Poštnina v državi SHS pavšalirana. ui vc/\»j ...-vmštvo je v .^venski trg 3 (v starem rotovžu), pritličje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik. Štev. 40 Ptuj, 30. oktobra 1921 HI. letnik T nedeljo, dne 30. oktobra 1921 priredi „Kolo jugoslovanskih sester v Ptuju" v prid domači ubožni deci. — Da bi zadnje skromne cvetke v 1.1921 prinesle mnogo toplih suknjič našim malčkom! Karel Habsburg zopet na Madžarskem. Že o veliki noči je poskusil razkralj Karel, da bi na Madžarskem zašel kialjevski prestol. Njegovi prijatelji, madžarski velikaši in Škofje, so bili vsa pripravili, da spravijo Karla na kraljevski prestol. Karel naj bi obnovil ogrsko kraljestvo, z njim pa združil kolikor mogoče bližnjih dežel Jugoslavije, Romunije, Češkoslovaške in še stare svoje Avstrije. Sosednje države so uvidele to nevarnost in odločno zahtevale, naj Karel izgine z Madžarskega, sicer so primorane, da same z vojaško silo to dosežejo. Madžari so se udali in Karel je črez nekdaj dni neslavno odrinil v Švico, ki mu je po polomu Avstrije dovolila, da prebiva v njej. A zavezati se je moral Karel, da bo v Švici mirno živel ter ne ušel zopet na kako pustolovščino. Ali Karlu, še bolj pa njegovi častihlepni ženi Citi ni ugajalo mirno življenje. Želita Bi nazaj časov kraljevske časti in slave, ko bi se njima nebroj visoke gospode klanjalo. Teh časov si želi nazaj pa tudi visoko plemstvo in visoka duhovščina, ki je v kraljevi bližini uživala vsaj del kraljevskega sijaja. V republikansko demokratski državi, kakršni sta sedaj Madžarska in Avstrija, ne uživa ta visoka gospoda onih izrednih časti. Zato je bilo pričakovati, da poskusijo Karel s častihlepno Cito in visoka gospoda, da bi se vrnili nekdanji časi njihove slave in časti. Ali gospoda ne pomisli, da so se časi izpremenili. Umrli cesar Franc Jožef in ta visoka gospoda je v svoji gospodstvaželj-nosti zakrivila svetovno vojno, povzročila neizmerno gorja med ljudstvom. Sami so torej krivi, če je narod hrbet pokazal takim vladarjem in taki gospodi, ki jim ni za narod, ki narod le za se izrabljajo. Kako naj zahteva peščica samolastne gospode, da ljudstvo izroči vso oblast zopet njim, ki so ga že ogoljufali ? Narodi so že toliko dozoreli, da sami po svojih poslancih uravnavajo svoje zadeve. Ali se naj začno narodi med sabo zopet krvavo klati za to, da pripomorejo kakemu Karlu in Citi d6 kraljevskega ali cesarskega prestola ? Saj je bilo že v svetovni vojni dosti krvi prelite. Sedaj hočejo narodi v miru živeti, da z delom popravijo ono velikansko škodo, ki jo je napravila vojska. Zato pa ne zasluži oni, ki hoče kaliti ta mir, nič boljšega, nego da se strnejo dobro misleči narodi in s silo uničijo takega brezvestnega kalilca miru. Ko bi takemu človeku bilo res kaj za narodovo srečo in blaginjo, bi pustil narode pri mirnem delu in jih ne tiral v nove vojske za sebe samega. Vse to pa dela KaLel s svojimi privrženci. Sveto je obljubil, da bo živel mirno v Švici. Ali prelomil je svojo besedo, ko kak cigan in prišel na Madžarsko, da se v krvavi vojski polasti madžarskega prestola in če se mu to posreči, da začne potem vojsko s sosednimi državami. Ali nimajo te sosednje države pravice in svete dolžnosti, da obvarujejo svoje narode novega prelivanja krvi ? Da, imajo to dolžnost, zavedajo se te dolžnosti in vse tri države Jugoslavija, Čehoslovaška in Rumunska bo se zedinile, da hočejo mir za svoje narode. Mir pa bo le, če ne bo Karel strašil po Madžarskem. Zato mora Karel izginiti