101. številka. Trst, v četrtek 3. maja 1900. Tečaj XXV ..Edinost** fhaia en k rat ntt dan. razun nenelj in praznikov, ob 6. uri zvečer. Za eelo leto 24 kron za pol l«3ta.........12 za četrt leta za en mwc « _ '2 kroni ^iaroć.-iino je plačevati nsurej. Na rm-ročbe brez priložene naročnine »e uprava re ozira. Po tobakarnah v Trstu «e pnxlajejo po--anjezne številke j>o <► -»totink <3 nvč.»: izven Trsta pa po 8 Mtotink <4 nvč.) Telefon hi*. S7e računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi it«l. se računajo po pogodb Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprsivništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvu in tiskarna se nahajata v ulici Carintia štv. 12. UprarnUtvo, in sprejemanje inseratov v ulici Molin piecolo šiv. 3, [I. nadstr. Izdajatelj in rdgovorni urednik Fran G o d c i k. Lastnik konaorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tru. V dekadenci. ] Od nekega tržaškega rodoljuba smo prejeli nastopni dopis: V* včerajšnjem uvodnem članku »Deka- liko in nujno delo. Kmalo f»o volitvah je pisalo glasilo mestnega sveta, da Italijani hočejo sicer ljubosumno varovati narodno posest in »narodni značaj« pokrajine ter da bodo z vso odločnostjo odbijali sleherni sle- denca« ste dokazovali, kako da italijanska, ali j lierni napad v tem pogledu, ali sicer da bodo še bolje rečeno: stara stranka progressova radi poštevali vsako; misel, vsaki nasvet in propada in da se je nje dekadenca začela v isti hip, ko je šinila na višek moči in slave. Povsem resnično. Skoraj nekaj tragičnega je v tem. Imela je pač moči, da je dosegla naravnost nezaslišanih vspehov, da je z orjaško silo pehala v stran vse, kar jej je bilo na potu; ko pa je došla na cilj, ko se je pov-spela v vrtoglavo višino, jej je zmanjkalo moči, da bi se tudi vzdržala na višini! In volje in po svoji moči sodelovali v ta namen, tudi to je }>ovsem resnično, da je vzrok nje Oni bodo sicer istotako z vso odločnostjo va- vsaki predlog, — došćl-od katere-koli stranke, ako je sposoben "za zboljšanje uprave in go-sj>odarskega stania. To je zvenelo kakor nekako spoznanje in pri poznaje, da se je v mi-nolosti grešilo in da je občinsko gospodarstvo j>otrebno — zdravljenja. Dobro! In naša želja, je, da bi besedi sledilo tudi dejanje. Naši poslanci oziroma svetovalici bodo gotovo drage posestnike, katerim edino bi bila paša in planina v korist. Pritožbe, katere ste imenovani občini vložili na upravno sodišče in dali dež. odboru na znanje, kažejo vsestranski pomanjkljivost odlokov gozdnih oblasti in žalostni gospodarski položaj dotičnih občin. Ze leta 1872., ko je c. kr. okrajno glavarstvo v Tolminu jelo odpravljati kozjerejo, je visoka vlada priznala potrebo, da se kaj stori za zboljšanje gospodarskih razmer po gorenji Soški dolini. Izbrala se je takrat en-ketna komisija, ki bi imela preiskati gospo- padanju v tem, {ker je dosegla več, nego je odgovarjalo nje močem. To je: ona ni dosegla tega. kar je dosegla, iz lastne moči, ampak drugi so jej držali lestvico, po kateri rovali tudi narodni ugled svojih volilcev, ali brez potrebe gotovo ne bodo provocirali narodnih in politiških konfliktov, kakor jih tudi niso dosedanji zastopniki naši. Po vsakdanji spremenilo v tem zmi^ln, kakor smo bili mi včeraj posneli iz »Information^v Sosebno se sklicuje »Vaterland* nh' poV^ftjanje v ».Narodnih listih«, da večino Časa do konca junija odvzamejo delegacije, da je torej izključeno, da bi bila budgetni provizorij i a definitivni zakon o kvoti do 1. julija dogotovljena. Iz tega povdarjanja sklepa konservativni list, da se bo obstrukcija Cehov omejevala le na proračunski provizorij in predlogo o kvoti in da se ne obrne tudi proti gospodarskim predlogam, ako Cehi dobe mej tem časom zaželjene koncesije. Ako je sklepanje »Va- darski položaj, določiti kraje, kjer bi bila; terlandovo« pravo, potem bi smeli soditi, da dopustna kozjereja, in kraje, katere b« se bo kriza, ki je žugala podreti desnico, skoro imelo prisilno pogozditi. Od tedaj naprej pa j odpravljena. Morda je na češki tabor tudi to država vkljub enketam in komisijam ničesar nekoliko u plivalo, da seje izkazalo, da razni storila, da bi kraju v istini opomogla, pač fia je nastopila krivično