K.	-	Gorica
7) Turk Glavko - inž. - Trst
8) Cernic Ivan - matem. - S.K.A.D. - Gorica
9) Bratina Irene - leposlovje; preds. A. K. - Gorica
^0) Maver Marij - leposlovje; odb. A. K. -»Jadran« - Trst.
delegati liste: Udovič Marko - mat. in fiz. -Trst
Brešan Karlo - kemija; preds. S.K.A. D. - Gorica
SLOVENSKIM AKADEMIKOM!
V	članku o bližajočih volitvah za Akademski svet, ki je izšel v božični številki “demokracije« in »Katoliškega glasa« pod Naslovom »Kakšni akademiki so nam posebni«, sem naglasil nujnost samostojne-Sa akademskega nastopa in odgovornost briških in tržaških visokošolcev, da ga Uresničijo. Je to narodna dolžnost, ker si t* lastnimi močmi lahko izvolimo lastno Zastopstvo.
Božični poziv pripravljalnega odbora “Slovenske akademske liste - ADRIA« je z odobravanjem sprejet. Dejstvo je, oba goriška akademska kluba odločno Odpirata zamisel samostojnega nastopa. ^udi akademiki tržaškega A. K. Jadran s° Po veliki večini z odborom vred istega hlnenja. Redki nasprotniki te zamisli se ,Qvnu niso oglasili, da bi svoje ugovore ,lidi utemeljili.
, ^ interesu celotne slovenske skupnosti ,e> da nadaljujemo z akcijo za skupni Sa'itostojni nastop, zato pozivam vse slo-^eHske akademike, da s prepričevalno be-Sedo pridobijo za to zamisel tudi tiste ^ademike, ki so še drugačnih misli.
ak. Marko Ud,, Trst
knjiga z naslovom »Kaj naj vemo o modernem gospodarstvu«. Spisal jo je znani prosvetni delavec in gospodarski strokovnjak, dr. Vinko Zvvitter, ki pravi, v u-vodu, da je to delo namenjeno »našim gospodarjem in gospodinjam, ki slutijo prihod novega časa«.
Na 100 straneh je pisatelj v strnjeni, zgoščeni obliki podal vse najpotrebnejše, kar morata gospodar in gospodinja vedeti na splošno o svetovnem in narodnem gospodarstvu, prav posebno pa o kmetijstvu, ki daje tolikim našim ljudi še danes kruh in življenjsko eksistenco. Ta obsežna in zelo komplicirana snov je podana na pregleden, jasen način in v lahko umljivem jeziku.
Knjižica dr. Vinka Zwittra stane 10 šil. (250 lir). Opozarjamo tudi naše kmete na to knjigo.
VPRAŠUJETE - ODGOVARJAMO
žalna obleka
Spoštovani g. urednik!
Zelo bi mi ustregli, če bi mi na to vprašanje odgovorili: Kaj mislite Vi o Žalni obleki?
Pred mesecem dni je umrla naša stara mama. Mama in jaz sva oblekli žalno obleko: mama celo črno obleko, jaz samo črni trak in ruto. Ljudje pa pravijo za mamo, da to ni več moderno; zame, da sem premlada. Stara sem 19 let. Jaz pa pravim: Mar bo sodobni človek žaloval za svojci samo takrat, ko bo to predpisovala moda? Jaz mislim, da ne. Če drugega ne vsaj nevšečnosti, ki so v zvezi s črno obleko, darujmo za duše v vicah.
Kaj predpisuje sveta Cerkev glede tega?
Vnaprej se Vam lepo zahvaljujem.
J. N., Sesljan
*
Glede žalovanja za rajnimi sv. Cerkev ničesar ne predpisuje v cerkvenem zakoniku; tudi kakih posebnih liturgičnih predpisov ni o tem. Sv. Cerkev ukazuje le duhovniku, naj pri liturgičnih obredih za rajne rabi paramente črne barve. Kako naj bodo oblečeni svojci rajnih, v kakšni barvi in podobno, to ne spada v področje sv. Cerkve. To je stvar vsakega posameznika, njegovega čustvovanja, njegove miselnosti. Zato vidimo, da različni narodi na različne načine izkazujejo žalost za rajnimi. 0 Kitajcih n. pr. pravijo, da v znak žalosti nosijo belo obleko za daljšo ali krajšo dobo. Pri raznih narodih bližnjega Vzhoda je v navadi naricanje, to je jok nalašč za to naročenih in plačanih žensk, ki ob pokojnem jočejo in tarnajo. Večji kot je tak »jok«, večja je žalost za umrlim.
Žalovanje za rajnimi je vedno znamenje spoštovanja do njih in pa tudi izraz vere, da žive tudi po smrti. Zato opažamo žalovanje za umrlimi v taki ali
rKaho je Otukufcs-klaa
kemee ojel
Po 1. svetov, vojni je ku-klus-klan beležil dnevno na stotine novih članov. Na pol javnem zborovanju v januarski noči leta 1921 v Alabami je bilo sprejetih kar 500 novincev hkrati. Zborovališče je v siju mogočnih žarometov kar mrgolelo človeških strašil v belih haljah s kapucami na glavi. Z nenavadnimi prizori so prireditelji nameravali zbuditi strah in spoštovanje do klana pri občinstvu in časnikarskih dopisnikih, ki so med slavnostjo čepeli na bližnjih strehah in so bili predaleč, da bi utegnili ujeti kaj na uho, vendar pa ne toliko daleč, da bi z očmi ne mogli slediti točko za točko fantastično svečanemu sporedu.