z Madžarskega čimpreje. če noče Karel zlepa oditi, odkoder je prišel, naj ga prisilijo. To pa takoj, predno se bi mu posrečilo, napraviti večje nemire. Kakor se je Karel o veliki noči zbal naše jugoslovanske vojske ter jo je črez nekaj dni že popihal nazaj v Švico, tako ee mu naj tudi zdaj zgodi. Da je Karlova vrnitev na Madžarsko velika nevarnost za evropski mir, so uvidele tudi velike zapadne države Anglija, Francoska in Italija. Kakor hitro so zvedele, da je Karel na Madžarskem, so zahtevale od madžarske vlade, da javno proglasi, da je Karel in vsa njegova rodbina odstavljena od madžarskega prestola, dalje da naj prime Karla in odžene, kakor bodo določile te države. Kakor hitro pa se je razvedela vest o Karlovi vrnitvi po naši državi, je vsa javnost enodušno obsodila Karlovo vrnitev. In naj so pri nas razne stranke, ki se med seboj hudo pobijajo, v tem pa so edine : Karlova vrnitev na Madžarsko ne sme naj manj e motiti naše ujedinjene Jugoslavije. Veličastne skupne manifestacije vseh političnih strank in naše akademske omladine v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu so jasno pokazale, da stojimo vsi ko en mož za našo neokrnjeno državo, pripravljeni, da v kali udušimo vse izrodke, naperjene proti naši državi. V Narodnem domu v Ptuju se je vršil sestanek tukajšnje organizacije jugoslovenske demokratske stranke. Načelnik dr. Tone Gosak je v dalšjem govoru naslikal politični naš položaj na zunaj in v notranjosti, omenil zlasti gospodarske težave, s katerim se ima boriti ves svet in tudi naša Jugoslavija. Prešel je potem k našim ožjim razmeram v Jugoslaviji, v Sloveniji in nazadnje tudi v Ptuju. Očrtal jo delovanje demokratske stranke v našem okolišu. V Ptuju so se vršile občinske volitve, pri kterih je demokratska stranka dobila 7 mandatov poleg 11 socialdemokratskih in 6 narodnosocialnih. Narodni stranki sta dobili sicer večino, ali nista se mogli zediniti za župana, ker so ga narodni socijalisti zahtevali za-se dasi so v manjšini in tudi nimajo primernega kandidata. Ob medsebojnem prepiru narodnih strank se hoče okoristiti nasprotna stranka socialnih demokratov, o kterih je ugotovljeno, da se je zvezala z nekdanjimi pristaši Ornikovimi, da torej v narodnem in državnem oziru ni zanesljiva. To se jasno vidi na županskem kadidatu socijalnih demokratov, g. Lozinšeku, ki se še vedno ni otresel predvojnega mišljenja o Slovencih, ker njemu še vedno mrze Slovenci, njihova govorica in njihovo narodno in državno mišljenje in delovanje, kar pokaže gospod tudi javno in privolitvah. Demokratska stranka se mora torej kot narodna in državna stranka upreti izvolitvi takega župana. Načelnikovo pojasnilo so navzoči pristaši sprejeli z odopravanjem. Razvil se je na to razgovor, ki se je tikal zlasti gospodarskega delovanja mestnega sosveta in narodnega življenja v Ptuju. Gospodarsko mestne razmere je izčrpno pojasnil gerent dr. Senčar. V narodnem oziru se je pa poudarjalo, naj bomo odločnejši, za kar pa bi morali svoje sile združiti, kakor delajo to tudi naši narodni nasprotniki! Ti so dobro organizirani. Nevarnost od njih ni samo lokalno narodna, nego oni so tudi državno nezanesljivi. Na koncu so se sprejele te-le resolucije: 1. Pristaši jug.demokratske stranke zbrani na zaupnem sestanku v Narodnem domu v Ptuju dne 8. okt. 1921 odobravajo postopanje izvoljenih odbornikov v mestni svet in odbora krajevne organizacije v postopanju volitev župana mesta Ptuj in se istim naroča, zasledovati dosledno sedanjo taktiko. 