KATOLISK CERKVEN LIST. „Danica" izhaja vsak petek na ceh poli in velja po po>ti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četert leta i gl. 20 kr. V Mskarnici sprejemana za celo leto H gl. 80 kr.. aa pol leta 1 gl. 80kr..za 1 Jeta90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica- dan pop; ej. Tečaj XLVI. V Ljubljani, 21. mal. travna 181)3. List 16. „Pilatuž" in njegov spomenik, pa še kaj. i. Na južnem Francoskem ob bregovih reke Rone stoji starodavno mesto Viene (nekdaj Vi-gena.) 01) južni cesti tega mesta je starodaven spomenik ,,L' Aiguille" (Igla), kteri nima nika-koršnega napisa, pa vender sleherni prebivalec vsled starodavnega poročila pripoveduje, da ta „Igla" je spomenik slaboglasnega „Poncija Pilata." V tem mestu je res živel Pilat poslednjo dobo svojih nesrečnih dni, ker zadelo ga je tisto, česar se je najbolj bal in zarad cesarje nedolžnega Jezusa tako neusmiljeno dal bičati, zdelo-vati in na vse načine terpinčiti, poslednjič ga je bil pa, če tudi nerad, ker je videl, da je nedolžen, judom izročil, da so ga križali! Bil je Pilat, kakor pišejo, malopriden, goljufen in ničvreden oblastnik, ki se je bal, da bi ga od hudobnega duha obsedeni farizeji pri cesarju ne zatožili; zato jim je Sinu Hožjega v roke dal! Pa to mu nič ni pomagalo. Judje so mu njegovo uslugo povernili tako, kakor satan sploh plačuje svoje služabnike, — zatožili so ga namreč kmalo potem pri cesarju Tiberiju, bil je obdolžen, da je nevreden upravnik: vsled tega je bil odstavljen od svoje časti in službe in moral je iti v pregnanstvo v Galijo, na Francosko. Tako poročajo najbolj zanesljivi zgodovinarji onega časa, možje, ki niso imeli ni kakega vzroka, da bi neresnico poročevali. Nameri se večkrat, da žene imajo več pra-vicoljubnosti in bolj blago serce, kakor pa lahko-živni in posvetnjaški njih možje, ktere zraven tega še krivičnost in druge pregrehe store nezmožne za lepši občutke in junaška premagovanja v skušnjavah, laka blaga gospa je bila tudi Klavdija Prokula, Pilatova žena, ki ga je svarila, da naj se ne pregreši nad tem Pravičnim in ne skruni rok z nedolžno kervjo. Ta trenutek torej, ko je Pilat podpisal smertno sodbo zoper Jezusa, je pravicoljubna Klavdija Pilata zapustila in pribežala je k pobožnim ženam mlade ker-ščanske občine v Jeruzalemu, ktere so jo prijazno sprejele in varno prikrivale, da ni prišla v roke sovražnikom ali zalezovalcem. Pilat tedaj je šel v pregnanstvo, in ni ga spremljala Klavdija Prokula. ampak neka druga ženska, po imenu Marcija. Le-ta se je veliko trudila, da bi Pilatu hladila bridke dneve njegovega pregnanstva in ga tolažila zarad zgube cesarske milosti. Toda „za grešnika ni mirti," pravi sv. Duh, ako namreč ne začne irreli studiti i in se ne verne na pot pravice in poštenosti, kar je pa silo težavna reč za človeka, kteri ima težko butaro vsakterih pregreh na svoji černi duši. Skrivni červ je glodal na Pilatovi duši. v sercu ga je pekla strašna rana. maščevalna roka ga je preganjala noč in dan, kamor koli je bežal. Oni tako pohlevni, tako nedolžni Jezus Naza-renčan, kervaveč iz sto in sto r;in. razbičan, razbit, teptiin, s ternjem kronan, v škerlatnem oblačilu zasramovan in s terstom v roki zaničevan — mu je bil vedno pred očmi, tako kakor ga je bil Pilat prežalostno podobo človeške bridkosti judom pred oči postavil in potem ga kot judovskega kralja sovražnikom izdal, da naj ga križajo, ako-ravno ni nobene krivice na Njem našel: tisti Jezus Nazarenški, kteri je ukljub svojega pre-žalostnega stanu bil Pilatu odgernil zagrinjalo večne resnice, mu napovedal, da ga bo kot krivičnega sodnika svoj dan pred sodbo poklical, zato ga je zdaj k pokori budil in mu je nazna^:^ njegov strašni kone<\ ako terdovraten ostaiifcj^- svoji nespokornosti, — tisti Jezus tedaj mu je bil vedno pred očmi v njegovi nespokornosti. Kedar je tega nesrečnega sodnika bridkostni pot oblil i n ko so bile zastonj vse tešila Marcijine, takrat je zdivjal iz mesta Vienskega ven na polje, begal sem ter tje po polji in ob bregovih reke Rone: vsaki dan so ga vidili ondod begati in ukočno oči vpirati v tihe valove reke Rone. Za danes bodi dosti, resni in podučni konec prihodnjič: zdaj pa samo še prijazni opomin takim, ki so v zadregi s svojo vestjo, kakor je bil Pilat — zdaj tečejo zadnji dnevi za velikonočno spoved in sv. Obhajilo: odložite butaro in našli bo te mir svojim dušam. Slovenski romar v Sveti Deželi. Pojdimo do Betlehema. (Dalje.) Omenil sem že. da turški vojaki stražijo pred staro baziliko, pri vhodu v presv. štalico in v svetišču rojstva Kristusovega; povod tej straži je nastopni : Pred leti hoteli so razkolni gerki odpraviti zlato zvezdo z latinskim napisom s presv. mesta na tleh. kjer je bil rojen iz Device Marije Jezus Kristus; odpraviti preproge, ktere obgrinjajo stene presv. štalice in sploh vzeti katolikom vso pravico v presv. štalici. Verli frančiškani in verni katoliki betlehemski branili so pravice svoje. Gerki zbrali so se v presv. štalico in to: njih svečeniki, menihi in možje lajiki. odtergali so zlato zvezdo s presv. tal, tergali in proč pobirali oprave in znamenja katoličanov; došlo je do meteža in tepeža na najsv kraju, mnogo naših bilo je ranjenih. kajti morali so braniti pravice svoje s silo, ker tu so druge okoliščine, kakor pri nas. Predstojnik frančiškanskega samostana pošlje berzo naznanilo Kustodiji, Pašatu in francoskemu konzulu v Jeruzalem. Došli so turški vojaki, in ti, podmiteni od gerkov. deržali so z gerki nasproti katolikom. Frančiškani in drugi verni v Betlehemu obnašali so se verlo in junaško. Šla je pritožba v Carjigrad do Sultana. Došla je odloka, da imajo pravico za službo Božjo v