pot drakonič-nega ukazovanja in prepovedovanja brez vsa- niso prave na konferenci v Lvovu nikakor bile naperjene proti njim, ampak da so vse diference le taktiške nravi, da po hočejo Po-kega načrta in cilja. Zaradi tega si podpi- ljaki ohraniti ukupnost temeljnih načel in in- je plezala gori. In ko je bila gori, jej je manj- dotiki z okoličani poznajo oni bolj nego kdo i sani usojajo staviti na visoko vlado sledeča teresov. Zabeleži vsi dejstvo, da so se poljski kalo moralne sile, ker delo ni bilo nje delo. vso gospodarsko mizerijo v okolici; oni pa j vprašanja: poslanci najostreje izrekli proti nemški hege- Vladni zi-tem je pač mogel omogočiti zmage vedo, da je gosjiodarsko stanje v tesni zvezi; Ali pozna Njega ekscelenca obupni1 moniji in proti vs«ki zvezi Poljakov z Nemci, progressove stranke, ali moralne čvrstosti, spo- z občinsko upravo. Zato jim bo le v zado- sobnosti, razsodnosti in integritete voditeljev ščenje, ako bodo mogli kaj pripomoči v to, jej ni mogel dati. Vladni zistem jej je pač da se občinska uprava zboljša, da postane mogel }>omagati na pridobivanju, ni jej pa racijonalna, da bo taka, kakor zahteva interes mogel dati potrebnih lastnosti za konservi- vseh občinarjev in da bo — za v s e j e- ranje. I)o tu se povsem strinjam z Vami: dnaka! Vsi smo členi te občine, vsi mo- tudi jaz vidim v tem vzrok dekadenci pro- ramo prispevati za nje potrebe, a vsi imamo gressove stranke. Istotako vidim z Vami v tudi jednako pravico do vseh dobrot, ki j.h dejstvu, da hočejo novinca izvoliti županom, more deliti občina. Slednjič pa vemo tudi znamenje propadanja, znamenje, da v stran- vsi, da ni bila le progressova stranka v gospodarski položaj Tolminskega in posebno piše staročeška »Politik«: Sosebno J u g o- Bovškega okraja ? . s 1 o v a n i in nemški konservativci bodo Ali ve Njega ekscelenca, da je obstanek morali premagati vsako nevoljo, saj bomo planinskega prebivalstva edino le v živinoreji, mi tu d i n j i b o v i p r v o b o r i t e 1 j i in v in da je ta odvisna po vsem od planinske in trdem spopadu — če bo neizogiben — pojde deloma od gozdne paše ? le za to, da preprečimo načrte, ki gredo Ali je Njega ekscelenci znano prestrogo za tem, da bi vzpostavali liberalno-nemško postopanje c. k. gozdnih oblasti brez gospo- nadvladje pod mogočno protekcijo, darskega načrta ? deželnih zborov. V deželnem Alije Njega ekscelenca voljna storiti zboru Nižeavstrijskem so včeraj po karskem življenju tržaških Italijanov razmere dekadenci, ampak tudi občinska uprava. Zato konec takemu škodovanju planinskih živino- ; daj si debati sprejeli zakonski načrt o najetju niso zdrave. Ne morem se pa strinjati z Vami Pa mora biti tudi želja nas vseh, da bi dobi rejcev ? posojila v znesku 12 milijonov kron za du- v menenju, da iščejo novinca za župana le dekadence sledila doba preporoda. Taka doba Ali misli Njega ekscelenca storiti urnih najsko mesto. Daljše debate o tem predmetu zato, ker nimajo nobenega starejših mož, ki more priti le po skupnem delu, ki pa je zo- ; korakov, da se oblastva lotijo zajeze vanja hu- seje udeležil tudi župan dr. Lueger. Deželni zbor B11 kovinski je sprejel bi sodil na to mesto. Imeli bi pač še tega ali pet možno le tedaj, ako postanejo strpljivi na dournikov, pogozdovanja bregov, regulacije onega, ali — nočejo ga župana verzi ranega moža, mc • ^ vseh straneh in ako se bodo spoštovali med vodotokov po splošnem načrtu, ki se ima po-' 80giaSDO predlog posl. Stefanoviča, da se iz- .ža, k. je že j>o- seboj vzlic vsem razlikam v narodnosti in po- lagoma izvršiti tekom gotove dobe? razi odobravanje vladnemu programu ministra- svečen v misterije občinske uprave, zlasti pa litičnem mišljenju ne moža, ki je }>oleg tega mož samostalnega mišljenja, lastne inicijative in energičen, iz kratka: oni nočejo župana, ki bi bil res načelnik občinske uprave v popolnem obsegru te T A ri i i ' rr< 1 11 Interpelacija posl. dr a. Ju besede, moža, ki bibil res sam župan! Zato jim je ljubši novinec, ki ne more imeti samostojnosti — in ravno zato ne, ker je — no- progri Gospodarsko stanje v Mi HoM me in tovarišev v deželnem zboru Goriškem. (Zvršetek.) V vseh slučajih so se imenovane občine vinee! In r*vno v dejstvu, da se boje c