2. Izvoljenim naSim odbornikom v mestni svet v Ptuju se naroča, da odklonijo vsako sodelovanje v mestnem svetu, kateremu bi načeloval kot župan Losinschegg. 3. Izvoljenim odbornikom se naroča, da isti priporočajo vladi, da ta*odredi, da prevzame takoj posle župana izvoljeni podžupan Blažek, da pride izvoljeni občinski odbor do svojih pravic. 4. Navzoči člani izrekajo dosedanjemu gerentu g. dr. M. Senčarju in ostalim članom mestnega sosveta mesta Ptuj zaupnico in zahvalo za dosedanji trud — isto tako pa tudi vodstvu krajevne organizacije JDS v Ptuju vsestransko priznanje in popolno zaupanje. Karlovega povratka, ker je bil slednji gotovo domenjen z madžarsko vlado. Gospodarstvo. Rožje kot krma za živino. Tudi v Ptuju so se zedinile tukajšnje politične stranke socialnih demokratov, jugoslovanskih demokratov in narodnih socialcev, ter priredile v sredo, dne 26. t. m. v Društvenem domu skupen protestni shod. Udeležba je bila velika, zlasti delavstva je bilo v dvorani in na galeriji polno. V imenu demokratske stranke je govoril dr. Gosak, po-vdarjajoč, da stoji za Karlom šovinistična madžarska vlada ; v imenu socialnodemokrat-ske stranke je govoril Komavli, omenjajoč, da so tudi socialni demokrati ustvarjali Jugoslavijo, v kateri se jim godi boljše nego pod kakim Karlovim režimom, ki se mu odločno upirajo tudi avstrijski socialni demokrati; za narodne socialce je govoril Šerona, kažoč na naše nasprotnike Madžare, Nemce, pa tudi Italijane in Francoze. Po njegovem govoru se je zapela Lepa naša domovina. Nato je bila sprejeta resolucija ljubljanskega protestnega zborovanja, kateri pa se je dodalo.vsled med tem časom spremenjene situacije še več točk, med drugimi sledeče tri glavne: I. Centralna vlada naj zahteva od an-tante, da se internira razkralj Karel najbližje kje v Južni Ameriki, ne pa v Italiji, tako da mu bo enkrat za vselej onemogočen vsak poskus zopetnega povratka. II. Naj se zahteva spojitev Jugoslavije s Češkoslovaško potom koridorja. III. Naj se zahteva od Madžarske povračilo vseh stroškov, ki so nam nastali vsled Stari Poetorio, ¦ Predaval dr. Vladimir T r a v n e r. Nadaljevanje. V tem času se začenja preseljevanje narodov, ki je trajalo v naših pokrajinah do prihoda Slovencev okoli 1. 567. Na begu pred Huni so prekoračili zapadni Goti dolenjo Donavo ter se naselili ob južnem bregu reke. Ker pa so jih cesarski namestniki stiskali, so se uprli in potolkli 1. 378 v krvavi bitki pri Drinopolu cesarsko vojsko, kjer je tudi cesar Valens sam padel. Tedaj so udrli Goti do Carigrada in Julijskih alp ter opustošili mesta v Panoniji. Če je pri tej priliki trpel tudi Poetovio, ni znano; izključeno pa to seveda ni. Teodosiju, katerega je naslednik Valensa Gracijan imenoval za sovladarja, se je posrečilo napraviti zopet mir s tem, da je sprejel v vojsko Gote, Alane in Hune, ali jih pa naselil v Panoniji. Medtem se je uprla rimska nacionalistična stranka pod Maksimom proti Gracija-no in proti njegovemu bratu Valentinijanu, slednjič tudi proti Teodosiju. V teh bojih je premagal Teodosij svojega nasprotnika, med drugimi tudi pri Poetoviju. Okoli 1. 