presv. štalici vsi troji: katoliki, razkolni gerki in armeni. Zlata zvezda z latinskim napisom mora se na prejšnje presv. mesto postaviti, preproge ostanejo katoliške, in one požgane namestijo katoliki. Oddelek vojakov se nastani v Betlehemu. straža se nastavi v lopi stare bazilike, jeden vojak naj straži pri vhodu v presv. štalico, drugi pa v presv. štalici, in to noč in dan. Gerki so morali stroške poverniti. V sedanjem času. nekako pred štirimi leti, odkar je ta opis, so pa začeli kratiti pravico katolikom razkolni armenci; kajti pot v presv. štalico vodi iz cerkve sv. Katarin«* in frančiškanskega samostana preko armenskega oddelka v desni končnici povprečne ladije stare bazilike. Armenci razširili so preproge na tlaku dalje na pot. koder ide katoliška procesija v presv. štalico Vterditi si več prostora v tem od-«lelku. poslali so armenci prošnjo in velik dar Sultanu v Carjigrad in uslišani so bili. S tem bilo je katolikom vzeto toliko prostora, da v procesiji bi zamogel le jeden za drugim v versti iti, toda drugi pot bi jim še to overgli in zabranili. Č vr. gvardijan naznani to prečastitemu patru kustosu v Jeruzalem. Dojdejo v Betlehem pater Kustos in drugi redovni dostojanstveniki z znamenji časti in oblasti in s kavasi (stražniki vojaškimi ) Vsa redovna samostanska občina betlehemska se zbere in vsi idejo v armenski oddelek stare bazilike in zmerijo pot, koliko do presv. štalice je naše. Seboj imeli so velike krojaške škarje, da odstrižejo toliko preproge, kolikor je je na potu po tlaku končnice desne povprečne ladije. Armenci in gerki, akoprav tudi med seboj nasprotni, pošljejo po turške vojake; ti pridero v cerkev s puškami in nasajenimi bajoneti. Ali naši frančiškani jih serčno zavernejo: Pokaj ste došli, vsaj mi nečemo se z nikomur bojevati in tepsti, mi hočemo to, kar je naše, druzega nič. kervi prelivati nečemo; toda ne umaknemo se; ako hočete pa, nas tu na mestu posekajte! To je vodja vojakov osupnilo. Armenci kazali so privi-legijo od Sultana in vpili: Mi smo za to mesto plačali mnogo tisoč denarjev! Naši odgovore: Kaj nam mari, mi imamo starejo privilegijo, naše je in v posestvu. ne pustimo! V Jaki so ipak zastopili in s tem zaperli pot našim. Verli sinovi sv. Frančiška serafinskega so pa s silo prederli si pot med vojaki in se prerinili proti presv. štalici; ako bi ne bili tega storili, zgubljena za nas bi bila ta pot. Došel je tudi jeruzalemski Paša in dospel francoski konzul, dali so pritožbo v Carjigrad in armenci zgubili so novo, drago kupljeno privilegijo. Preproga se je res od-strigla. kolikor bilo je je na potu in pot imamo sedaj napošev počezne ladije, da zamorejo čvetere osebe vštric iti do vhoda v presv štalico: vse armenske preproge so sedaj napošev prikrajšane. 0 nesrečni razkol v Cerkvi Božji in med kristi-jani! Nekerščeni, mahomedski vojaki morajo med kristjani mir in red vzderževati in to tam, kjer se je rodil Kralj miru, večna Ljubezen! Od teh dveh nezgod v Betlehemu omenil sein le kratko in poveršno. Tako umetno, s silo in podkupovanjem spodrivajo, kjer se le da. razkolni biskopi, svečeniki in menihi katolike in pravice naše na presv. krajih, v sveti deželi. Mnogokrat se je pa že prigo-dilo. da konzuli katoliških deržav so glasovali in se nagibali na nasprotno razkolniško stran Kedor pozna tukajšne okoliščine, zvijačo in prekanjenost, surovost in silo razkolne cerkve svečenstva, pa turško pravo in podkupljivost; bode spoznal, da morajo se katoliki in ponižno-miroljubni frančiškani za pravice svoje tukaj mnogokrat s silo potegniti; krotka prijenljivost in popustljivost, v tem je gotova zguba. Francoska deržava je varhinja frančiškanske kustodije Sv. zemlje, toraj tudi Svetišč v Sv. deželi. Mislite si pa sedaj francosko republiko in pa prijateljstvo z Rusijo, in spoznali boste, kako slabo je to varstvo za kat dičane in katoliške pravice v Sv. deželi. Pa tudi druge, tako imenovane katoliške deržave v Evropi, kako mlačnj, malomarno se obnašajo za katoliško reč v Sv. deželi; kajti še doma je premnogo nasprotnega sv. veri in Cerkvi katoliški. Toraj le Božja pomoč, bolja popustljivost turškega čara in vlade, darežljivost katolikov, iskrenost č. vr. frančiškanov in druzih kat svečenikov vzrokuje toliko napredovanje katoliške reči v Sv. deželi. Ali darežljivost, zanimanje katolikov v Evropi in drugod, iskrenost svečenstva in redovništva bi se morala podvostručiti za najsvetejšo nam zemljo in nje svetišča na tej zemeljski obli. — Mi pa molimo, da bi Bog varoval svoja Svetišča v Sveti deželi, pa tudi po Evropi in po celem svetu! (Dalje nasl.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane, 16. mal. travna 1893. (Shod Vin-cencijeve družbe; romarji njenega zastopa; priporočilo za razširjanje te družbe.) Danes je imela Vincen-cijeva družba občno zborovanje v Marijanišču. Predsednik imenovane družbe, milostljivi gosp prošt dr. Anton Jarc so priserčno pozdravili družbane ter povedali, da ima družba občni shod ravno drugo nedeljo po veliki noči. ker so se ta dan prenesle svetinje Vincencijeve v Parizu. Potem so naznanili, da so poslali višjemu opravilnemu svetu na Dunaju zbirko Vincencijeve družbe na Kranjskem v znesku 78 gld. za cerkev sv. Joahima, ki se zida v Rimu o priliki škofovske petdesetletnice sv. Očeta papeža Leona XIII. Veliko svetovavstvo v Parizu je namreč sklenilo prihodnji mesec poslati nekaj družbanov sv. Vincencija k svetemu Očetu z nabranimi milimi darovi vseh konferencij, ki jih je okoli 6000, iz hvaležnosti, ker so sveti Oče vsikdar tako serčno naklonjeni družbi sv. Vincencija. Želeti je, da bi se tudi kteri družbenikov iz naše debele vdeležili tega poslanstva pri sv. Očetu, ali