In res je teatralna svečanost imela velik odmev v svetovnem časopisju, ki je prav ob tej priliki začelo delati neokusno reklamo v prid »vrhovnemu viteštvu nevidnega cesarstva«.
taki obliki pri vseh ljudstvih, tudi pri najbolj nekulturnih.
Pri nas kristjanih se je pod vplivom vere in liturgije uveljavila navada, da v znak žalovanja za umrlimi nosijo njih svojci, posebno ženske črno obleko za neko določeno dobo. Včasih je bilo to trdno kakor božje zapovedi. Zadnja desetletja pa tudi ta lepa krščanska navada gre zmeraj bolj v pozabo. Moderni človek se hoče zabavati in nič drugega. Pri tem se mu zdi, da mu je črna obleka v oviro. Vsled tega moderne ženske, ki jim z vero izginja tudi čut spoštovanja do rajnih, trdijo, da nositi črno obleko za pokojnimi ni nič moderno. S tem pa samo izdajajo svojo plitvo in prazno dušo. Zato, gospodična, se le držite svojega mnenja in tudi ljudem pokažite, da ste rajno babico spoštovali in jo radi imeli.
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Kateri kraji na Primorskem so mestna naselja
Zadnjič smo objavili članek o nacionalizaciji stanovanjskih hiš in gradbišč v Jugoslaviji. Tam je rečeno, da bo vsaka republika zase z zakonom določila, katere kraje je smatrati za »mestna področja« tako, da bo zanje veljal zak,on o nacionalizaciji stavb in stavbnih zemljišč. Izvršni svet ljudske skupščine v Ljubljani je že izdal tak zakon. Po določilih tega zakona se na Primoskem štejejo za mestna naselja naslednji kraji:
Ajdovščina, Bovec, Idrija, naselje Anhovo, Deskle in Kanal, Kobarid, mesto nova Gorica, Miren in Šempeter, Tolmin, naselje Vipava. Naselje Herpelje in Kozina, Ilirska Bistrica, Izola z okoliškimi naselji: Polje, Jagodje in Dobrava; Koper z okoliškimi naselji: Semedela, Ško-cijan ter naselje Ankaran, Piran z okoliškim naseljem Strunjan ter Portorož z naselji: Seča, Sečovlje in Lucija, Postojna in naselji Pivka in Prestranek, Sežana in Divača.
Glede teh krajev velja novi zakon o nacionalizaciji. Isto velja za ostalo državo.
Ameriška Slovenka v milanski Operi
Ameriška Slovenka, pevka Lucille Udovič se bo v kratkem predstavila italijanski publiki v glavni vlogi Puccinijeve opere Turandot. Novo pevko verjetno ne bodo sprejeli s posebno naklonjenostjo, kajti za to bodo poskrbeli pristaši slavnih italijanskih pevk Marije Meneghini in Renate Tebaldi. Udovičeva je že nastopila na božični večer na italijanski televiziji v vlogi Turandot in je s svojo veliko sposobnostjo navdušila gledalce. Udovičeva se je rodila v San Fran-
Niso še pretekli trije meseci po gornjem zborovanju, ko so iz Texasa začela prihajati poročila o hudih grozodejstvih. Ku-kluks-klanovci so črnce obmetavali z žgano smolo in jih kotljali v kokošjem perju, oblivali so jih z žgalnimi kislinami, jih bičali, habili in izganjali. Tako je hotel ku-klus-klan pri ljudeh uveljaviti moralni zakonik, ki ga je sam ustvaril.
Meseca novembra leta 1922 so v samem Texasu javili senatu nad 500 podobnih grozodejstev, ki so jih izvršili ku-kluks-klanovci sami ali pa so dali pobudo za njih izvršitev. Tudi v drugih državah ni bilo nič bolje. V Marylandu se je klan postavil za zaščitnika javne moralnosti s tem, da je dvojicam, živečim v priležni-štvu, dajal na izbiro ali vstop v zakon ali bikovko. Še posebno neizprosen je bili njegov boj zoper katoličane in Žide.
Tudi New York sam je podlegel klanskemu vplivu. Mestni župan je sicer zaukazal policiji pregnati vse njegove člane, kar nedvomno priča o tem, da je bilo javno mnenje protiklansko usmerjeno. To-
ciscu. Po očetovi smrti je sprejela delo v nekem podjetju glasbil in v prostem času se je učila petja. Tako je postala ameriška primadona.
Idrija
Smrt vernega moža
V	sredo 14. t. m. je odšel v večnost v starosti 92 let rudniški upokojenec Jožef Močnik, oče urednika Kat. glasa, msgr. dr. Franca Močnika. Kljub poledici in snežnemu metežu se je v petek popoldne nabralo mnogo ljudi, ki so častitljivega starčka pospremili na zadnji poti. Pogrebno opravilo je ob asistenci štirih okoliških duhovnikov opravil idrijski g. dekan.