1700 so mislili, da so dravske terase ostanki teh sovražnih taborišč. Slednjič je združil Teodosij, kateroga imenuje katoliška cerkev „Velikega", ker je povzdignil katoliško vero v edino državno vero, zopet v celo državo. Vsled letošnje suše ho zelo trpeli travniki in pašniki ter deteljišča. Sena je bilo malo, otava je pa popolnoma izostala, a tudi paše ni. Pomanjkanje krme je torej splošno. Da se pomanjkanju krme nekoliko odpomore, opozarjajo se kmetovalci, da se more tudi listje raznega drevja s koristjo uporabljati za krmo, dokler še ni popolnoma suho. Posebno listje od trsja živina rada zavživa. Pa tudi rožje vinske trte, ki odpade pri rezanju trt, more dobro služiti kot nadomestilo za krmo. To je posebnega pomena za kmetovalce vinskih okolišev, kjer tudi v navadnih letinah mnogokrat pomanjkuje krme. Rožje lahko krmiš od jeseni do spomladi. Dokler še ni čas za redno obrezovanje trt, naj se porabljajo le vršiči trsnega lesa. Ko je trsni les dozorel, naj se izrežejo letošnji šparoni (ločni) in drugo rožje, ki ga ne potrebujemo za rezitev v prihodnji pomladi. Rožje, ki se ne pokrmi proti, naj se zloži v štiri oglate kupo na senčnem kraju. Da se preveč ne osuši, gaje obtežiti s kladami ali s kamenjem. Tako spravljeno rožje ostane sveže in sočno do pomladi. Pred pokladanjem naj se rožje seseka in zdrobi na drobne kosce. Najbolje je, rožje polagati živini mešano, s senom ali s kako drugo krmo. V vinskih okoliših so postavljeni na raznih krajih državni stroji za drobljenje rožja. Teh strojev se more vsak vinogradnik posluževati. Kjer ni takih strojev na razpolago, moglo bi se rožje rezati z navadnimi Jmočnejši-mi slamoreznicami. Ko^sci pa ne smejo biti preveč kratki. Živina se kmalu navadi na to krmo in rožje slastno žre. Hranilna vrednost rožja se ceni enako srednjedobrernu senu. Dosedanie izkušnje so pokazale, da živina pri tej krmi dobro uspeva in da ne izgubi pri tem ne na teži in moči, pa tudi ne na mleku. V naših vinogradih se nahaja ogromna množina rožja, ki bi lahko dalo mnogo krme. Vinogradniki naj bi se koristili s to okolnost-jo v prid svoje živinoreje. F. Matjašič. Pred svojo smrtjo je Teodosij razdelil državo med svoja sinova Honorija in Arkadija ter je dobil mlajši Honorij vzhodni del s Panonijo (1. 395). Kmalu na to so udlri Marko-mani in Kvadi v Panonijo, katere je sicer veliki vojskovodja Stiliho za kratko časa pro-gnal; od tega časa pa so se množili sovražni vpadi v naše kraje vedno bolj, posebno 1. 404, ko so upadli vzhodni Goti pod Rada-gajsom in 1. 408, ko je šel gotski kralj Ala-rih v Italijo. Nekoliko pozneje so udrli čez Tiso divji Huni, katerim je moral minister Aetius, ki je po smrti cesarja Honorija (423) vodil državo, 1. 648 odstopiti Panonijo. Tako je prišel Poetovio pod hunsko oblast. Po bitki na Katalaunskih poljih (451) je Sel „božja šiba" Atila s svojo vojsko po cesti Syrmium-Aqui-leja proti Rimu. Mogoče je, da je na tem pohodu trpel tudi Poetovio, kar pa ni povsem verjetno, ker je spadalo itak v njegovo državo. Na tega mogočnega kralja Hunov spominja pravljica, da je Atila, ki je naslednjega leta umrl, pokopan baje pod cerkvico sv. Roka pri Hajdini, vendar je ta pravljica novejšega izvora, ter 1700 še ni bila znana. Po Atilovi smrti je hunska država hitro propadla. Naše pokrajine so postale zopet plen številnih germanskih rodov, ki so hiteli skozi naše kraje proti Italiji tako sosebno 1. 