naj vsaj vsi goreče molijo, da bi se srečno izveršilo, kar je sklenilo v ta namen veliko svetovavstvo v Parizu. Z ozirom na veliko koristnost in dobrodelnost Vincencijeve družbe, ki se po drugih deželah močno razširja, priporočali so milostivi gosp. prošt in predsednik družbenikov, naj bi vplivali po svoji moči na to, da se Vincencijeva družba tudi po Kranjskem bolj razširja. Doslej imamo samo 3 konference; dve v Ljubljani in eno v Teržiču. Brez posebnih težav bi se najberže dale še napraviti konference v Kranji, v Kamniku, v Škofji Loki, v Novem Mestu, v Višnji Gori. v Idriji. Le dobre, terdne volje je treba; v začetku je dovolj, da se o tem posvetujejo 3 ali 4 možje, ki imajo serce za ubozega terpina, in v kratkem djabodo mnogo tovarišev, ki jih oživlja pravi duh kerščanskega usmiljenja Po govoru preč g. kan. A. Zamejica, kako vestno naj opravljajo družbeniki svoje dolžnosti zastran osebnega obiskovanja ubozih družin, se je končalo zborovanje z molitvijo, kakor po navadi, in kakor se je pričelo z molitvijo. Maribor. (Pastirski list) Z naslednjimi verstami se konča 4. oddelek pastirskega lista, ki ima napis: „Božja je cerkev po svoji svetosti, svojem vplivu na razvoj in omiko človeškega rodil!" Pravi namreč dalje: Vse to in še mnogo več je storila sv. cerkev za razvoj in blagostanje narodov, da, pač čisto resnico pišejo bistrogledni Leon XIII. v okrožnici dne 1. novembra 1885, ko pravijo: „Sveta cerkev, ne-umerljiva ustanova usmiljenega Boga, skerbi po svojem namenu sicer pred vsem za večno zveličanje duš, vendar pa dela tudi za pozemeljsko srečo ljudi toliko, kolikor ne bi mogla delati, ko bi bila pred vsem in v pervi versti za obrambo posvetnega blagostanja utemeljena." Kako vspešno na vse strani so delovali že samo le rimski papeži, ti najviši stražniki cerkvene svetosti in blažene delavnosti! Ni ga bilo na svetu vladarskega prestola, s kateregi bi bilo toliko sreče miru in blagoslova došlo človeštvu, kakor velja to o najvišem tronu sveta, o papeškem v Rimu. Koliko razpertij in bojev mel raznimi deržavami in narodi so rimski papeži s svojo veljavno besedo zabranili ali pa tudi ustavili, da se ni dalje po nepotrebnem kri prelivala. Oni so nekdaj kerščanskim knezom prigovarjali. naj se vzdignejo na pomoč našemu cesarju, ko so Turki cesarsko mesto Dunaj hudo stiskali, na široko morili in požigali. Velikodušni knezi so ubogali ter so leta 1683 Turke potolkli tako. da jih ni bilo več nazaj v naše rajskolepe kraje Turkov se nam sedaj ni bati, a bati se nam je silnega prevrata ali prekucije, ki se po vsej Evropi pripravlja. Če bi se kedaj zgodilo, kar nekerščanski prekucuhi želč. tedaj b' ne ostal ne eden cesar ah kralj na svojem prestolu; podreti pa hočejo tudi svetišča božja in sodišča, in nobena lastnina bi naj ne veljala več. Posestnike bi iztirali z njihovega hrama, in njive in travnike bi pa razdelili med take ljudi, katerim merzi delo, ki bi pa vendar radi dobro živeli. To hudo nevarnost so ravno previdni Leon XIII. najbolj temeljito spoznali, pa tudi modro svetovali, kako bi bila pravočasno odstraniti. Celo vladarji, ki niso katoliške vere, so se v posebnih pismih sv. očetu za dobri pouk po versti zahvaljevali. V resnici, Leon XIII. so najslavnejši mož sedanje dobe in da-siravno so brez armade in brez orožja, vladajo s svojo globoko modrostjo ves katoliški svet in tudi drugoverci jih spoštujejo ter se radi po njihovih naukih ravnajo. Ko so sv. oče priobčili preimenitno okrožnico o delavcih, pisal je o tem neki nekatoliški list takole: „Leon XIII. so se sami prekosili. To okrožno pismo, eno največih dejanj tega veka, je čudovito delo vzvišenega in pravičnega duha. lepega in krepkega jezika, vestnega in zanesljivega prevdar-janja in poravnanja nasprotnih si zahtev. Se celo politikom je segel ta jezik modrijana in apostola, deržavnika in papeža do serca. V tem pismu se nahaja ona lepota, ki prihaja od zgoraj in vzbuja občudovanje. Res. tako so dejali, ta sivolasi starček so modre besede govorili; oni so tok sedanjega Časa razumeli." Predragi! ako je že eno pismo papeževo tolike vrednosti, kaj naj rečemo ob enem o vs»*h mnogobrojnih okrožnicah, listih, odlokih in nagovorih? Leona XIII moramo prištevati najizbomejšim papežem, ki so mogočno vplivali na zgodovino človeškega rodu. In glede na to okolnost kdo ne bi gorko želel, da bi neutrudno delavni namestnik Kristusov, da bi prevzvišeni jubilant sedeli na Petrovem prestolu do najbolj oddaljene prihodnosti? Z ozirom na vse. kar sem v tem odlomku povedal o svetosti in blaženem vplivu svete cerkve na človeštvo, moramo priznavati, da kar svet. stoji, še ni bilo družbe, ni bilo deržave, ki bi bila toliko dobrega storila za ves človeški rod, kakor je storila sv. katoliška cerkev. Po izverstnem sadu vsakdo lahko sodi, da ie drevo izverstno, ki je takošen sad rodilo. 