e- .. ... ' . . , , J ~ pritožile na višje instance, a vsakokrat za- stonj. V vseh slučajih je okrajno glavarstvo postopalo brez načrta, oči vidno po volji gozdnih uradnikov najnižje vrste, ne gledć Danes opoludne bo imel novi mestni svet na to, da izdane prepovedi pretijo upropa svojo sejo, v kateri se bo vršila verifikacija stiti prizadete občine. Žal, da je c. kr. okr. volitev. V Ali misli Njega ekscelenca do izvršitve predsednika dra. pl. Koerberja. Rumunski tacega premišljenega gospodarskega načrta klub je jzjav^ (]a je že 0 priobčenju vlad-ustaviti vse nepotrebne škodljive prepovedi in nega programa v »VViener Abendpost« izra-zapovedi podrejenih gozdnih oblasti? \ zil SV0j0 pripravljenost, da hoče vlado pod- Ali misli Njega ekscelenca ublažiti že pirati na nje akciji v dosego miru. naložene globe, oziroma oprostiti prizadete j Deželni zbor Šilezki je odklonil plačila istih, posebno v slučajih, v katerih gre prošnjo za podporo poljskemu gimnaziju v za prepovedi nekaterih delov planinskih pašnikov in planinskih gozdov ? lega moža, je najgotoveje znamenje, da razmere niso zdrave, da je torej strankarsko življenje naših Italijanov res v dekadenci! Politični pregled. Tešinu. Posl. Stratil je izjavil v imenu Čehov, da je prošnja opravičena. Posl. Haase in dr. Menger sta se iz političnih razlogov izrazila proti dovolitvi podpore. V deželnem zboru G a 1 i š k e m so včeraj ■ pričeli razpravljati o deželnem proračunu. TRST, 3. maja 1900. K položaju. Tudi konservativno gla-j Večina je uložila predlog, naj se pozove prihodnji seji bodo menda volili glavarstvo in c. kr. namestništvo mnogokrat silo »Vaterland« sodi po znamenjih vdeškem vlado, da že letos brez ozira na ostale delo. Ve- slabo poučeno in se izgovarja na posamične taboru, da se je pozorišče zadnje dni res j deželne zbore — predloži deželnemu zboru , ——^———^^ — i gališkemu načrt zakona o pobiranju deželne župana in potem se ime pričeti P O n L l S T K K Na pošti. 1 vrata, potegniia mali ključek venkaj, potem drhtelo telo in so ji solze močile velike črne pa zamišljeno sćla k mizi. Pogladila si je madeže na suknu pisalne mize. svoje svetlo-plave lase s čela, naslonila glavo v dlan ter nepremično strmela na zeleno tin-tasto prevlako pisalne mize. Zdaj pa zdaj sta se ji ustni bolestno za- j in zažvižgala mu ono znano: Oj to pa to, pa to, Zofka Kveder. Mala poštna soba na deželi. V kotu1 vlekli dolge mehke trepalnice so zatrepetale nizka železna peč, poleg okna na levi pisalna; in mišice okrog m ae nabrale V male miza z visokim nastavkom, na desni miza z j mn0goštevilne gubice. Ali takoj na tO SO se brzojavnim aparatom, v kotu nasproti peči naježile ol)rvi kljubovalno in ustni stisnili Sta Slonela je par minut tako, potem pa se vsklonila kvišku in se zasmejala. Obrisala si je obraz, stopila k kanarčku velika omara za tiskovine, poštne pisnike in razne cirkulare. Po stenah vise zemljevidi, oglasi poštne direkcije, razne tabele, slika visokega poštnega uradnika in tična kletka s kanarčkom. Majhno in stisnjeno je vse, a domače in prijazno. V peči glasno praskeče ogenj, kanarček v kletki pa zadovoljno kljuje košček sladkorja, katerega mu je mlada poštna upraviteljica zateknila med žice. Kavno je vpisala par pisem v razne zapisnike, preštela denar v raznih škatljicah v leseni kaseti, katero je jw>rinila v veliko železno blagajno tik omare. Skrbno je zapria ¥) Opisano že pred dveir.i leti. se v trdo in ošabno potezo. Kazalec poštne ure je kazal 12. liro in pol. Zunaj na cesti so zaškripale sani in veselo so žvenkljali zvončki na opravah konj. Ekspeditorica se je zgenila, naglo pristopila k oknu in obrisala z roko roso s stekla. Prav mimo poštnega okna so drčale sani. — Na prvi pogled se je videlo, da je tu nekaj nenavadnega. Oprava konj 6e je kar bliskala in na sedežih je bilo videti marši-kako mestno suknjo in marši kako pero modnih ženskih klobukov se je zibalo v vetru. Temno je zrla mlada poštna upraviteljica skozi okno, a zdajci se je hipoma obrnila, naslonila se na miso in zaplakala, " da ji je doklade na državno užitniuo od žganja, vina in piva. Malorus Okunievski je opisoval ža-lostuo stanje poljedelskega prebivalstva ter je priporočal, naj se v pokritje