475, ko so prišli semkaj Heruli pod vodstvom Odoakerja. (Dalje prihodnjič.) Dopisi. G. major Djeloševič mi je pisal iz Beograda obširno pismo. Zahvaljuje se iskreno svojim znancem in prijateljem za veliko udeležbo na odhodnici ter za vse usluge, ki so mu izkazali za časa njegovega bivanja v Ptuju. Zatrjuje, da mu ostane ptujska doba v najboljšem in najprijetnejšem spominu. Izraža trdno upanje, da se vrne v naše kraje, posebno v Ptuj, ki se mu je tako priljubil. Naroča si naš list, da ostane z nami v stalnem duševnem stiku. Ptuj, dne 10. oktobra 1921. Dr. Tone Gosak, Kino. V soboto, dne 29. in v nedeljo, 30. t. m. se predvaja 5. epoha (zadnja) ameri-kanskega filma „H i š a grozote" V torek 1. novembra ,,Senca ene ure-Usoda ženske" v 5 dejanjih. Francoski krožek. Z raznih strani se je dala opetovana spodbuda, ustanoviti tudi v našem mestu francoski krožek, Čigar člani bi imeli priliko, sposojevati si, oziroma citati brezplačno ali za neznatne denarne prispevke francoske knjige in časopise, učiti se pod istimi pogoji francoskega jezika, oziroma se v njem v zato prirejanih tečajih, literarnih in siceršnih predavanjih uriti in tako sodelovati na kulturnem zbližanju Francozov in Jugoslovanov. Taku se je mudil v tej zadevi nedavno pri nas tudi odposlanec bivšega franc. min. preds. Poincareja, g. Jean Bour-goin, ki nas je zagotovil moralne in gmotne pomoči s francoske strani. Da se oživotvori ta ideja, se bo vršil v četrtek, dne 3. novembra ob 17. (5.) uri pop. v prvem nadstropju tukajšnje realne gimnazije ustanovni občni zbor krožeka „Cercle franco-slovene." Na dnevnem redu je ustanovitev krožeka, določitev pravil in lokala in volitev odbora. Vabljeni so k udeležbi vsi, ki se zanimajo in ki imajo resen namen in željo, udejstvovati se v uvodoma navedenem smislu, brez vsake razlike (opozarjajo se na to tudi stariši, čijih otrokom v Soli ni dana prilika, učiti se francosko). ,,Vojni invalid." Invalidi, vojne vdove, naročajte naše glasilo „ Vojni invalid", ki izhaja vsak mesec samo dvakrat! Stane mesečno 4 K. Znesek je precej visok, pa ne bodi nikomur žal, kajtj to glasilo je za nas neobhodno potrebno, sredstvo, ki nam prinaša potrebno in poučna vesti, ob enem s tem množi denarno stanje rezervnega sklada v v Ljubljani. Poverj. voj. inv. v Ptuju. Klub rezervnih častnikov. V Ptuju se namerava ustanoviti klub rezervnih častnikov za ves Ptujski okraj, kakor se je to zgodilo že večinoma povsod drugod. Vsi rezervni častniki se vabijo, da pismeno prijavijo svoj pristop, ter pošljajo svoje naslove pripravljalnemu odboru v roke učitelja Ivo Jančič-a, Ptuj, Panonska ulica 10. Obenem se naznanja občni zbor rezervnih častnikov, ki se vrši dne 29. oktobra ob 8. uri zvečer v gostilni Zupančič. Davčni urad v Ptuju razglaša, da bo odslej v mesecih pred dospelostjo neposrednih davkov, t. j. januarja, aprila, julija in oktobra razposlal vsem zamudnikom poštne čekovne položnice, ne da bi strankam računal opominjevalne stroške. Dostavljajo se strankam le zato, da se jim da prilika poravnati svoje davke pravočasno brez izvršilnih stroškov. Davkoplačevalci se poživljajo, da položnice, ako bi jih pošta pravočasno ne dostavila, sami na pošti dvignejo, ker bi se jim po preteku 14 dni dostavile nove položnice po davčnem izvrševalcu in se jim računih opominski stroški po 4 vin. od vsake krone zaostanka. Ako bi kak davkoplačevalec ustno ali pismeno želel popolen izpisek iz kontne knjige, se mu isti izda proti plačilu takse po 5 dinarjev. S tem bodo morda nehale pritožbe, da se davki terjajo izvršilnim potom, ne da bi davkoplačevalec poprej izvedel točno vsoto, ki je v plačilo dospela. Vinska trgatev, katero je priredila organizacija vojnih invalidov pod pokroviteljstvom mesta Ptuja g. majorja Kovačiča je dosegla — 3 — svoj namen. Trgatev sicer ni bila tako obiskana, kakor se je pričakovalo, kljub temu znaša čisti dobiček 2000 K. Ta znesek se odpošlje