Pokojni Jožef Močnik je bil rojen v Šebreljah. še mlad je zapustil rodno vas in se podal delat v idrijski rudnik. Skrben, trezen in varčen si je polagoma prihranil toliko, da si je postavil lasten dom. Nato si je že kot zrel mož pripeljal iz Žiri nevesto Ivano Tušar. -Z njo je čez petdeset let delil radosti in bridkosti družinskega življenja, dokler ga ni pred desetimi leti za vedno zapustila ravno na svoj rojstni dan, stara 77 let. Po 40 letih dela v rudniku je stopil v pokoj, katerega je pri dobrem zdravju užival vse do letošnjih božičnih praznikov. Pred Novim letom se je nekoliko prehladil, pa si tega ni gnal k srcu. Polagoma pa je toliko oslabel, da je moral v posteljo. Čez 4 dni pa je brez hudih bolečin, previden s svetimi zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Tako je dogorela luč življenja možu, ki je bil sicer preprost, toda značajen, zgleden, veren in zelo vdan Cerkvi. Vsled tega je vžival splošno spoštovanje. Naj mu bo Vsemogočni milostljiv sodnik in bogat plačnik. — Msgr. Francu in sestri Pavli naše iskreno sožalje.
Mikojan je povabil Sofijo Loren v SZ
Podpredsednik Mikojan je ob svojem obisku v ZDA povabil italijansko filmsko igralko Sofijo Loren v SZ. Sestal se je z njo v Los Angelesu, kjer je obiskal družbo Paramuot, kjer snemajo film, v katerem nastopa tudi Loren. Igralka se mu je zahvalila za povabilo in izjavila, da bi zelo rada nastopila v ruskem filmu Čehova Tri sestre. Po razgovoru z Mi-kojanom je Sofija Loren rekla, da je razgovor z Mikojanom ni prav nič preplašil, kakor se ji navadno dogaja, kadar jo predstavijo velikim osebnostim.
VERSKA URA 25. JANUARJA
V	nedeljo 25. jan. ob 12h boste pri oddaji »Vera In naš čas« slišali razgovor z g. patrom Antonom Korenom o raznih liturgičnih obredih.
GOSPODINJSKA ŠOLA ŠOLSKIH SESTER V TRTU. Lani so šolske sestre obhajale petdesetletnico gospodinjskih šol, ki so se vršile pod njihovim vodstvom v slovenskih krajih. Ob tej priliki so opozorile tržaško javnost, da hočejo s tem delom nadaljevati. V tržaški okolici so se že vršili večmesečni večerni gospodinjski tečaji. Sedaj je v načrtu prava gospodinjska šola. Pričela se bo v provincialni hiši pri Sv. Ivanu v mesecu februarju. Nekaj deklet se je že javilo za to šolo. — Dekleta in žene, ki nameravajo zahajati v to šolo, bodo imele pripravljalni sestanek v nedeljo 1. februarja pri čč. šolskih sestrah pri Sv. Ivanu v ulici delle Doccie št. 34. — Vse potrebne informacije glede tega sestanka dobijo lahko tudi telefonično (tel. štev. 95575). Na tem sestanku se bo določil urnik, ki bo najbolj primeren za udeleženke. Ugo-
da policijski organi niso imeli dovolj moči za izvršitev županovega ukaza. Komaj nekaj tednov po njegovi objavi je neki klanovec v klanski noši in s klanskimi značkami vstopil nedeljskega dne v cerkev, prekinil službo božjo in na glas prebral sledeči proglas:
»Naše društvo je bilo ustanovljeno zato, da odpomore najnujnejšim potrebam naših dni. Med drugim ima tudi namen, preprečiti katoličanom nadzorstvo nad domačo trgovino. Prav tako je v duhu klana obuditi viteškega duha in se bojevati zoper sovražnike naših ustanov. Mi smo zoper postavne prodajalce opojnih pijač. Končno naša organizacija ščiti nadoblast belih ter utrjuje prevlado protestantov.«
V	decembru leta 1922 je klaij štel po računih izvedencev približno milijon članov.
Istega meseca sta spet poživila klansko propagando dva dogodka. »Cesarski velikan« Ed\vard Young Clarke je dal razširiti govorico, da pripravlja pravi pravcati napad na Anglijo, ker hoče tudi tam
tovilo se bo tudi število internih gojenk in tistih, ki bodo šolo obiskovale ob določenih urah.
DAROVI :
Za Slovensko sirotišče: Frančiška Mal-fatti ob prvi obletnici smrti svojega moža
1.000; družbenica N. N. iz Gorice 2.000 lir.
Za Alojzijevišče: V počastitev spomina pokojnega očeta msgr. F. Močnika daruje Z.P. 1.000; namesto cvetja na grob blago-pokojnega očeta msgr. Močnika, H. Vranič 500; Frančiška Malfatti ob prvi obletnici smrti svojega moža 1.000; družbenica N. N. iz Gorice 2.000 lir.