primanjkljaja rajši najine posojilo, nego pa da bi se deželi i nakladali novi davki. Govornik bo glasoval j proti proračunu. — Dr. Bernadzikovski iz ! poljske ljudske stranke je obdolževal vladajočo stranko, da je zakrivila neznosno stanje, ki je nastalo vsled previsokih davkov. Ta Se prav lahko zgodi, Da dekle se zgubi, Hali, hali hal<5 . . . Da dekle se ztrubi . , , . , , ""j „ , stranka da pušča gospodarske koristi dežele Vrata so se odprla m debela domača ku- r ; , popolnoma iz vida. Govornik bo pa sicer harica je odprla vrata. — Tako veseli, gospica ? — — Zakaj pa ne, Lenka ? — — I tako, tako ! — Sicer pa prosim, da bi šli v obednico, kosilo je že na mizi. — — Hvala, ne bom jedla. — — L kako, da ne ? ! — — Glava me boli. Z Bogom, Lenka! — Kuharica je malko začudeno stala mej vrati, a ta ekspeditorica je imela po njenih mislih večkrat svoje muhe, zato seje oprezno zasuknila na peti in odšla. — No, hvala Bogu ! Zdaj imam mir — je vzdihnila ekspeditorica in sela k mizi. (Pride še.) glasoval za proračun. -- Malorus Bar\vinski je priporočal, da se kakor hitro mogoče ozdravi obupno stanje deželnih financ. — P. Stojalovski je napadal poljske konservativce, češ, da zlorabljajo privilegije, ki jih uživajo vsled tega, ker so v večini ter da vse ostale stranke izključujejo iz uprave v deželi. Carska dvojica v Moskvi. Car in carica se še vedno mudita v Moskvi in obiskujeta samostane in duhovne zavode v moskovski okolici. Dne 1. t. m. sta bila v Tro-jiški lavri sv. Sergija, kjer so ju z velikim slavljem sprejeli mitropolit in redovniki. Mitropolit Vladimir ju je pozdravil s krasnim nagovorom ter jima podelil blagoslov. Na tem ol>isku sta carsko dvojic« spremljala veliki knez Sergij Aleksandrovič in soproga. Ko sta se veličanstvi vračali v Moskvo, ju je narod veselo pozdravljal, a zvonovi so peli v veličastnih zvokih. — Dne 2. t. m, pa sta car in carica obiskala samostana Danilov in Don. Spremljali bo ju navzoči veliki knezi in velike kneginje. Potovanje naiega cesarja v Be- rolin. Danes je naš cesar nastopil pot v Berolin. O tem potovanju se govori že dolgo časa in spravljajo žnjira v zvezo najraznovrst-neje kombinacije glede namena, ki ga ima, oziroma posledic, ki nastopijo. Jedni pričakujejo posledic v vnanji politiki — zlasti glede Balkana — drugi v notranji — in to v proti-slovunski smeri — dočim se nadejajo Ma* djari, šovinisti kakor so vedno, da se težišče monarhije popolnoma prenese v Budimpešto. In slednjič je tudi takih, ki temu potovanju odrekajo vsako politično važnost, ker vidijo v njem le čin uljudnosti. Danes, o predvečeru sestanka v Berolinu, ne bi imelo zmisla, ako bi dalje ugibali, katero teh menenj je pravo, saj nam morda že prihodnji dnevi prineso kaj jasnosti. Tržaške vesti- Tržaški mestni svet je imel danes opo-ludne sejo. Xa dnevnem redu je bila verifikacija volitev. Vse volitve so bile potrjene. Poročilo verifikacijskega odseka za okolico pravi, da so se vse volitve vršile redno in zakonito, in da ni bil uložen noben protest; {m> mestnem statutu pa so !e štirje izvoljeni — Goriup, Dolleuz, Vatovec in Banelli — kvalificirani, dr. Gregorin in dr. Rvbifr pa ne. ker nista pristojna v Trst. Ker pa je vlada usilila načelo, da tudi takozvanim kon-s*>rtom gre aktivna volilna pravica, in ker je z aktivno spojena tudi pasivna volilna pravica, in bi bilo torej brezvspešno vsako upiranje, predlaga verifikaeijski odsek, naj se odobre vse volitve. Imenovanja t finančni stroki. Pred-sedništvo finančnega ravn. za Primorsko je imenovalo pristava pomožnih uradov Josi pa Pe-rozzija pristavom pomožnih uradov z naslovom ravnatelj v iX. plačilnem razredu; pisarniškega oficijala Maksa Niklitscheka pristavom pomožnih uradov v IX. razredu: carinskega asistenta v pok. Oskarja Ca t ti eh 2 kancelistom v XI. razredu. Z nabora. Menda ne le v Trstu, ampak tudi jR>vfeod drugod vlada, recimo, razvada, da se fantje, kedar prihaja tisti odločilni, mnogokrat za vse življenje osodepolni treno-tek, da morajo dati »cesarju, kar je cesarjevega«, da se, pravimo, nekako o prestopu iz mladeniške v možko dobo, nekoliko napijo ter semtertje počenjajo tudi reči, katerih bi v normalnem stanju ne storili. Tako je bilo in bo: drugod in — v Trstu. Da