v rezervni siclad naše centrale v Ljubljani, iz katerega nakazuje centrala resnično in dokazljivo potrebnim članom ali članicam potrebne podpore (nagrade.) Ker je bil dober uspeh, izreka« prireditveni odbor v imenu vseh invalidov najiskrnejšo hvalo komandantu mesta Ptuja in pokrovitelju g. majorju Ko-vačiču, kakor tudi vsem darovalcem raznega blaga in denarja, istotako vsem udeležencem in sodelovalcem vesele vinske trgatve. MH4, Politične vesti. Na državni realni gimnaziji v Ptuju se je vpisalo letos: 204 dijaki in 27 deklic. Po narodnosti je 213 Jugoslovanov (203 Slovenci, 8 Hrvatov in 2 Srba), 2 Rusa, 1 Čeh, 14 Nemcev in 1 Amerikanec. Po veri so razen 4 pravoslavnih in 4 protestantov, vsi katoliki. Za Koroški šolski odsek J. M. Maribor je nabral g. Milko Senčar v veseli lovski družbi znesek po 684 K. Iskrena hvala! Pred nekaj časom se je našla v Ptuju hranilna knjižica, glaseča se na ime Johana Horvath. Lastnica naj se zglasi pri policijskem oddelku. Občinsko sodišče za pobijanje draginje živ-Ijenskih potrebščin in brezvestne špekulacije za mesta Ptuj se je po naredbi št. 253. Ur. 1. z dne 16. avg. 1921, št. 97, konstituiralo dne 22. t. m. Predsednikom je izvoljen g. dr. Ivan Fermevc, odvetnik v Ptuju, poslovodjem g. prof. Franc Devetak. Velika nesreča z granato. V Pongercih pri Pragerskem je prinesel A. Vnuk na pašnik granato, katero je našel doma, ki jo je prinesel za časa vojske njegov brat. — Otroci so se začeli z njo igrati. Naenkrat granata eksplodira. Učinek je bil stašen. Dva dečka vsa razmesarjena sta bila na licu mesta mrtva, tretji je vsled poškodb drugi dan umrl. Več drugih je bilo ranjenih. — Med ljudstvom ptujskega okraja se nahaja še vedno mnogo vojaškega orožja, zlasti pušk. Orožništvo naj bi pridno po njem poizedovalo, da se slične nesreče ne pripetijo več. Športni klub v Ptuju. #e aadnjič smo omenili, da bo treba temu klubu od strani občinstva posvečati več pozornosti in zanimanja. Ako bi se Ptujčani bolj zanimali za šport, bi imel ta klub zaznamovati veliko večje uspehe, kakor jih more sedaj. Poglejmo druga mesta, kako prednjačijo v tem oziru Ptuju. Celje ima 3, Maribor tudi 3 športna društva. Ali res ni mogoče spraviti Ptuja nekoliko naprej, ali mora tudi Ptuj v tem oziru ostati na Jzadnjem mestu? Nekoliko pozornosti in zanimanja od strani občinstva bi zadostovalo, da bi stalj klub na trdnih nogah in bi mogel uspešno tekmovati z drugimi klubi. Prosimo, da bi občinstvo naklonilo svojo pomoč klubu, ki se misli sedaj na novo reorganizirati. Klub apelira v tem oziru na vse Ptujčane! Pripomnja uredništva. Radi neprelik v tiskarni nista mogli iziti zadnji številki. Karlov namen ponesrečen. Za Karlov po-vratek so se Madžari dobro pripravili. Na razpolago je imel Karel precejšnjo vojsko, ^s ktero je šel proti Budimpešti. Tam je hotel prevzeti kraljevsko oblast. Toda energični nastop male antante (češkoslovaške, Jugoslavije in Romunije) je prisilil madžarsko vadlo, da se je uprla Karlu. Ko je Karlova vojska to izvedela, se je razkropila, JKarla samega s Cito so pa ujeli in ga zaprli na gradu Totis. Tam čaka, kaj bodo veleaile sklenile o njegovi bodočnosti. Zahteve Male antante. Ker je tokrat poskusil Karel in njegovi privrženci že v drugič, da resno moti mir v srednji Evropi, se države Male antante nočejo več zadovoljiti samo z odstranitvijo Karla z Madžarskega.Zahtevati hočejo, da se razmere na Madžarskem toliko zboljšajo, da se ne bo vedno bati nevarnih prekucij. V ta namen naj