0 posvetimo svoja serca vsedobri materi sv. cerkvi! Verujem v sveto katoiiško cerkev! Iz Amerike Collegeville. Minn.. („Zgodnji Danici" za Božič.) Današnji L a Pointe. (Konec.) Kiasni otoki, na katerih so postavljeni veliki svetilni stolpi, ki po noči in ob meglenem vremenu z rudečo lučjo opominjajo ladije. da naj se ne bližajo tem krajem. Brezštevilni ribiški čolni z razpetimi belimi jadri, pomikali so se sem ter tje kot bele povodne ptice po poveršju mirne vode. ki se čarovno v solnenih žarkih blišč»'' Te lepote ne morejo oslikati moje besede. Tukaj sem stal začuden in osupnjen kot Mojzes nekdaj, ko je gledal v obljubljeno deželo. Vedno sem pazil, kedaj da se prikaže naš parnik; jednajsta ura je prišla, pirnik pa ne. Najeli so bili namreč prebivalci v Ashlandu ta parnik, ker so imeli ravno ta dan piknik, ali izlet, tudi v La Pointu. Popoldne poslali so nam prav majhen parnik. da bi nadomestil najetega, prevažal ljudi iz Bayfielda v La Pointu. Se le ob petih popoldne se mi je posrečilo priti v kraj. po katerem sem tako hrepenel. Občutke, ki so me sprehajali, ko sem pervikrat na ta otok stopil, si morem le misliti, popisati jih ne morem P Kazimir me je koj peljal v cerkev, zdaj so bile spol njene vse moje želje, skoraj bi rekel, na svetu. Cerkev, ki sem menil, da je popolnoma zapuščena, bila je v najlepšem redu. akoravno je tukaj le enkrat na mesec služba Božja; bila je še celo prav prijetno ozaljšana. prav po indijanskem okusu. Ta cerkev se končuje v farovž. to je, on ji je tako prizidan. da človek ne ve. da je tu duhovsko stanovanje, dokler ne pride van|. Vsa stavba cerkve je zdaljšana in koj za velikim oltarjem je stena, ki deli četertino cerkve v pripravno, vgodno stanovanje. Na desni strani al-tarja so vrata v zakristijo in iz te se koj pride v navadno sobo za ptujce in goste, v drugem nadstropju ste dve sobi. spalnica in privatna soba ali pisarna. Vsa sobna oprava je še tista, katero je rabil gospod Baraga pred ">."> leti Sobi v drugem nadstropju ste zdaj zapuščeni in iz Baragove spalnice so ljudje skoraj vso ometavo odnesli ktera je bila iz prav terdne rudečkaste ilovice. To so jemali ljudje saboj za spominek, in ako bi ne bilo ojstro prepovedano jemati teh spominkov in bi se strogo ne pazilo, gotovo bi bili obiskovalci tega kraja odnesli cerkev in vse. S posebnim dovoljenjem prisvojil sem si nekaj spominkov, ki me spominjajo na cerkev in farovž. Ko sem si v naglici vse kolikor mogoče dobro ogledal, peljal me je P. Kazimir v Middle Fort, kjer je stala perva Baragova cerkev. Veliko pokopališče priča, da je živelo tukaj mnogo ljudstva; zdaj tukaj več ne pokopujejo. ampak le na pokopališču, ki je tik sedanje cerkve. Pervi so bili tukaj pokopani leta 184:», k<»j ko so postavili cerkev. Začudil sem se. ko sem videl veliko lepih in dragocenih nagrobnih kamnov; le bolj ubožni še opravljajo grobe po indijanski šegi. Ogradijo namreč celi grob z deskami, ter na pervi pogled človek misli, da je še rakev na poveršju s streho na njej. Tacih grobov se dovolj vidi po indijanskih krajih, na vertu. po polji, po samotnih gozdih, najrajše jih pa pokopavajo ob potih, kjer je včasih lo do 30 tacih grobov. Na obeh straneh pota. ki derži od cerkve do Middle Forta, stoji kakih 22 hišic, ki so vidile boljše čase in tu stanuje ostanek nekdanjih prebivalcev. V Middle Fortu so pa stare proda-jalnice. lastnina amerikanske družber Fur Companie ;u ali silovita roka neizprosljivega časa jih je zelo razrušila. Te podertije so zdaj le znamenje nekdanjega veličastva. Leta 1842 so se sošli tukaj v La Pointu vsi Indijani Opevskega rodu k splošnji pogodbi itreatij) z Zedinjenimi deržavami. vsled katere so odstopili več milijonov oralov zemlje za bele naseljence, se ve da. kakor se godi še dan danes, le za eno tisočino plačila prave vrednosti. Na to so se pa razkropili kot ljudstva o babilonski zmešnjavi; zategadel je tu propadla nekdaj tako sloveča kupčijska postaja. Še o Baragovem času je bilo tukaj 2000 prebivalcev, zdaj jih je pa le samo 120. „Sic transit gloria mundi." Tako gre v piš posvetni bliš. Ko sva se vernila nazaj v vas. bila je že večerja za naji pripravljena pri J. Cadottu Prav izverstno nama je postregla ta indijanska družina. Zvečer ob pol osmih sem vabil prebivalce tega samotnega in tihega kraja k večerni molitvi z istim zvonom, ki ga je bil napravil gospod Baraga za pervo cerkev: tehta 177 funtov in ima primerno močan, čist in prijeten glas. Zbrali so se skoraj vsi prebivalci ; ali cerkev je bila le tretjino napolnjena, ko je bila popred dvakrat vsako nedeljo in praznik natlačena do zadnjega kotička. Molili smo križev pot v indijanskem jeziku, potem je pa P. Kazimir v gorečem indijanskem govoru poslušavce spodbujal k lepemu pravemu kerščanskemu življenju in skazoval jim je mnoge vzroke, ki nas v tem ovirajo. Po pridigi so bile litanije Matere Božje in s tem je bila končana naša večerna molitev. Indijani so se počasi razšli vsak na svoj dom S P. Kazimirjeni sva se pa še dolgo v noč razgovarjala o preteklih časih in zgodbah na tem kraju Precej sem bil utrujen, ker prešnji dve noči sem prav malo spal. Živo mi je bilo pred očmi vse, kar sem poprej o tem kraju slišal in kar sem zdaj imel priliko ogledovati. Ogromno število raznih misli se mi je pred očmi dervilo kot toliko temnih oblakov ob času pretečega viharja; kedaj da me je zaspanec ( Morfeus) preselil v deželo spanja, ne vem ; le toliko se spominjam, da se je dolgo mudil, za kar mu zdaj nisem zameril. Drugi dan je bil praznik sv. Dominika. Indijani so se obeh ss. maš prav pobožno vdeležili in 12 jih je pristopilo k mizi Gospodovi. Koliko število mlačnih kristjanov, sem si mislil, ti ubogi skoraj zapuščeni ljudje osramotujejo, kako zelo se vesele prihoda ka-cega duhovna, ko drugi, ki imajo duhovne vedno med sabo. te velike dobrote in milosti ne priznavajo in je ne vedo prav ceniti, in kako težak odgovcr čaka šolsko mladino in druge, ki namestnikom Kri- O 7 stusovim dolžne časti ne skazujejo! Po sv. masi so se Indijani zopet tiho in zamišljeni vernili domov, kakor da bi še potem, ko so cerkev zapustili, vedno premišljevali, kar so vidili in slišali, to so tudi brez dvombe storili. To je nekaj, kar se vidi samo med Indijani; oni ne postajajo okoli cerkve po službi Božji, da bi se pogovarjali in zborovali o tej ali oni zadevi in tako hitro pozabili vse, berž ko so čez cerkven prag. Tukaj moram omeniti nekaj znamenitosti, katere ta cerkev hrani, namreč, zelo imenitno, umetno in starodavno oljnato sliko, ki je polčeterti čevelj visoka in 3 čevlje široka, predstavljajoče snemanje Kristusa s križa, in ki je natanjčno posnetje slovečega slikarja Rubens-a. To sliko cenijo zdaj umetniki na več tisoč dolarjev. Indijani pripovedujejo, da je to sliko prinesel v te kraje slavni J. Marquette v letu lGfiS. Vseskozi, š»3st rodov, odkar je bil ta misijon zapuščen, ohranili so indijanski čarovniki to podobo, ne zavoljo umetnosti in kot v spomin od tega sloveCega misijonarja, atnpak kot dobro zdravilo in sredstvo za ča-ranje. „maškiki." Ko je gospod Baraga prišel v ta kraj, mu je neki indijanski glavar (ogima) prinesel to sliko in povedal nje zgodovino Terdil je, koliko dobrega da je povzročila ta podoba med njimi, ozdrav-Ijala jim je bolnike, pospeševala lov in ribštvo in odvernila mnogo nesreč in nezgod.