mladina o takih prilikah prepeva, kdo bi se temu čudil, in da slovenski mladeniči na svojih tleh, čeprav so morda sin čaj no sedaj pokrite s tržaškim tlakom, prej>evajo slovenske pesmi, to je p«»vsem naravno. A ljubi na» prijatelj na lesnem trgu se zgraža nad veselimi slovenskimi fanti, ker so se predrznih peti slovenske pesmi na Korzu. Klicali so baje tudi nekake želje, ki baš ne {morejo prijetno doneti za razvajena uha naših irredentarjev. Ne vemo, če je res. Toliko pa konstatira »Malček«., da je bilo vsled razgrajanja več fantov aretiranih in da so o tem tržaški meščani igrali krasno ulogo lovcev na človeško meso. Vse to bi nas nič ne brigalo. Će so dotič-niki zaslužili kakšno kazen, naj jih kaznuje pristojna oblast ! Svobodno ji. Tudi meščanom privoščamo prav od srca službo brezplačnih detektivov. Le nekaj bi opomnili: »Piccolo« je skrajno nepreviden, da o takih res bagatelnih prilikah ne more prikriti svoje ari i možnosti nasproti Slovencem. Saj s tem vendar le bije sam sebe ]>o zobeh. Ali ne sluti, kako bedasto, neslano in tudi — neprevidno je, neprevidno z njegovega stališča, ako tako pridno povdarja slovensko narodnost novincev ?! Kje je jh> takem tisti čisto italijanski značaj dežele, ako o priliki naltora slovenski fantje razgrajajo j»o tržaških ulicah in se drznejo v »paradižu« Signorije krožiti slovenske pesmi? — »Piccolu« se Sodi kakor proroku Bileamu, ki* je šel tja, da bi proklinjat, pa je blagoslovljal. Tudi tržaški list taji dan na dan našo ekzistenco in nam odreka vsako pravo, ob enem pa kliče v spomin, da mi Slovenci smo tu, ki v prvi vrsti plačujemo najtežji vseh davkov, davek v krvi in življenju. S tem pa »Piecolo« sam nujizdatneje pobija sebe, svojo stranko, svoj program in svoje zahteve. Će pa meni morda, da so jedni le za to tu, da dajejo, drugi pa, da le prejemljejo, potem pa naj nam veruje — da so minoli tisti časi, ko so oni, ki so dajali, po hlapčevski molčali k lemu. Izza £asa volitev. Pišejo nam : K nekemu našemu posestniku v Rocolu je prišel magistratni sluga, nosć v rokah ko|>o legitimacij. Ker je omenjeni posestnik prejel prvikrat volilno pravico (vsled • reklamacije), je mislil slavni sluga še slavnejšega magistrata, da bo tu kruh za -- Mauronerja! Sluga je uprašal: Koga boste volili ? Odgovor je bil: Niti sam ne vem, ker sem novinec in ker se sploh ne mešam v take stvari! — Volite našega Mauronerja, ki je dober, prijazen in usmiljen gospod, njega bo volil gotovo ves okraj! — Hvala lepa za pojasnilo, je rekel naš možak, ter dostavil še, da hoče gotovo voliti tega tako popolnega gospoda — Mauronerja ! — Ako vam še povem, da je dotični volilec prav pridno agitiral za našega kandidata in ga tudi volil — mislim, da vam !k> dovolj ! Kako se to strinja i V Trstu ima g. Colobig trgovino s kolesi. Priporoča seveda ista tudi Slovencem, posebno pa onim na deželi, kakor je razvidno iz inseratov, ki so bili še lani dan za dnevom v »Edinosti«. Možu pa se mora sedaj jako dobro goditi in najbrže mu je g. Banelli pokupil vsa kolesa, ker je o zadnjih volitvah tako strastno zanj agitiral. Ako potrebuje denarjev, lomi v svoji trgovini eel6 malo slovenski. V Skednju pa noče niti slišati naše govorice, in to je popolnoma na mestu, saj v Trstu skuplja slov. denar, v Skednju pa ga samo troši. Moža priporočamo v »dober spomine. Prav ste storili! Pišejo nam: Prav ste storili g. urednik, da niste komentirali demonstracij, ki so se vršile — četudi malce bolj po tihotapski — povodom pogreba tistega Garibal-dinca-brusarja. Prav ste storili: pustimo le onim, ki so poklicani v to, da si komentirajo tako dogodke! Će ne, pa ne ! Zakaj naj bi njih glave bolele — nas?! Tudi pisarenje laških časopisov, da je bil ves Trst v žalovanju, in na druge zlične laži in neumnosti, ni vredno odgovarjati. Take medvede morejo natvezati le bratom v Italiji, v Trstu pa se — smejemo. Nekaj pa me je vendar zapeklo o tem pogrebu. Mej pogrebci sem videl tudi nekaj Slovenccv. Res je sicer, da so bili to bolj zaspani Slovenci. Ali tudi teh ne bi smelo biti. Pijeteta je lepa reč, in mi nimamo prav nič proti temu, ako se skazuje poslednja čast bodisi kateremu drugorodcu ali drugovercu ; ali čim se take prilike zlorabljajo za demonstracije, na