madžarski parlament odstavi habsburško dinastijo, naj se madžarska vojska razoroži in izvedejo v deželi svobodne volitve, od kterih je pričakovati, da odstranijo sedanjo straho- vlado nekterih mogotcev. Obenem zahtevajo države odškodnino za svojo mobilizacijo. Avstrija proti Karlu. Tudi avstrijski parlament na Dunaju se je izrekel proti Karlovemu poskusu in zahteval za prihodnjost gotovost, da se onemogoči še kak karlistični puč na Madžarskem. Obenem naj se Zapad-na Madžarska čimprej jizroči Avstriji, Madžarska pa razoroži. Da bi se mogla Avstrija uspešno braniti takim pustolovščinam, naj bi ji velesile dovolile imeti redno vojsko. Vse naše stranke za vladino postopanje. Karlov povratek na Madžarsko bi tudi pri nas morda povzročil kake nemire pri naših nezadovoljnežih. Da se to onemogoči in ohrani mir v naši državi, je naša vlada storile vse, da se odstrani Karlova nevarnost. O svojem postopanju je poučila vlada politične stranke. Te so soglasno odobrile vladino postopanje in soglasno sklenile, da naj vlada tudi nadalje postopa, kakor bo zahteval položaj. Narodna Skupščina se je 20. oktobra sestala k rednemu parlamentarnemu delu. Dela je dovolj. Rešiti je treba predvsem državni proračun, upravno razdelitev države v oblasti, volilni zakon, vrhovno upravo in upravno sodstvo poleg drugih, ne manj važnih načrtov. f acnt Usnjarska industrija d. i. u Bregu pri Pluju ^ PETOVIA i Izdeluje vsakovrstne usnje, čevlje, fine in navadne, gamaše, torbice, listnice, denarnice in drugo fino galanterijo. Cene nizke, postrežba točna. .j Naznanilo! Ker je prvi torek v mesecu no-j vembru praznik (vsi svetniki), se vrši ; živinjski sejem v pondeljek 31. ok-| tobra t. 1. v Ptuju. Mestno tržno nadzorstvo. Elastik stroj Književnost. V krempljih šakala. Knjigarsko podjetje bratje Gruzincevi v Beogradu je izdalo knjigo „U noktima šakala", koje smoter je borba proti Komunizmu. V nji opisuje vso nesrečo, ki zadene narod, če se uda^ komunističnim idejam, ter v to svrho prinaša povsem natančno in verno sliko današnjega stanja Rusije. Priporočati je, da se ta knjiga v čim večjem številu razširi med ljudstvom. (zgornji del) za čevljarje se takoj kupi. - Naslov pove uprava lista. '¦¦¦¦¦¦...........¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦b :Fsi:i2LonIja," d., d., i izd eIuj e raznestroje J ¦ in aparate, po- se b n o tudi razne J vinogradniške briz- galne in k njim spadajoča dela. -^ Sedež podjetja: j « PTUJ, DRAVSKA ULICA. » j ¦-..................................... ¦ 97' Pozor! Reklamna ponudba! Samo 20 dni veljavna! Ker hočem opustiti svojo zalogo ur, pošiljam v roku 20 dni vsakomur, ki pošlje ta iz časnika izrezani oglas, krasno remontoirko (za gospode), izborno opremljeno, 30 ur idočo, s triletno pismeno garancijo, za reklamno ceno 45 namesto 85 dinarjev franko proti prejšnji vposlatvi dotičnega zneska v priporočenem pismu. Ura se dopošlje takoj priporočeno. — Po povzetju se pošlje le proti ari 19 dinarjev. Skladišče ur ADOLF MITH, ZAGREB, _.-= Samostanska ul. 4. •; Lepa dvonadstropna hiša z vrtom v Ptuju se proda. Naslov pove uprava lista. Krasna velika preproga še nova, velikost 3X4 m se proda. Vprašati pri upravništvu lista. Proizvaja: Dobiva se povsod. C T 7T\Mn" ,vornica kemičnih proizvodov d. d. „OliriVlii ZAGREB, IHca 213. .\ „P AIIO HIJ A". Min za stroje in aparate potrebuje 5 zdravih slovenskih vajencev. Javijo ae naj v „Panonija" v mestnem kopališču. 