SploSne vesti. — Prihodnja številka Učiteljskega Tova* riša izide po praznikih. — Seja glavnega odbora JUU v Beogradu. V dneh 17. in 18. marca t. 1. bo v domu Jugoslovenskega učiteljskega udruženja v Beogradu seja glavnega odbora JUU. Na njej bo poročal predsednik g. Rašič o položaju in or* ganizaciji, predsedniki sekcij pa bodo ppročali o delu v sekcijah. Razpravljalo se bo tudi o novem poslpvniku. Iz sekcije za Dravslko banovino odpotujejo v Bepgrad predsednik !lvan Dimnik in člani Anton Hren, Josip Kobal in Dušan Šestan. — Odlikovanje. Predsednik ČSR T. G. Masaryk je pdlikoval tov. Staneta Sveteta, šolskega upravitelja v Zgornjem Tuhinju pri Kamniku, s kolajno Belega leva I. stopnje za zasluge na izvenšolskem prosvetnem pol.ju. Dne 10. marca je izročil odlikovancu odlikovanje gen. konzul ČSR v Ljubljani g. ing. Jo= sip Ševčik. — Tovariši obrtnonadaljevalnih šol! V tekočem tcdnu sem razposlal vsem tovari^ šem(icam), ki so se mi prijavili za eksfcurzijo na Čehoslovaško, okrožnico. Ako jc kdo po- motoma ni dobil, jo naj rcklamira pri podpisanem. Scstanck čchoslovaških ck^kurzistov sc bo vršil na Vcliki četrtek ob ]/• 11. uri v Ljubljani v sobi za odseke pri JUU — Frančiškanska ulica 6/1. — Tovariški pozdrav. — Lojze Hofbauer, učitelj-.v Hrastniku. — Prosimo vse šole, ki še niso plačale Levstikove pesmarice »Mladini«, da to čim prej store! — Zahvala. Učiteljski pevski zbor sc iskreno zahvaljuje tovarišici Helcni Frairketovi, učiteljici v Ljubljani, za požrtvovalno zbi* ranjc prispeVkov namesto vstopninc za predpustno prircditev UPZ v znesku 610 Din. Da bi le našla mnogo posncmovakcv! — Poziv na članstvo Učit. društva za srez DpI. Lendava. Na predzadnji odborovi seji jc bilo ugotovljeno, da dplgujc večina članov za letošnje šol. leto skoro vso članarino. Zato prosimo članstvo, da zadosti do 1. maja 1932 vsem svojim obveznostim napram društvu, Ijublj. sekciji in naši beogr. ccntrali in siccr tudi za mcscca maj in juni 1932. Odbpr. — Kaj vse napravi šola. V Meksiki je bilo 1. 1929. 2488 sreskih in 4032 državnih šol. Od 4032 državnih šol jih jc 3890 prirejalo redna tedenska predavanja za narod, 3895 jih jc agilno delovalo na higicnskem in zdravstve* ncm pplju, učitelji iz 3425 šol so cepili vse prebivalce svojc občinc, 3142 šol je ustanovilo zadruge in kmctijske razstave, 784 občin je na inicijativo šol zappčelo graditi pota, 372 šol je napeljalo v vasi pitno vodo, 354 jih je ustanovilo v vasi pošto, 141 jih je instaliralo telefon, brzojav in radio (80), 152 jih je usta= novilo javne knjižnice, 854 šol je zgradilo kopališča, ki služijo vsem prebivakem, 3943 jih je izvolilo posebne vzgojevalne odbore, 1853 šol je osnovalo posebne komitetc za otroško zaščito. 1262 jih je ustanovilo izobražcvalna društva za odrasle, 3321 šol ima posebna polja za obdelovanje, 2874 jih je uredilo vrtove za zeknjavp, 2459 se jih bavi z živinorejo in 786 s čebelarstvpm, 1551 jih goji golobc, 589 svinje in 522 jih gpji drugc domače živali. — 379 šol je uredilo dečja igrišča, 3192 jih je priredilo zemljišče za atktiko, 750 šol ima klube izvid* nikov, 3735 šol ima narodno zastavo, 1874 šol jc ppstavilo odrc na prostem in 837 jih ima krajevne šolskc muzejc. — Posnemajmo Zagreb! Na zagrebških dekliških osnovnih šolah je udomačena lepa navada, ki bi jo prav lahko vpeljaji vsaj po naših mcstnih šolah. Od 3. razreda dalje si morajo narediti deklice dve letni oblekci, okrašeni z narodno ornamentiko. Ena obldka je narejena po skupnem vzorcu, ki ga dela ves razred, druga pa je okrašena poljubno. To je lcpo in praktično. Pridejo prilike slovesnosti, proslave in cerkvene svečanosti. Vsak raz« rcd ima svoje enotnc oblekc, 'kar izgleda zelo lcpo na zunaj in razlika med bogatimi in manj premožnimi izgine popolnoma. Oblekci se ločijo med seboj kvcčjcmu po izvršbi. ki je ali bolj točna, ali pa bolj površna. — Za takšno oblcko se jemlje 1 in pol metra kakšne umetne svile, ki stanc 15 Din mcter. Potcm se potrcbuje še ndcaj prejice tako, da znašajo stroški za takšno obkko kakšnih 40 Din. Toliko pa bi že premogla tudi manj premožna hiša. Vzorce se kopira v šoli in tudi skroji sc lahko obleko v šoli, ali pa doma. Posicusimo, mogoče bo pa lc šlo! — B. R. — Anton Lajovic »Na zapadu nič no= vega.