katerih pošten Slovenec ne sme sodelovati, ]>otem je stvar drugačna in marsikaj ni dovoljeno, kar bi bilo sicer lepo. Kar pristaja n. pr. jednemu Banelliju, zastopniku 1. okraja okoličanskega, ne pristoja poštenemu Slovencu. Vsak po svoje. Avstrijski kruh je vendar-le dober! Včeraj in pred včeraj njem smo se bavili z ravnokar umršim 70-letnim Garibaldincem, brusačem Francesco Daniele Ceseutti-jem. Mož je bil pravi tip junakov iz kraljestva. Kakor vsi, je tudi on sovražit Avstrijo, bojeval se je proti njej, se udeležil naskoka na Rim in Garibaldijeve ekspedicije v Sicilijo, si nabiral zasluge za zjedinjenje Italije, a ko mu je trebalo — kruha, je prišel v Avstrijo in je tu živel do smrti in jel avstrijski kruh. In še le pred smrtjo — in to je posebno značilno za te ljudi — pred smrtjo, ko mu n: trebalo več kruha, se je zmislil zopet, da je Garioaldinec, da je sovražnik Avstrije, si je dal nadeti garibaldinsko opravo in laške medalje. Ali ta slučaj je značilen tudi za italijanski narod in italijansko državo: medalje dajata pač svojim junakom, kruha pa jim ne moreta dati. Tega naj daje Avstrija! Ne radi osebe pokojnikove, ampak, ker je ta slučaj tipičen, ker imamo neštevilo sličnih slučajev, smo ga naveli v izgled : kako sleherni Gari-baldinec sicer sovraži Avstrijo, nje kruh mu pa vendar dobro diši. Konj je brenil 22-letnega kocijaža Antona Vatovca iz ulice S. Cilino št. 172 ter ga nevarno ranil. Na rešilni postaji so mu podelili prvo pomoč. Povožena. 19-letna služkinja Ana Babič iz ulice Nuova št. 14. je prišla včeraj po-poludne pod neki voz, ki jo je povozil in ranil. Na rešilni postaji so ji podelili prvo pomoč. Požgal se je včeraj z vrelo vodo, ki mu je ob odpiranju ^aklopnice (ventila) brizgnila v obraz, 38-letni Ivan Slaon, kurjač v plavžu v Skednju, bivajoč v ulici Mozza št. 2. Spravili so ga v mestno l>olnišnico. Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 12.7, ob 2. uri popoludne 25*7 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 763.0 — Danes plima ob 11.10 predp. in ob 11.7 zvečer; oseka ob 5*57 predp. in ob 5.36 popoludne. Dražbe premičnin. V petek, dne 4. maja ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tak. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: na Corzu št. 7, lončena posoda in likavniki; v ulici Cologna št. 142, 1 krava; v ulici Madonnina št. 14, pohištvo; v ulici Solitario št. 10, pohištvo in konjak; v ulici Nuova št. 28 in v ulici Rossetti štev. 15 a, pohištvo, oprema v zalogi in manufakture ; v zagati di Romagna št. 1. podoba. Ženska podrnžniea družbe sv. Cirila stilo se je odboru, da naroči še kateri drugi morda potrebni list. Najživahneja debata je bila o predlogu radi bralne sobe, ker sta bili dve na razpolago in zastonj. Odločili so se za sobo pri Ivanu Jerkiču, trgovcu z usnjem, kateri je daroval društvu pol^g sobe še 42 kron podpore, za kar naj bo hvala na taki požrtvovalnosti ! Ćast se izreka g. Antonu Vrčonu, kateri je društvu pripomogel do življenja, čast g. Antonu Breščaku, sedanjemu podpredsedniku, ki je obljubil svojo pomoč v korist društva. Posebno hvalo pa g. učitelju Šinigoju, ki je sodeloval na ustanovnem zboru. Tako se je zaključilo zborovanje v čast društvu in občini. Mlademu društvu pa kličemo : Vspevaj in razvijaj se srečno! X K a z p i s a n a štipendija. Iz ustanove vladike Dobrile so razpisana 2 oziroma 3 štipendiji po 201.60 kron na leto za di- in Metoda v Trstu vabi na veselico, ki jo;Jake na gimnazijah in realkah, sinove slo-priredi v nedeljo, dne 6. maja ob 5. in pol venskih roditeljev iz vladikovine puljsko-uri popoludne v dvorani g. Prašelna v Ro- Pješke. Prošnje je vložiti do 15. t. m. na škofijskem ordinarijatu v Poreču. colu (poleg vojašnice). Vspored: 1. M. pl. Farkaš: »Poputnica Hrvatske«,udara tambura- X Istrau, umrl na Kitajskem. ški zbor iz Skednja. 2. »Pozdrav«, govori N. N. j ° onem A1°jzij« Gerželju, o katerem smo 3. M/pl.Farkaš: »Uboje iz op. »Nikola Šubid«,P°ročali te dn'> da Je kakor francoske udarajo tamburaši. 4. »Nazaj v planinski raje, i l*gije tujcev pal v bitki proti Kitajcem, pojejo pevci bratovščine sv. Cirila in Metoda. smo Zvedeli še nekaj podatkov, ki pričajo, 4. Granada-Godina: >El Turia«, val5ek. tla je imel nesrečnež precej burno življenje (Tamburaši). 