*) Zdaj je ta podoba v lepem okvirju in je obešena v stranskem al-tarju. Natančna preiskava umetnikov je razodela, da je ta podoba prav umetno delo, platno in druge okoliščine kažejo, da je bila narejena v 16. stoletju in je gotovo delo enega izmed Rubensovih slovečih učencev. P. Krizostom Verwijet O. S. F. pa meni, da je gospod Baraga to podobo iz Kranjskega prinesel; vendar pravi, da ne more tega mnenja nasloniti na kaki izdaten dokaz. Trudil sem se pa zastonj izvedeti, kako da se gospod Baraga sam o tej podobi izrazi. On je več podob prinesel iz Kranjskega, ki so še zdaj razobešene po cerkvi, razun ene, ki predstavlja Kristusovo rojstvo, in je zdaj v frančiškanski cerkvi v Bayfieldu. Dalje se pripoveduje, da se tu hrani mašna obleka. katero ie rabil P. Marquette, to je pa pomota. Vso mašno obleko napravil je gospod Baraga in njegovi nasledniki,^ nobena nima znamenja, da bi bila iz 17. stoletja. Še nekaj se vidi tukaj, kar v nobeni drugi cerkvi nisem vidil. to je, da stoji prižnica na spovednici. Kako simbolično to opominja, da se moramo ponižati in ukloniti jarmu besede Božje in sv. evangelija, zoper katero smo se večkrat ošabno in prevzetno vzdignili. To je gospod Baraga posnel po načertu ravno take prižnice, kakor sem slišal po oni v Šmartnu pri Kranji, kjer je nekaj let kaplanoval. Ta je naj starejša cerkev v deržavi Wisconsin. Na tisoče ljudi pride tu sem vsako leto iz najbolj oddaljenih krajev Zedinjenih deržav in Kanade. Ogledal sem si tudi vse poglavitne nagrobne spominke. Tukaj sem vidil grobe preddedov, staršev in sorodnikov Indijanov, katere osebno poznam. Napisi nekterih spominkov so zavoljo nepravilne angleščine znameniti in marsikdo si jih je prepisal, da bi jih ne pozabil. Na enem teh grobnih kamenov se bere: ..Bazil. od strele zadet." Najbolj smešen je pa napis : „V vedni spomin njemu, ki je bil ustreljen od svojega brata v znamenje ljubezni in spoštovanja." Ta nesreča se je tako prigodila: „Te dva brata bila sta v kovač-niči kjer je bilo v kotu več pušek za popravo. Eden izmed njih je vzdignil eno puško in ker je mislil, da ni nabasana, pomeril je v šali na svojega brata in sprožil in pri tej priči ustrelil svojega brata." — Ako bi me ne bil P. Kazimir opomnil, ko sem med temi grobovi sem ter tje taval, da nas kličejo k za-juterku. popolnoma bi bil pozabil na to jutranjo dolžnost. Ko sva pri mizi sedela, zbralo se je več starih Indijanov, ki so radovedno popraševali, od kod da sem jaz. P. Kazimir jim je povedal, da pridem od unkraj velikega slanega jezera, odkoder je prišel njih oče (kossinan) Baraga. Koj je eden izmed njih opomnil' „Zato pa tudi naš jezik govori." Gotovo so bili Indijani v tem mnenju še bolj vterjeni, ko je nekoliko pozneje tudi čast. g. Simon Lampe ta kraj obiskal in imel službo Božjo tukaj tretjo nedeljo mesca septembra. On je eden najboljših, med onimi, ki govore indijansko, kateri so druzega maternega jezika. Upam, da mi bode gospod Simon odpustil, ako sem ga s *) Zgodi se večkrat, da neverniki v potrebah iščejo pri ker-ščanskih svetiščih pomoči, tako n. pr. Beduini v takoimenovani ..mlečni" jami M. D. pri Betlehemu. Vr. to opombo razžalil. ko pride zopet iz daljnega Red Laka v olikane kraje. Med temi Indijani je bil tudi navzoč pervi Baragov pevec, zdaj že starček z ns leti. S solzami v očeh nam je pripovedoval o preča-stitem Baragu, in ko nam je ponavljal njegov govor, s katerim se je bil od njih poslovil, ko je šel v L'Anse. „Zapustiti vas moram zdaj. rekel je. predragi otroci in morebiti se ne vidimo več na tem svetu ; ali v svetih nebesih se snidemo gotovo ako boste vestno spolnovali vse, kar sem vas učil in kar ste mi terdno obljubili spolnovati." Milo s«-, mu je bilo storilo in rekel je. da nam več zdaj ne more še po vedati. prav debele solze so se mu po obrazu udirale. Neki drugi mi je pokazal molek, katerega je dobil od preč. g. Barage, rekel je. da ga denar ne more kupiti in da bode šel z njim v hladni grob. Ah to ne kaže ljubezni, vdanosti in največjega spoštovanja do nekdanjega dušnega pastirja V Čas našega, odhoda se je vedno bolj bližal, rad bi bil tukaj ostal, silno rad, ali moral sem se podvizati, da pridem do nedelje v kraj. kjer sem bil oJ-ločen za službo Božio in od katerega sem bil okoli :JUO milj oddaljen. Težko sem se poslovil od tega kraja in v resnici predolgo sem se poslavljal, naš parnik, kateri bi naju prenesel čez dve milji širok zaliv, je bil že odpihal. ko sva dospela na obrežje. Jožef Cadotte nama je potem posodil precej velik čoln, v katerem sva se v malo več kot pol ure po dobrem veslanju, na katero so me potem trije precej veliki žulji na rokah spominjali, pripeljala nazaj v Bayfield. Baragovo ime je v blagem spominu ne le v La Pointu in v onih krajih, kjer je deloval ; slovelo bode vedno v zgodovini katoliških inisijonov v Ameriki in čez