Za Katoliški glas: Družbenica N. N. iz Gorice 2.000; N. N. 3.500; razni 6.000 lir.
Za Marijanlšče: Dve gospe iz Opčin 3.000; Marijina družba iz ulice Risorta 10.000; Malalan, Opčine 3.000; Trgovina Fortunato 5.000; N.N. 4.000 lir.
Srčna zahvala vsem dobrotnikom!
Radio Trst A
Nedelja: 10.00 Prenos sv., maše iz stolnice sv. Justa. — 12.00 Vera in naš čas. —
13.00	Kdo, kdaj, zakaj... Kronika sedmih dni v Trstu. — 15.20 Glasba Franza Schuberta. — 15.45 Poje oktet »Planika«. — 16.30 Anton Medved: »Kacijanar«, igrajo člani Radijskega odra. — 21.00 Pesniki in njih stvaritve: »Robert Burns«. — 21.20 Kvintet Niko Štritof.
Ponedeljek:	11.30 Brezobvezno, drobiž
od vsepovsod. — 18.10 Koncert altistke Marije Bitenčeve, pri klavirju Gojmir Demšar. — 19.00 Pisani balončki. — 20.30 Giacomo Puccini: »Tosca«. V prvem odmoru (približno ob 21.20) »Opera, avtor in njegova godba«. V drugem odmoru (približno ob 22.05) »Mala literarna oddaja«.
Torek:	11.30 Brezobvezno, drobiž od
vsepovsod. — 18.00 Z začarane police: Zora Kafol: »Ledena gora«. — 18.10 Beethoven: Septet v B molu, op. 20. — 21.00 Obletnica tedna:	dr. Boris Mihaleč:
»Trocki v izgnanstvu«. — 22.00 Umetnost in življenje: »Razstava zakladov japonske umetnosti v Rimu«.
Sreda:	11.30 Brezobvezno, drobiž od
vsepovsod. — 18.00 »Radijska univerza«: »Znanstvena organizacija dela«. — 18.10 Mozart: Simfonija v g molu. Stravinski: Suita iz	baleta »Ognjeni ptič«. — 19.00
Zdravstvena oddaja. — 20.30 Slovenske instrumentalne zasedbe. — 21.00 »Zaljubljeni soprog«, napisal A Varaldo. Igrajo člani Radijskega odra, vodi Jože Peterlin.
Četrtek: 11.30 Brezobvezno, drobiž od vsepovsod. — 18.10 Haydn: Koncert v d duru za	čembalo in orkester. — 19.00
Šola in vzgoja: E. Košuta: »Psihične razvojne topnje otroka v predšolski dobi«.—
21.00.	»Potovanje na Mesec«, radijska zgodba, 11. slika. — 22.00 Iz sodobne književnosti: »Pregled lanske italijanske književnosti«. — 22.35 Slovenski Oktet.
Petek:	11.30 Brezobvezno, drobiž od
vsepovsod. — 18.00 Radijska univerza: Ivan Artač: življenje starih Egipčanov: »Faraoni«. — 18.10 Chabrier: Pastoralna suia. — 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu. — 22.00 Znanost in tehnika: Anton Mlinar: »Valoviti travniki«.
Sobota: 11.30 Brezobvezno, drobiž od vsepovsod. — 16.45 Liszt: Les preludes, simfonična pesnitev št. 3. — 18.00 Oddaja za naj mlaj še: Radislav Rudan-Saša Martelanc: »Bilo je nekoč: (1) Vilinska mati*. Igrajo člani Radijskega odra. — 20.40 Zbor Slovenske filharmonije. — 22.00 Samospevi Schuberta, Brahmsa in Mussor-skega. — 23.00 Chopinovi valčki. — 23.30 Nočni ples.
zasaditi klanske organizacije. Za Anglijo bosta prišli na vrsto še Francija ter Italija. Ker si je hotel lepo delo olajšati, je dostavil, da se bo klan odpovedal dotedanjemu sovražnemu stališču do katoličanov. Tako je pričakovati, da se bodo vsi ljudje bedega pokolenja združili pod njegovim praporom v boju zoper črnce kljub njihovi številčni premoči.
Napoved križarske vojne proti državi, ki ima pod svojo oblastjo neprimerno več belih ljudi ko črnih, razodeva več kot otroško naivnost. Jasno je, da tako goro-stasna kratkovidnost ni mogla roditi pravih uspehov. Saj do »napada« sploh ni prišlo. In tudi ko bi se bil napad res u-resničil, bi imel za klan usodne posledice. Toda prav v tem bojnem vzdušju se je pripetilo nekaj, kar je zbudilo pozornost javnega mnenja za klansko početje.
V	Mer Rougeu v Louisiani je namreč prišlo do umora črnskega lastnika plantaže in nekega mehanika. Črnca nista bila sicer nič kaj prida in njuno življenje je bilo vse prej kot zgledno. Vendar je bil
Dragi kolega!
Slovenski akademiki s Tržaškega in z Goriškega, vpisani na tržaškem vseučilišču, nastopimo pri bližnjih volitvah za akademski svet (Organismo Rappre-sentativo).