6. »Studenčku«, pojejo pevci za seboJ- Gerželj seje šolal na kmetijski šoli brat. sv. Cirila in Metoda. 7. Zamejski: j v Klosterneuburgu, katere šole pa menda ni »Slovencem«, deklamuje g.čna Tončka Čarga. dovršil. Za tem je prišel v Trst in je služil 8. *** »Vprašaš, č' mil da sem Slovenka«, tu kakor trgovski pomočnik v neki narodni \Vitte-Go- trgovini. Potrjen v vojake je skoro dospel do časti desetnika, ali ni mu bilo usojeno, da bi dovršil vojaška leta. Pobegnil je na Laško, kjer se je pridružil italijanski vojski, namenjeni v Afriko. Pobegnivši iz-pod italijanske zastave se je zatekel v tabor Mene-likov, kjer je postal (vsaj on sam je pisal tako) — stotnik. Nemirna nrav njegova pa mu tudi tu ni dala obstanka. Zapustivši službo v vojski Menelikovi je odšel v Al-gier, kjer se je vpisal v francozko legijo. Koliko je revež trpel, predno ga je rešila smrt iz tega mučnega življenja, to bi bilo težko opisati. Le oni, ki ga je poznal, si |2 OStd.16 Primorske lahko misli, kako grozno pokoro je delal mož. Konstatovati moramo namreč, da ga je le x Romanje k sv. Jožefu v Rio- ma, nepremišljen prestopek, radi katerega bi manje pri Trstu. V romarski cerkvi sv. i bil imel bid kaznovan, gaal v pogllbo in Jožefa v Ricmanji.i vršil se bo 3. nedeljo po" slednji« v žalostno smrt, daleč proč od svoj-; Veliki noči, na praznik varstva sv. Jožefa, oev Jn ljubljenih domačih tal. pojejo pevci br. sv. C. in M. 9. dina: »Koračnica po slovanskih motivih«, udarajo tamburaši. 10. *** »Triglav«, pojejo ! pevci br. sv. C. in M. 11. Igra: »Sam ne ve, kaj hoče«. Svobodna zabava. — Ustop-nina 50 vin. (25 kr.), sedeži 20 vin. (10 kr.) Ker je veselica v korist snujočega se otroškega vrteča, se radodarnosti ne stavijo meje. Na obilno udeležbo vabi uljudno ODBOR. Odbor kmetijske družbe bo imel svojo sejo v soboto ob 2. in pol uri popoludne. običajni romarski shod (151-letnica začetka tukajšnje božje poti). Služba božja se bo vršila po sledečem vsporedu: V soboto dne 5. maja: zvečer ob 71/* »Pridi stvarnik sveti Duh«, slovesne večernice z blagoslovom. V nedeljo dne 6. maja: zjutraj ob 6. uri go- novijau vor in peta sv. maša z blagoslovom : ob S. uri tiha sv. maša : ob 10. uri slavnostni cerkveni govor in velika sv. maša, ob 3. uri pop. slovesne večernice, »Tebe Boga hvalimo« in blagoslov z Najsvetejšim. Spovedovati se prične v soboto ob 2. uri pop. Ricmanje, l. maja 1900. Cerkveno predstojništvo. X Iz Dobravelj nam pišejo: Usta- X » R es u r e k c i j a sramotne p r i-kazni«. »Piecolac je danes kar sam žolč, ko pripoveduje, kako da se je laškim signo-rom minoli teden doli v Furlaniji dogodilo nekaj prav neprijetnega, ko so v Aiello usta-podružnico »Lege«. Za Mariano Aiello! Tako vsklika »Piccolo« ves ogorčen. Pa so furlanska tla postala nekam opolzla za junake — idejala. Mesto da bi se navduševali za idejal, da so »nizki« in »surovi« življi v italijanskem jeziku zasramovali vse, kar je italijanskega, lučali kamenje v okna stanovanj in kričali — Viva P Austria. Niti manifest županov da ni napravil nikakega i utiša na te divjake. V Furlaniji da se ponavlja, kar se je inovni občni zbor našega »Bralnega in pev- nekdaj y ^^ ko gQ ^^ >gub_ skega društva« seje vršil dne 29. aprila t. j ^^ kricaje kakov vsklik znakom države, 1. in se je obnesel prav dobro. Udeležba je, .. ,.. , , . T . 1 J zasramovali italijansko narodnost. Izjemoma j bila nepričakovano velika. Ob 4. uri popol. | ,piTOolo« tu De mi9li Slovencev, ko govori o | je začasni predsednik, gosp. Alojz,j Hrobat,; ^ k oljudeh ui seštulijo odprl zborovanje s kratkimi, jedernatimi be- ... . _ .. . . 