nekaj časa, kakor se je izrazil nadškof Mil-\vankški, častili bodemo tegi pobožnega in svetega moža na altarjih. Bodi nam toraj v vednem spominu preč. škof Friderik Baraga, ako ga ne pozabijo Indijani, še manj bi ga pa smeli pozabiti Kranjci, med katerimi je tudi če prav ne tako dolgo, vendar pa ravno tako ne-utrudljivo. tiho ponižno in goreče deloval. V izgled, posnemanje in spodbujo naj bode v vsih svojih lastnostih in čednostih onim. kateri še delujejo med ljudstvi, med katerimi je on deloval in daroval vse svoje zmožnosti in sam sebe za njih dušni in telesni blagor. Rev. Roman O S. B. Slo vous Ici romarji so iS. t. m. začeli prihajali domu — prav veseli in zadovoljili. V Him so bili dospeli II aprila, to je v torek ob s 41> popoldne. Bilo jih je 22o in hvalijo se. da so bili Italijani do njih prav prijazni in post režiji vi. Mar-sikteri Italijani na Primorskem bi laliko v tem oziru prave Italijane na Laškem si v izgled vzeli. Hazšli so se romarji polagoma v stanovanja, kjer se je plačevalo po S lir s hrano vred: po I—2 lir pa brez hrane. I'o ..Slov." še naslednje: Dragi dan ob Sili zjutraj so se sosli na velikem prostoru pred slavno cerkvijo sv. I'etra. ktero so si ogledali, in potem obiskovali razne druge cerkve in svetišča dopoldne in popoldne, med drugim ječo sv. Petra, velikanski Kolosej. kjer so svoje dni zveri tisuče in tisuče vernikov raztergale; — eerkve sv Klemena, znamenito zarad sv. Cirila, lateransko baziliko, rerkev sv. Križa Jeruzalemskega. kjer so prave stopnice. po kterih je bil usnnlj«-ni Zveličar peljan k Pilatu itd. Tudi naslednji dan dopoldne obiskovali so razna svetišča, popoldne pa opravili spoved. Naj priserčnise želje so se spolnile romarjem li. aprila, ker ta dan so bili pred sv. Očetom Leonom XIII. Ob 7ih so pre milostni «rospod knez in škof Napotnik maševali v cerkvi sv. I'«-tra in slovensk' *-m klin ..Živio" so jim nasproti doneli in to iz polnega navdušenega s«rca. /apeli so nato pevci papeževo himno, potem I« dunajski kardinal (iruša nagovoril sv. <»četa v imenu vsili avstrijskih romarjev. Mnieinl je kardinal v nagovoru do sv. <»četa. kako so tudi i/ .»v-trijaiiških dežel prihiteli mnogi sinovi in hčere čestitat sv. • »•'«-tu ' »r;id zlat«- ina-^e ter pred angelji in ljudmi pričat in sproži.i..»t. «la .lih «*-a>ti|o in -poslujejo kot najvišjega namestnika Je-zn~a Kri-tu-a in na>l«*dinka sv. I'e|ra. poglavarja sv. katoliške l>rkve na /.••nilji Porasti I vi-oki govornik se dalje papeža kot »»«•-mof iiv»-».! u«'«-mka resnice; kol skalo, na kteri j«- Inispod zidal «v*>jo i >r»«v kof najvi-«"ja Pastirja. ki vodi vse pastirje in vso «v.|««. J1.1-. ..•.«•• m piiij«-!-. «»>kerbljuje nezmerne zaklad«-. kt«-re !♦• I. iis KriMli< s ~vo|«» pre^veto K«-rvjo pridobil. ktere so svet-t.i i /a-.u/.i.M itd. Povdarjal j«\ kako res snV-ne >e štejejo romarji, «la - naiia|.i|«r i>r««l obh«"j«-m neU«škew.i kljii«"arja slušajoči njegov •_'la> n « ;«.v nauk. da prejmejo njegov sv. blagoslov. Olieta dalje v imenu v-»di. «la !hh'«-|«» za Njih Sv«-t«»st moliti, kakor so molili n« n daj \«-rniki /a vravnavati tudi svoje der/.me; dalje podpirat1 ka'o!.ško «"asništvo m tisk: «jroreče častiti preblaženo Marijo D., «r.ibati s«- skrivnih družb m prolikerš«"anskih početji, ter na vso m«*- takemu hud«-mu djanji nasprotovati. Kardinal sklopa: Sprejmi!«- z našimi darovi tudi naša serca. ktera skoz Vaše roke na no o darujemo presvetemu Jezusovemu St-rcu. Blagovolite nas in v^e naše drage. cesiirja našega in njegove ljudstva, sprosite nam vsem blago srečo, da moremo z Vami vred kdaj v nebesih obhajati \ečni jubilej! Pri tolikih obiskovanjih in čestitanjih z vesoljnega sveta je očitno, da sv. Oče v svoji visoki starosti ne morejo sami vsem o«Lr«»varjati na njih pozdrave in voščila; zato je njih tajnik iri«»nsignor l»el Val v papeževem imenu prebral odgovor nekako v naslednjem pomenu: ..Vaše lepe olx'utljeje, kt«-re mi vedno skazujete zasebno ali »u«ii javno in skupno. še zlati pa o petdesetletnici mojega škofo-vanja. z veselim sercern sprejmem, in vam in Vašim z najbolj iskreno ljubeznijo podelim sv. blagoslov." Xat«> so sv. Ot-e podelili vsem pričujočim romarjem sveti ap«»st«»ljski blagoslov in to s tako močnim glasom, da jih je vsakdo lahko razumel. Po tem vradnem opravilu so sv. Očeta nesli na pr»—tolu po dvorani med romarji, pri čimur so se papež tako prijazno in prikupljivo obnašali, da so bdi pričujoči silno ginjeni; da tli so vsim roko poljubovati. roke so jirn na glavo pokladali ,n |ih božali. To j<- pričujočim neizrečeno dobro d«'-lo. ko so videli na i v« «'ega (Jospoda na zemlji kakor ljubega očeta med seboj. Ro-marji zaterjajo. da teh sladkih trenutkov vse žive dni ne bodo [k «zabili. P«»tem so obiskali še nektere cerkve in svetišča. Drugi dan »«. >•• peljali eni v N«-ap«»lj. drugi so «»stali do ponedeljka v Kirnu m p«>t'«-| odpravljali domu — veseli in zadovoljni. Pomladni čas. O pomlad' n;««Je «"as vesel, otožno serce si mi vn«'l. Pozdravljen ! tvoj prezali cvet, V radosti dvigaj celi svet. Vijolic šopek bom nabral, Vesel prijatelju jih dal. Naj z mano on se veseli, Cvetu, ki tak lepo duhti. Povabil bom ga na sprehod, Kako je živo vse, povsod ! Da zre z menoj cvetličic kras, In čuje tic premili glas. Popeljal bom ga na gore — Kako veselo bo serce! Zelen je gozd in hrib, ravan, Ves svet je s cvetjem obsejan. Prijatlju stisnil bcm roko, Pogledal milo mu v ok«i: Kako se v duši ti godi, Prijatelj moj ti miljeni? Odgovor da en sam pogled, V očesu solza — brez besed: „.Spomin sladak, mladosti nad, Daje okinčana pomlad." Pozdravljen toraj čas krasan, uvetličic cvet. tic zbor glasan, Še bolj pozdravljen in češčen Bog Stvarnik vaš — na vek slavljen! Radoslav.