Ker je naša dolžnost, da se svobodno izživljamo, smo prepričani, da je interes vseh akademikov, da SAMOSTOJNO NASTOPIMO KOT ENAKOPRAVNI ČLANI VSEAKADEMSKE SKUPNOSTI.
Od nas samih in od našega odločnega zadržanja je odvisno, ali bomo imeli slovenski akademiki svoje lastne in samostojne predstavnike, ki NE BODO VEZANI NA NOBEN TUJ PROGRAM ALI POKROVITELJSTVO.
Zato Te pozivamo, da na prihodnjih volitvah podpreš SLOVENSKO AKADEMSKO LISTO, ki je pristen izraz naših prizadevanj in občutena srčna želja vseh akademikov tu ob Adriji.
KO POJDEš NA VOLIŠČE, VZEMI S SEBOJ ŠTUDENTOVSKO IZKAZNICO. NA VOLILNICI PREČRTAJ ZNAK S. A.L. »ADRIA«.
GLAVNI ODBOR SLOV. AKADEMSKE LISTE »ADRIA«
DOLINA
Zaključek gospodinjskega tečaja v nedeljo 25. januarja:
1) Razstava kuharskih izdelkov — srečolov — v starem župnišču
2) Ob 6h zvečer prireditev v dvorani:
• KAZNOVANA TRMOGLAVOST (veseloigra v 3 dejanjih)
• PETJE
• RAJANJE
PRIDITE!
Tržaški župan je obsodil skrunilce bazoviškega spomenika
Na seji tržaškega občinskega sveta, ki se je vršila v petek 16. januarja, je župan Franzil odgovoril na pismeno obvestilo slovenskih svetovalcev glede skrunitve bazoviškega spomenika. Zupan je rekel, da kakor je obsodil skrunitev spominske plošče o odlikovanju mesta Trsta z zlato kolajno, prav tako obsoja oskrunjenje spomenika, postavljenega skupini meščanov, ki so padli za svoje ideale. To, je dejal, so obsodbe vredna dejanja, navdahnjena po podpihovalcih, ki škodujejo nacionalni stvari v korist tujcev. Tudi s tega stališča, je pristavil župan, bo vedno obsojal taka dejanja in zahteval, da se odgovorne osebe kaznujejo.
Zadnje županove izjave so nejasne in nelogične. Take provokacije ne služijo »tujcu«, kakor nas imenuje župan, pač pa netijo mržnjo in sovraštvo med obema narodoma.
Uspeh nabirke za škofov jubilej
Nabirka med slovenskimi verniki v Trstu v počastitev škofovega jubileja (prispevek za državno priznanje župnij v Trebčah in Boljuncu) je imela naslednji uspeh:
Marijina družba v ul. Risorta 50.000 Župnija sv. Antona	38.000
Sv. Jakob	6.770
Sv. Vincencij	18.100
Sv. Ivan	20.000
Rojan	35.000
Skedenj	14.500
Salezijanci	5.275
Sv. Ana	2.000
Opčine	35.000
Trebče	51.500
Sv. Križ	10.000
Prosek	13.000
Kontovel	5.500
Bazovica	20.000
. Katinara	7.500
Repentabor	5.000
Dolina	12.000
Boljunec	27.000
Ricmanje	3.300
Boršt	3.200
Mačkovlje	7.750
Stramar	2.500
Tržaška burja in njene posledice
Pretekli petek in soboto je v Trstu divjala huda burja, ki je povzročila vrsto nesreč. Večje število oseb se je moralo zateči v bolnišnico, ker jih je burja vrgla ob tla ali pa je nanje padel kakšen predmet z viška. Tudi ognjegasci so imeli polne roke dela. V petek so zabeležili več kot 25 pozivov na pomoč, tako da so bili res ves dan na cesti. Temperatura se je znatno znižala. Na Opčinah so v petek zabeležili 3 stopinje pod ničlo.
Odhod v Avstralijo
V	četrtek 15. januarja je odpotovala proti Avstraliji motorna ladja »Aurelia«,
ki so jo povsem prenovili v Tržaškem arzenalu. Na ladjo se je vkrcalo 381 raznih beguncev, 110 italijanskih državljanov, ki so prispeli iz Genove, 234 oseb iz Trsta, Vidma, Gorice in Trbiža in 55 izseljencev iz raznih krajev Evrope.
V tem tednu pa je v torek 20. jan. odplula proti Avstraliji druga ladja, »To-scana«, z 250 avstrijskimi, 100 italijanskimi in 150 izseljenci raznih drugih evropskih držav.
Mednarodno zasedanje o avtobusnih zvezah
V Benetkah se je pred dnevi vršila ita-lijansko-jugoslovanska konferenca o avtobusnih zvezah med Italijo in Jugoslavijo. Konferenca je potrdila šest dosedanjih avtobusnih prog med Italijo in Jugoslavijo, nakar sta obe delegaciji odobrili vzpostavitev novih prog, in sicer: Trst-Sežana-Vipava-Ajdovščina ter progo Trst-Zagreb. Sklenili so tudi ponovno o-tvoritev proge Montegrotto-Padova-Mestre-Tržič-Nabrežina-Opčine-Postojna in obratno, in sicer enkrat na teden od 1. maja do 31. oktobra. Prav tako bo vozil od maja do septembra tedensko avtobus na progi Jesolo-Trst-Opatija in na progi Jesolo-Trst-Postojna.