4 — „VINARIA„ delniška družba vinogradnikov v Ptuju vabi vljudno k podpisovanju delnic te novo ustanovljene družbe, ki je prevzela dosedanjo „Weinbaugenossenschalt.'' HT Delniška glavnica znaša 5 milijonov kron, ki se razdeli na 12.500 delnic, glasečih se na imejitelja po 400 kron nominalne vrednosti. ~^P| \ ==========================s====^ Podpisovanje se vrši pri: =^= 1. Zadružni Zvezi v Celju. 2. Hranilnem in posojilnem društvu v Ptuju. 3. Ljubljanski kreditni banki, podružnici Ptuj. 4. Posojilnici v Mariboru in 5. Okrajni posojilnici v Ormožu. Dr. Fran Jurtela, odvetnik in posestnik OBBOR : Franc Toplak, davčni upravitelj v p. in posest- I v Ptuju. n a ¦ r *'* j j - nik v Ptuju. Janko Lesničar. ravn. Zadružne zveze v Celju. Dr* Ant0n °02IC' Prease"n:ji- |gnac Vindiš, veleposestnik na Bregu pri I Ivan Perko, posestnik v Ptuju. Dr- lvan rermevc, tajnik. Ptuju Lovro Petovar, veleposestnik v Ivanjkovcih. Hranilno in posojilno društvo v Ptuju. Jakob Zadravec, veleposestnik in industrijalec I Janez Šegula, veleposestnik v Hlaponcih. Anton Jurca, trgovec v Ptuju. v Središču. mssm SŽEIEIEIEZEIG1GIPK1GIEIEIEIEIEIEŽEIEI3EIEIEIE1EIEIB[EI21EIHSIEŽH[EIEI[ S Mesnate in klobasarske specijalitete slanino Ia mast (špecijalna marka) NOVOST! prvovrstne mesnate konzerve prave kranjske klobase priporočajo vedno sveže, takoj dobavljive po najnižjih dnevnih cenah. Zahtevajte cenike. Zahtevajte cenike. Tovarna konzerv in mesnih izdelkov d. d. z o. z. Zmožen viničar z več delavskimi močmi se takoj sprejme. Vpraša se pri g. Elsbacher ju, pis. Hutter, Ptuj. foscsivo, najnižji ceni proda V Novi vasi 14 pri Ptuju. obstoječe iz zidane hiše, velikega sadonosnika v izmeri 3 oralov, se po Komisija za določevanje cen je v seji dne 10. oktobra 1921 enoglasno določila sledeče prodajne cene in sicer : 1 kg govejega mesa, srednji del . . . 18 K zadnji del • • 20 „ telečjega mesa . . . . od 15 do 17 „ svinjskega mesa........32 „ Na 1 kg je dovoljeno 18 dkg kosti. Cene morajo biti na vidnem mestu nabite. Občinstvo se v lastnem interesu vabi, da takoj naznani vsa t slučaj prekoračenja določenih cen državni policiji z navedbo imena mesarja. Ptuj, dne 11. oktobra 1921. Vladni komisar: dr. Senčar a. r. Odgovorni urednik: Dr. Tone Gosak. 1 ikatola K 36* NaJbolisa hrana za dojenčke! Zelo ojakujoče sredstvo za bolne na želodcu, rekonva-lescente in osobito za premalo hranjene ter v obte slabe osebe vsake starosti. DOBI SE POVSOD. Tovarna kemUkih predmetov hrene ..SALUBRA" D. D. ZAGREB BotkO*Kef* m. 21. telefon 7-91. r*erniu: NOV* OOAOISKA Razširjajte „Ptujski list/4 Josip Rože trgovina s sadjem in perutnino kupuje perutnino in plačuje najvišje dnevne cene. Maribor, Tomanova ul. 5. ta hranilnica in posojilnica v Narapliah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Vabilo na OBČNI ZBOR, kateri se vrši dne 16. novembra 1921 ob 2. uri pop*, pri g. Ivanu Kodriču v Sitežu 17 s sledečim dnevnim redom : 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za 1. 1915/17. 4. Razpust zadruge. 4. Slučajnosti. V Narapljah, dne 17. oktobra 1921. Kmečka hranilnica in posojilnica v Narapljah, r. z. z neo. i.: Janez Kodrič, I. r. načelnik. Jurij M. 1. r. član oaftistva. Vinogradno posestvo v Halozah, 7 oralov veliko, se proda. Naslov pove uprav-ništvo lista. Svinjske kože kupuje „PETOVIA" usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju. Čevljarski pomočnik za fino delo se proti dobri plači takoj sprejme. Albert Steiner, Varaždin. Last »Tiskovne zadruge" v Ptuju. Tisk: W Blanke v Ptuja.