*) Za brata. Tihota, mir v svetišči vlada, Vanj siplje solnce zadnji žar. Moleč kleči tam hčerka mlada, Ob njej solzeč že oče star. 0 davno je. kar šel v tujino, Na vojsko ljuto miljen sin; A pisma ni še iz daljine. Ta skerb razjeda mu spomin. Le moli hčerka! Ti sprosila Boš bratu srečo, blagoslov, Da roka Božja ga bo krila. Da verne se pod rodni krov. Nedolžno dete moli, prosi; A brata čut goji sladak. Enak krepilni, hladni rosi, Da Bog njegov je bran krepak. Ne briga se, da mnogo žertve Zahteva hrabrost krog in krog. „Naprej, čez brate mile mertve, Za vero, dom! Je z nami je Bog! Z očetom hč« rka vsak dan teka Za brata molit pred oltar, *) Lepa hvala, tudi za obljubljeno; ..Luč" o priliki. Vr. Ginljivo, ljubko željo zreka, V očeh solzo, ljubezni dar. Minul je boj. Dobljena zmaga. Domov se vrača srečno brat. Radosti teče mnoga sraga. Veselja kliki vro takrat. Od tedaj vsak večer sestrica' Hojeva z bratom v sveti hram, Z molitvo sklepa se solzic-a Mariji v dar zdaj mnoga tam. — w.— Razgled po svetu. Ogersko. (Katoliški shod v Komornu.) Ukljub vsemu kalvinskemu nasprotovanju, piše „Kat. List," se bode zbral katoliški kongres v Komornu 23. t. m. Razdeljenih je v ta namen že 4000 vstopnic. Shod bode na zemljišču Gabrijela Zičija (Ziehy), ker se je katoličanom zabranilo, da bi se v ta namen zbrali v kakem javnem poslopju. (Ali tako svobodo imajo katoličani v „apostoljski ( ? )* deželi sv. Štefana-?!) Prične se kongres ob lOih dopoldne in terpel bo do 2eh popoldne. Program je tale: „Veni Sancte." 2. Pozdrav, govori predsednik grof Ksterhazy. 3 Pozdrav sv. Očeta, govori opat župnik Molnar. 4. Himna papeževa. 5. Mir med Cerkvijo in deržavo. razpravlja grof Ladislav Szapary. 6. Tako imenovana „civilna poroka," obravnava kanonik Štef Simko. 7. Prošnja, da se premeni članek postave od 1. 180«. 8. Domoljubna pesem. 9. Sv. maša, mašuje grof Gustav Maj-lath. 10. Po sv. maši: 0 !■-atoliški odgoji in katoliških učiliščih, gov. podarhidijakon Polkovic 11. Kaj naj čitamo? gov. gimnazijski profesor Fr. Tomor. 12. 0 keršč. družbah, gov. sem. prof. Otokar Prohaszka 13. 0 slogi katoličanov, gov. grof Vladimir Ziči, in še nekaj govorov in petja. I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. Nameni za mesec mali traven (april.) a) Glavni namen: Ter dno ker$č>ni,ko upanje. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII) (Konec.) Zatorej je dandanes bolj kot kedaj naša naloga, serce in oči k Bogu obračati in s tem tudi druge za seboj vabiti. Tako so naši dobromisleči predniki in očetje storili v veri perve stoletja sv. Cerkve; tako je bilo namreč potrebno v pričo starodavnega poganstva, ktero je vso svojo srečo na zemlji iskalo, ravno tako kakor bogotajci današnjega dne. čeravno ne na tako surov in prederzen način. Od žive vere prešinjeni in zatopljeni v premišljevanje nezapopad-Ijive večnosti, ktera je naš vzvišen namen, našli so oni junaki v sebi moč. ne le vse posvetno teptati, temveč tudi svoje sobrate prepričati o božji veri in resničnosti njenih obljub, in povzdigniti njih serca k nebeškim željam. To je bilo delo vsemogočne milosti božje, ktere roka tudi danes ni skrajšana, temveč le na naše sodelovanje čaka, da ponavlja iste čudeže. Vse, kar je iz Boga. premaga svet. in to je zmaga, ki svet premaga, naša vera. seveda le živa vera. ki v delu ne nasprotuje temu. kar z ustmi govori Kakor naj pa vsi verniki, ki so vredni tega imena, postanejo a postel jni kerščanskega upanja, sve-tijoči kot nebeške luči sredi med pokvarjenim rodom, tako moramo to najbolj zahtevati od posebnih ca stivcev presv Jezusovega Serca. Njih vera mora bolj živa in njih upanje terdnejše. njih ljubezen bolj goreča in pred vsem njih življenje bogato biti del lju bežni in pravičnosti; to zahteva božja predpodoba Jezusovega Serca. kterega so si izbrali v popolno posnemanje; kajti on postal je za nas reven, ki je bil bogat, da mi postanemo bogati po Njegovi revi. (2. Kor. 8, i») N*j sveti luč kerščanskega zgleda s svetostjo našega življenja v temoto sveta, vi i vaj mo olje v vihar z vsemi deli ljubezni in usmiljenja; potem se bodo duhovi polagoma zopet pomirili, serca se bodo zopet k nebu povzdigovala: ljudje bodo raztergali nevredne verige, s kterimi jih preroki laži priklepajo na zt*mii<>. Ljudje bodo zopet slušali na besedo J«*zusa Kristusa ter mu sledili, ko pravi: Pridite k meni vsi. ki ste revni in oblofc.-ni. jaz vas bom poživil. Vzemite moj jarem n -s" ter učite se od mene. ker jaz selil pohleven in iz s»*rra ponižen, in našli hote svojim dušam mir. Ker nu j jarem je sladak in m* ja butara lahka. Mol i t e v. Gospod Jezus Kristus! V družbi z ono božjo voljo, s ktero si prinašal sam Bogu slavo nekdaj tu na zemlji po svojem presvetem Sercu, in jo še sedaj prinašaš brez prenehanja v presv. Rešnj. Telesu po vesoljnem svetu do konca dni. in v posnemanje sv. Serca presv. vselej brezmadežne Device Marije, darujem ti danes in vsaki trenutek tega dne vse svoje namene in misli, vse čustva in želje, vsa dejanja in besede. (100 dni odpustka enkrat na dan Leon XIII 1885.) Posebno pa ti jih darujem za vterditev kerščanskega upanja, in za vse v tem mescu in današnji dan družbenikom nulitvenega apostoljstva priporočene zadeve. 0 sladko Serce mojega Jezusa, daj, da te vedno bolj ljubim. Amen. (Vsakrat 300 dni odpustka in če se vsak dau moli, ♦•nkiat v mesen popoleu odpustek. Pij IX, 26. 1. 1870.) Sladko serce Marijino, bodi moje rešenje. (Vsakrat 300 dni odpustka. Pij IX 18">2.) O sv. Jožef, predpodoba in patron častivcev sv. Jezusovega Serca. prosi za nas! (100 dni odpustk-.v enkrat na dan. Leon XIII. 181» 1 i Sv. nadangelj Mihael, sv. Bonifacij, z vel. Peter Kanizij, prosite za nas! b) Posebni nameni. 