Splavitev turbocisterne »Esso Coventry«
Z veliko svečanostjo so v četrtek 15. jan. splovili v ladjedelnici sv. Marka turbo-
čisterno »Esso Coventry«, ki je že osma izmed 12 naročenih ladij ameriške družbe »Esso«. Prisotni so bili poleg tržaškega škofa msgr. Santina, ki je ladjo blagoslovil, še minister Spataro in vse tržaške osebnosti. Minister Spataro je, ob tej priliki imel tudi krajši govor, v katerem je zagotovil, da bo ladjedelnica dobila še nadaljnja naročila. Popoldne istega dne je minister odpotoval v Sredipolje, kjer si je ogledal kostnico padlih, nakar je obiskal še Gorico, kjer je imel razgovore s predstavniki goriške oblasti.
Astronomske številke božičnih voščil Tržačanov
Tržačani so za minule božične praznike in novo leto odposlali po svetu skoro 1 milijon pisem in 15 ton razglednic. Uporabili so pri tem 60 milijonov za znamke. Darilnih paketov pa so odposlali 17 tisoč. To so res astronomske številke, ki bi se navadnemu človeku zdele skoro nemogoče, če bi ne temeljile na točnih seznamih. Tržaško poštno ravnateljstvo je še izjavilo, da je letošnji poštni promet na vseh področjih bil mnogo višji kot lanski.
Rojan
Lepo število ljudi se je zbralo preteklo nedeljo k popoldanski službi božji v cer-kvenoslovanskem jeziku. Kmalu nas je zajel čar slovanskega bogoslužja, ki je ena sama pesem. Molitve duhovnika v petju se prepletajo s petjem zbora. Mašni obred je zelo razgiban: mašnik je sicer večinoma pri oltarju, vendar se pogosto približa ljudem, jih nagovarja, blagoslavlja, in bogato kadi oltar, ves prostor pred oltarjem in vse navzoče.
Če je že za katoliškega duhovnika koristno, da je dober pevec, je to še neizmerno bolj potrebno za duhovnika vzhodnega obreda. Pri sveti maši je pel zbor iz tržaškega semenišča in smo mu hvaležni za sodelovanje.
Pri deveti sveti maši je pater Koren razložil pomen Molitvene osmine in kaj mi lahko storimo za zedinjenje ločenih kristjanov, če se bomo vsi zavedali odgovornosti, ki jo imamo do zedinjenja z ločenimi kristjani in če bomo res kaj v ta namen storili, bo do zedinjenja prišlo mnogo prej.
Gradbena dejavnost v goriškem mestu
Nedelja 18. januarja je bila za naše mesto še posebno pomembna. Zjutraj ob
11.	uri je minister za javna dela Giuseppe Togni otvoril novi sedež tehnične trgovske šole ter šole za geometre v ulici Ar-mando Diaz. Nova šola bo nosila ime »Enrico Fermi«. Prisotne so bile vse mestne oblasti, šolski ravnatelj prof. Viertha-ler, dijaštvo ter velika množica meščanov.
Nadškof msgr. Ambrosi je najprej blagoslovil poslopje, nakar so sledile druge priložnostne cerimonije. Dr. Polesi se je zahvalil ministru Togniju in prisotnim o-blastem in poudaril, kako velike važnosti je za goriško mesto novi sedež tehničnega inštituta. Dijaki so morali doslej pose-čati štiri različne sedeže v neprimernih prostorih. Doslej so za novi sedež izdali 128 milijonov, potrebnih pa bo še nadaljnjih 80 milijonov za dokončno ureditev nove šole.
Po otvoritvi novega sedeža tehnične šole je minister Togni prisostvoval otvoritvi naselja ljudskih hiš v štandrežu. Številna množica, med njimi vsi novi stanovalci
182 stanovanj, je bila zbrana na prostoru pred hišami. Tudi tu je najprej msgr. Ambrosi blagoslovil nova poslopja.
Kompleks novih hiš sestoji iz enega osemnadstropnega poslopja ter iž 11 štiri-in trinadstropnih stavb. Predstavniki o-
SKPD V GORICI
priredi
v petek 23. januarja ob 20.30 v Marijinem domu na Placuti kulturni večer, posvečen
»VZHODNI CERKVI«
Govoril bo
p. Anton Koren DJ
iz Rima
Pridite!
blasti so si nato ogledali nova stanovanja, ki so zgrajena po vseh pravilih moderne tehnike, nakar je sledila izročitev ključev novim lastnikom.