« — Jutro — 13. III. 1932. Zdi sc mi potrebno opozoriti ravno učiteljstvo na ta kulturno političen članek, ki v resnici bazira na sodobnih naših kulturnih odnošajih do »prosvitljenega zapada« in »balkanskcga vzhoda«. — Mnogo je novega na vzhodu, mnogo zdravega, mnogo narodnega in največ našega. Tja naj segajo naši puglcdi, iz onc zakladnicc črpajmo. To je v prvi vrsti dolžnost nas, jugoslovenslkih učiteljev. Vzgojiti moramp tako mladino, ki bo orijentirana na vzhod. Za sedanjost jc pa markantno, da ic vzhoil balkanski: cnoličcn, sentimentalno pobožnjaški — nezanimiv. Zapad pa sodobno razgiban z zamorskimi »šlagerji«, velikanskimi tanki, detdktivskimi romani, patrijarhalnimi osebami iz nepozabnih tradicij. Težka jc pot onih, ki pripravljajo orijentacijo na vzbod! — čp. — BOLNIŠKO ZAVAROVANJE DRŽAVNIH IN BANOVINSKIH USLUŽBENCEV. 5. marca je iinclo Podporno društvo finančnih in drugih uslužbencev za Dravs'ko banovino v Ljubljani svoj II. redni občni zbor. Zbprovanje, ki je poteklo v najkpši slogi, je pokazalo, kako važna in potrebna je ta institucija za drž. uslužbcnce. Društvo jc štelo zadnjega decembra 1931 v posmrtnem skladu 1056, v bplniškem pa 705 članov. Z ozirpm na različno resortno pripadnost članov jc bil sprejet predlog za izpremembo naslova. Društvo sc imcnuje sedaj: Ppdpornp društvo državnih in banovinskih uslužbencev za Dravsko banovinp. Iz blagajniškcga porpčila posncmamo: Društvcna čista imovina dnc 31. decembra 1931 je znašala Din 149.956*23. V bolnišfkem skladu- je bilo vplačano Din 68.394*—, izplačanp pa Din 54.643*04 in to na zdravniških honorarjih, za dobavo zdravil, na raznih podporah za višinska zdravljenja, na podporah družinam in rekonvalescentom ter na povračilih stroškov članom za zdravljenje, ki se niso mogli poslužiti skladnih ustanov. Bojazen, ki sc je izražala početkoma iz raznih strani, da ne bo mogel sklad uspevati zaradi niz'kih prispevkov, sc je izkazala za neutemeljeno. Z odobravanjem je bil sprejet predlog odbora za znižanje prispevkov za otroke do 15. lcta od mesečnih 10 Din na 5 Din. I. redni občni zbor jc prcdvideval pomoč onim članom, ki rabijo za nabavo obutev, oblačil in življenjskih potrebščin etc. sred? stev, ila jim sme odbor v okviru zadevncga kredita dovoljevati kratkoročni kredit proti zadostnemu jamstvu. Na tej podlagi je bilo dovoljenih posojil do 31. decembra 1931 Din 83.834*—. Dubijoz ni. Sprejet je bil pravilnik bolniškega sklada za kto 1932., ki je v bistvu enak onemu iz 1. 1931., t. j. varovan je interes celote tako kot poSameznika. Društvo je pridobilo večino zdravnikov v Dravski banovini za zdravljenje članov v okviru sklada. Omcnimo naj, da štcje sJklad samo v Ljubljani 32 zdravnikov, ki so enako ppdeželskim članom na razpolago. Pravilnik kakor tudi seznama zdravnikov in poverjenikov za izdajanjc nakaznic za zdravnike in lekarne po krajih se bo v kratkem dostavilo članom. Opozarjamo, da jc po sklepu občnega zbora otvorjen do 31. maja t. I. ugodnostni rofc za olajšani pristop k društvu, t. j. proti znižani pristopnini 40 Din za odraslc in 10 Din za otroke do 21. lcta. Pristopi lahko vsak državni ali banoviiv sti uslužbenec z rodbino in svojci, v kolikor žive v skupnem gospodinjstvu, do 55. lcta starosti. Za informacije se obrača direktno na društvo. Priložiti je znamke za odgovor. Poročilo prinašamo, ker je že prccejšnjc število tovarišic in tovarišcv z rodbinami včla= njeno v tem društvu.