23. Varstvo SV. Jožefa. Ol^na dru/.ki ker>ranskil» družin. Varstvo za pravice delavskega stanu. Moj>ier>ke. pomo« ni>M- :ii dalavske zadruge. 24. S. Fidel. Kapucinski red Kal razmere v Švici. «»«l v*-r-njenje socija I-demokratičnega ljud-k«-^.i prevrata. Povernit«*v mnogih oeetov k sv. veri. 25. S. Marka. Gorečnost v molitvi. Resna skerb za notranjo življenje duhovnov in redovnikov. Božji blagoslov za poljedelstvo in živinorejo. 2»J. N. 1|. Gospa dobrega sveta. Marijanske kongregacije. Odpad'i redovniki. Mnoge stanovske zadeve. 27. S. Peter KacizlJ. ..Duhovni in obhajanci." Družba sv. Kanizija. Kal. pisatelji in vredniki. 2.s. S Pavel od Križa. Pravičnost in prostost duha v službi božji. Od vere popolnoma odvernjeni mnogi deržavni in okrajni vradniki. 2!» S. Peter mačenik. Spreobrnjenje Afrike. Katol. moški svet Mnoga gospodarstva. 3»». S. Katarina Stenska. Ljubezen in mir med voditelji ker-«'. ljudstva. Pospešitelji molitvenega apostoljstva. Vse poslane pa še rie u.>IKane zadeve. Y>i družbeniki molitvenega apostoljstva in Serea-Je/n>ov*'ga bratovščine, ki so urnerli meseca aprila in ki bodo unierit me>era maja. H. Bratovske zadeve N. lj. Gospe presv. Jezusov. Seroa. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca. sv Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata. naših angeljev varhov in vsih naših patronov. Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad, in brezverstvo. prešest-vanje in vse nečistosti. sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe — Dober dijak priporoča v molitev svojo ljubo ranjco mater. ako morebiti še kaj potrebujejo. — Bolna oseba za dušno in telesno pomoč. — V bratovsko molitev se priporoča mladeneč. da ta zapustil slabe tovaršije. so poboljšal in vredno opravil svojo dolžnost za velikonočni čas. — Nekdo, da i »i dobil poštenega posla Prošnja za pohleven dež v prid poljskih pridelkov. Zahvale. Mojo najstarejšo hčerko je pred kakimi 10 leti napadala Mina božjast. V bridkosti, ktero je pri tem občutilo moje serce. - polnim zaupanjem zakličem: „Marija, žalostna Mali Božja, pomagaj!" In glej. čudo. Ix»žjasi je hčerko naenkrat popustila in ni je več napadala. Zatekajte se tedaj le z zaupanjem v vsih po-trebah k Mariji in skupili l»oste. da se ne imenuje zastonj ..Tolaž-mca žalostnih." ..Zdravje bolnikov." M. Verbič. Tisočkrat bodi zahvaljena N. lj. (iospa presv. Sena. sv. Anton Padovanski. sv. Krančišek Seral.. sv. Jožef in sv. Alojzij /a uslišano molitev. Hudo bil sern bolan v persih. in dasi sem bil pri > loveč i h zdravnikih, vendar mi ni mogel nobeden pomagati. V tem >e zat-čem ■/, zaupanjem z devetdnevni» o k N. lj. (i. presv. Sena. ter k imenovanim svetnikom, in ko sem opravil dve deveidnevniri in priporočil se blaženi I). Mariji-Pomagaj. obernilo >e mi je hitro na bolje. Ker sem obljubil v ..Zgod. Danici" uslišan e naznaniti. I »od i s tem obljuba in goreča zahvala spolnjena. A. š. Velike Lašče meseca aprila 1*!».'». Po dolgih pro-njah in pi iporočevanji k Jezusovemu presv. S»-reu. k brezmadežni D. M., sv. Jožefu, sv. Antonu Pad., sv. Stanislavu K<>-iku i*i sv. I ram išku in po priprošnjah v ..Zg. Dan." s. |e >pr.-ob»-iml mož. ki je bil zapeljan po branji krivoverskih bukev ¡n upamo, da je popolnoma se spreobernil k Bogu in sv. i>rkvi. Večna hvala .kzu-ovemu presv. Sercu. Mariji in svetnikom! F. Listak za raznoterosti. Sv. Detinstvo. Prihodnji četertek, ob 8ih bo sv. maša za ranjce deležnike sv. Detinstva v nunski cerkvi. Deležniki sv. Detinstva, ki so pri tej sveti maši, dobe pod navadnimi pogoji popolni odpustek, ki se more oberniti tudi dušam v vicah v prid. Gospodje župniki ljubljanski so prošeni, da bi blagovoli to oznaniti prihodnjo nedeljo. Vodstvo. ..Angel jček'* — otrokom učitelj in prijatelj. Izdaja Anton Keržič, VII. Ta zvezek je zopet prav mičen in koristen, obsega na čelu podobo : „Marija, Kraljica angeljev'1 in še nekaj podobščin vmes med branjem, sicer pa polno lepih naukov, povestic, pesmic in poslednjič še kaj za šalo in smeli. Knjižica ima 4S strani in stane samo 12 kr. — Vsak šolar, vsaka šolarica bi morala imeti to zalo knjižico. Take knjižice berite: varujte se pa nespodobnih in pohujšljivih, ki vam lepo serce ogerdijo in dušo pogubijo. Tolažba. Vihar bo skor potihnil, Ki grozno rjove zdaj. Bo lahek vetrič dihnil. Prišel veseli rnaj. Oblake bo razpodil Prijazni solnčni žar, Ne boš več v temi blodil, Ne boš. nikdar, nikdar! Do tedaj miren bodi, Bog čuje nad teboj, In vse premodro vodi, Nič se ne boj, ne boj! J. Apič. Dobrotni darovi. Za opraro uboiuilt cr/rec: S Polšnika 22 gld. 50 kr. — Z (iolega 12 gld. 00 kr. — Iz Cerkljan na Gorenjskem 42 gld. 47 kr.— Iz Babnega pol ja 28 gld. — l'o čč. gg. Tršulinaricah v škofji Loki 20 gld. — S Starega terga pri Poljanah 22 gld. 50 kr. — S člateža ob Savi 27 gld. — Iz Škofje Loke -iO gld. — Iz Št. Jurja pri Šmariji 4o gld. — Neža Štoiic 12 gld. — Z Bake 30 gld. — Iz Slavine 53 gid. 30 kr. — Iz št. Ožbalta 15 gld. 20 kr. — Od Sv. Duha 7 gld. 25 kr. — Iz St. Petra na Notranjskem 20 gld. — Prevzv. grofinja llermine Auersperg fi gld. — Z Radovice 20 gld. - Z Vodic 24 gld. — Od sv. Petra v Ljubljani 1C0 gld. — S Stare Loke 53 gld" — Z Reteč pri školji Loki 11 gld._40 kr. — S Starega terga pri Ložu 31 gld. — Iz Vipave 26 gld. 70 kr. Zi dijaško mizo: V. č. g. dr. Fr. Lampe 2 gld. — L. S. 20 k>-. — Novakovi 2 gld. — Neimenovana 1 gld. — Iz Vipave 2 gld. — <*:. g. duhovni pastir Fr. Tavčar 4 gld" — Č. g. župnik Ant. Klemen lo gid. — C. g. župnik Jan. Ev. Dolinar 5 g.'d. — ('.. g. župn. Mih. Zupan 3 gld. (Drugi dar. prili i