Goriški urbanistični načrt
Do sedaj so v Gorici gradili po starem urbanističnem načrtu iz leta 1921. To je
dvojni umor nadvse odvraten, ker sta bila reveža pred usmrtitvijo grazovito mučena. Krvniki so bili maskirani in so nosili klanske značke. Guverner se je potrudil, da bi morilce izročil pravici, a je njegovo prizadevanje zadelo ob javno mnenje, ki je bilo slepo naklonjeno klanu. Tudi zvezna preiskava je bila brezuspešna in hudi zločin je ostal nekaznovan. Toda trezni del dnevnega tiska je že več mesecev z zaskrbljenostjo kazal javnosti na-silstva, ki jih je vršila »nevidna sila« v imenu domovinske ljubezni in javne morale. Sedaj je svoje napade še podvojil.
Na napade v časopisju ni društvo odgovorilo direktno, pač pa je razširilo glas, da hoče odločno braniti svoj ugled pred sodiščem. V ta namen bo »cesarski čarodej« v kratkem zahteval s sodnijskim postopkom od urednika nekega newyorškega časopisa milijon dolarjev odškodnine. Sicer pa klan izraža svojo zadovoljnost nad reklamo, ki mu jo dela dnevno časopisje brezplačno.
Sredi najhujšega časnikarskega boja pa je prišlo do nesoglasja v klanu samem. Slo je namreč za to, kako naj se uprav-
lja denarni sklad. A v tem vprašanju so utonila vsa »sveta načela viteštva«, za katera se je klan po lastnih izjavah neutrudno boril!
V	prvih mesecih leta 1922 je v klanu na moč vrelo. Voditelji so si drug drugemu grozili s sodnijo. V tem pa je izbruhnil še notranji »državni udar« z nekrvavo revolucijo. »Cesarski čarodej« Sim-mons je bil odstavljen in upokojen. O-hranil je častni, a nepomembni naslov cesarja. Nadzorstvo nad delovanjem klana, predvsem pa nad njogevo blagajno, je sprejel novi »cesarski čarodej« Evans.
Prvi izraz njegovega čarodejstva je bil razglas, v katerem zatrjuje, da bo znova prižgal plamenico velikega Clarka, ki je nekdaj živo plamtela, in ponesel klanski goreči križ po vsej Evropi.
Najsi priznavamo resnost Evansovim namenom, vendar moramo ugotoviti, da se je moral najprej lotiti naloge, ki ni bila še daleč ne tako širokopotezna kakor njegovi načrti. Njegov predhodnik Simmons je namreč sklenil braniti pred vrhovnim sodiščem v Georgiji pravico do »cesarskega čarodejstva« z vsemi častmi in korist-
mi. Do procesa je res prišlo. Pri njem se je občinstvo na moč zabavalo, kajti nudila se mu je edinstvena prilika, poznati višje klanske uradnike, kakor n. pr. velikega škratlja, ki ga dotlej javnost ni še poznala.
S procesom pa se je vnel še zagrizen prepir najprej med velikim škratljem, cesarskim velikanom, cesarjem samim in cesarskim čarodejem na eni strani in klanskim članstvom na drugi, nato pa še med voditelji samimi.
Na sodni razpravi so prišle ljudstvu v zobe najbolj pikantne tajnosti, ki so kdaj koli prodrle v javnost. Tako je vodstvo poneverilo cel milijon dolarjev iz klanske blagajne ter večkrat utajilo občnemu zboru odstop višjih uradnikov — da sploh ne govorimo o mastnih nagradah, ki so si jih voditelji sami odmerjali in sami izplačevali...
Takšni so bili torej očitni sadovi, ki jih je rodilo prizadevanje »nevidne sile« za pravi »razvoj človeškega značaja«!
Ku-kuks-klan je tako konec vzel zaradi notranjih sporov, od tedaj si ni več opomogel.
Akademski klub v Gorici priredi v sredo 28. t. m. ob 20.30 v dvorani Brezmadežne na Placuti
projekcijski večer,
na katerem bodo prikazovali v barvah lepote naših krajev, od Triglava do Jadrana.
Vljudno vabljeni!
že dolga doba in v tem času so se razmere v marsičem izpremenile. Zato so sedaj izdelali nov urbanistični gradbeni načrt za naše mesto. Pred končno odobritvijo tega načrta mora o njem razpravljati še občinski svet. Po tem novem načrtu bo naše mesto razdeljeno na osem različnih področij, vsako z določenim delokrogom.
Števerjan
Na našem županstvu je bila v četrtek
15.	jan. druga dražba za oddajo gradbenih del za novi šoli v Jazbinah in na Valeri-šču. Pri prvi dražbi lani se ni nihče javil, letos pa je prevzel gradnjo obeh šol zastopnik gradbenega podjetja Luigi Zoff iz Kaprive. Stroški za obe šoli bodo znašali 8 milijonov in 600 tisoč lir.
šola v Jazbinah bo prva na vrsti in, če bo vreme dopuščalo, bodo lahko jeseni otroci iz Jazbin in z Valerišča hodili k šolskemu pouku v novo poslopje. Štever-janci so z ureditvijo te važne zadeve zelo zadovoljni tudi zato, ker se jim obeta delo. Ni dvoma, da bo delovodja, ki je domačin, sprejel na delo predvsem domače ljudi.
Sovodnje
Občinska seja
Dne 9. jan. je občinski svet imel prvo sejo v tem letu. Sprejeti so bili razni važni sklepi:
1. Soglasno so vsi odobrili stroške za nabavo opreme novega otroškega vrtca vRupi. Stroški bodo za približno 500 tisoč lir večji kot predvideno, zato ker je morala občina opraviti nekatera naknadna, a nujna dela. G. prefekt je obljubil, da bo priskočil na pomoč.
2. Določilo se 'je, da ostane pogodba o občinskih loviščih še za eno leto nespremenjena, ker se zadeva obnovitve pogodb za občinska lovišča tiče vse dežele in je zato bolje počakati, da se uredi soglasno za vse občine.
3. Po nekaterih manj važnih sklepih je svet obravnaval predlog manjšine o prenosu naše občine pod goriško sodno področje.
Znano je, da so tudi v goriškem občinskem svetu razpravljali o tej zadevi in da je dvignila veliko hrupa zaradi neotesanega vedenja svetovalca dr. Pedroni-ja. Stvar je pa zelo preprosta: sedanja sovodenjska občina je do leta 1947 tvorila del mirenske občine in skupaj z Mirnom spadala pod sodišče v Gorici. Ko je Miren bil priključen Jugoslaviji, so oni del mirenske občine, ki je ostal pod Italijo, začasno pridružili bližnji občini Za-graj. Ker je ta spadala pod sodno področje Gradiške, smo tudi mi avtomatično prišli pod isto sodno okrožje. Pozneje, ko je bila obnovljena občina So-
vodnje, ni nikomur bilo mar, da bi j vrnili pod prejšnje goriško sodno okro je, kamor smo od nekdaj spadali. Kf gre sedaj za to, da se dokončno uredij sodne razmere v goriški deželi, je pa najbolj naravno, da se sovodenjska ol čina vrne zopet pod nekdanje gorišk sodno okrožje. To je tem bolj naravn< ker nas z Gorico druži tisoč vezi, z Gn diško pa samo oddaljeni most v Zagraji Občinski svet je zato soglasno odobr predloženi memorandum. (Podoben pr mer je tudi s števerjansko občino, ki j bila do leta 1947 pod občino Kojsko, p« zneje pa je začasno prišla pod občin Kapriva in z njo pod sodno okrožje Ki min, čeprav s Krminom nima ŠteverjaJ prav nobenih naravnih zvez, z Gorico p vse. - Ured.)
4. Debata o drugem memorandumu gli de sedeža bodoče avtonomne dežele Fur lanija-Julijska Benečija je bila prenesi na na prihodnjo sejo.
5. Trošarina se ne od 16.. t. m. več po bira v Gorici, temveč na županstvu v So vodnjah vsak torek in petek od 14. d<
16.	ure
Izšel je PASTIRČEK
za mesee januar
Motorizacija v Švici
Po zadnjih statistikah je v Švici skuf no število motornih vozil 750.000. N vsakih sedem prebivalcev pride eno vfl zilo. Samo v zadnjem letu je število mfl tornih vozil naraslo za 57.500. Tako glede motorizacije Švica na enem izme prvih mest na svetu in prva v Evropi.
OBVESTILA
JUBILEJNA ŠTEVILKA Prihodnja številka, ki izide z3 10-letnico KG, bo dvojna, stal« pa bo samo 30 lir. To naj bo po klonilo našim zvestim naročni kom in kupovalcem za deset letnico.
UREDNIŠTV<
MAŠA V VZHODNEM OBREDU
V	GORICI
Ne pozabite, da bo v nedeljo 25. t. r* ob 6.30 zvečer v goriški stolnici slovesni
maša v bizantinsko-slovanskem obred« Maševal bo p. Anton Koren DJ, pel bc pa moški zbor pod vodstvom prof. Ml Fileja.
LISTNICA UREDNIŠTVA
Dopisniku iz Sovodenj: Nepodpisani) člankov ne moremo objavljati. Imen' dopisnikov ostanejo sicer uredniška ta] nost, vendar mora uredništvo zanje ve deti. Pa brez zamere!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpe* trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 7J davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Moinil Tiska tiskarna Budin v Gorici
V sredo 14. januarja je v 91. letu starosti v Idriji umrl moj oče
Jožef Močnik
Priporočam ga v molitev. Gorica, 16. jan. 1959.
Dr. FRANC MOČNIK
Z .nastopom Skupnega evropskega tržišča in po vzgledu velikih konfekcijskih trgovin, ki prodajo vse blago, da pričnejo Z letom 1959 prodajati nove vzorce, nadaljuje
P I T A S S I
GORICA - C D RS O VERDI 38
Z RAZPRODAJO
vse lanske proizvodnje
PO POLOVIČNIH CENAH
MOŠKA OBLAČILA	ZENSKA	OBLAČILA
volneni plašči	od	8.900	lir	dalje	volneni	športni plašči	od	2.900 lir	dalje
obleke	»	5.900	»	»	plašči	iz velourja	»	7.900 »	»
volneni športni	jopiči » 4.500 »	»	ženske	obleke	»	2.900	»	»
» 4.600 »
POZOR ! Vsi dnevi so za nakup najugodnejši! Oglejte si izložbe!