4 ^ J J velike Avstrijce, ki pa tudi nam niso prav sedami. Povdarjal je važnost tega društva.! . . ... , , . T. , , . i nic simpatični. Ali zdi se, da se laski list Pozdravil ie navzoče občinstvo m potem dal |. , . ... ... . , J .11-1 tt jako moti, ako vidi analogijo med temi suo- : besedo g. Antonu \ rčonu, » predsedniku »Hra- i . ... ..... '. . „ , ... i ® .... .... . . . jekti in onimi, ki demonstrirajo v furlaniji, in i' SL-ri 110 n L'ofori 10 c nilnice in posojilnice« v Skriljah, kateri je s in ako sklepa iz tega, da je v Furlaniji re- I pravo vnemo razlagal namen in pomen tega ... . . ... * v „. .. , , v II ,. . ,1.1 i surekcija nekdanjih tržaških dogodkov. Ne, idruštva. Z veseljem je pozdravil obilno ude-! A , .. . . ... ,. , t ' . jl. . . _r I ne, tam doli je pristna reakcija prebivalstva ležbo, posebno gospode učitelje Sinigoja, \ o- , , „ ... .. r ^ . r , . . , i kakor se ze pojavlja tudi po Istri tu in tam. ■ Afnvinit in nnl*ije čula ; Slovenija pa je preponosna, da bi jo mogli žaliti taki posili-Nemei ! In ko je privršel gorenjski vlak, ki je imel te izvoljene sinove iz germanskih gozdov provesti v Ljubljano, hoteli so gospico prisiliti, da bi zaklicala »heil!« K sreči se je pojavil na oknu neki znanec, ki jo je rešil na-daljnih usiljevanj in -eprilik! Pa naj nam kdo kaj re<:e, če tako postopanje obsojamo najodločneje! Vi pa, gosp. Josip Roger, uradnik kranjske hranilnice, ki ste imel' največ navdušenja za »Heil!«, idite v Tevtonijo in pustite v miru nas - in naše groše ! * Občinski svet ljubljanski je v zadnji seji zdatno zboljšal plače mestnim pomožnim uradnikom. Z veseljem jK>zdrav-ljamo ta plemeniti čin ! ♦Slov. umetniško d r u š t v o v Ljubljani. Minolega poletja se je osnovalo v Ljubljani »Slovensko umetniško društvo«, katerega smoter označuje >j. društvenih pravil, ki se glasi: a) pospeševanje slovenske umetnosti sploh, prirejanju slikarskih, kiparskih in drugih razstav, bodisi samo domačih, bodisi slovenskih ali neslovenskih umotvorov, podpiranje mladih talentov in končno izvrševanje vseh po zakonu dovoljenih shodnih pravic; b) varovanje umetniških pravic svojih članov, gojenje družabnosti, prirejanje zabav in poučnih predavanj, izdavanje reprodukcij, knjig, brošur in tiskovin sploh; e) sklepanje zvez z inozemskimi umetniškimi društvi in posredovanje med slovenskimi umetniki in odbori mednarodnih razstav. Iz tega je razvidno, kako visok in plemenit namen ima »Slovensko umetniško društvo.« Navdaja nas prijetna navdeja, da se baš z njegovo pomočjo dvigne slovenska umetnost na vsakem polju, da b«> zlasti slovenska upadabljajoča umetnost z umetniško razstavo ki jo namerava društvo prirediti p r i-h o d n j o j e s e n , slavila dan časti in zmage, da njeno ime prestopi bolj nego doslej meje naše ožje d o m o v i n e, d a s tem pridobi na spoštovanj u Ln u p o š t e v a n j u ves s l o v e s k i narod! Zatorej ni dolžnost le vseh slovenskih umetnikov, da se navdušeno oklenejo svojega društva, ampak dolžnost vsakega slovenskega rodoljuba je, da podpira »Slovensko umetniško društvo« po svojih naj-!>oljših močeh ! Člen društva more postatati vsaka osel »a, katera se zaveže izpolnjevati društvene dolžnosti in podpirati v odelku II. navedeni smoter društva. L'stanovnik postane vsaki član, kateri enkrat ali pa v dveh obrokih plača prinesek 50 kron. V drugem slučaju ima vplačati prvi obrok takoj, a drugi tekom enega leta. Podpornik postane vsaki člen. ki plača na leto najmanj šest kron. Plačuje se tudi v obrokih, katere določa odbor. Izvršujoči člen postane vsaki umetnik {slikar, kipar, graver, arhitekt ali sploh obratovalni umetnik; nadalje pisatelj, glasbenik in dramatični umetnik), ki je Slovenec ali med Slovenci bivajoč Slovan in ki plača šest kron na leto. Plačuje se tudi v obrokih, katere določa odbror. Odbor »Slovenskega umetniškega društva« vabi torej vse slovenske rodoljube in r o-doljubkinje, da blagovolijo pristopiti m c d društvene člene t e r t a k o pomagajo r e a 1 i z o v a t i njega idejo. Blagajnik društva je g. F r. (t e r b i č , ravnatelj »Glasb. Matice« v Ljubljani. —Poslanci pred svojimi vo-lilci.* Prihodnjo nedeljo priredi politično društvo »Pozor« iz Ptuja shod na Za vrču, na katerem bodeta poročala posl. dr. Jurtela in Žičkar. Istega dne priredi politično društvo jareninsko shod pri sv. Jakobu v Slov. Goricah. Tu bo poročal posl. prof. Robič. — A k a d. dr u š t v o »Triglav* v Gradcu priredi v soboto, dne 5. t. m. svoje prvo občno zborovanje v poletnem tečaju 1900 v društveni čitalnici. Začetek ob 8. uri zvečer. Vspored : 1. Čitanje zapisnika zadnjega zbora ; 2. Čitanje zapisnika bralnega društva »Slo.enije« ; 3. Poročilo odborovo; 4. Poročilo preglednikov ; 5. Volitve: a) predsednika, b) 6 odbornikov, c) 2 preglednikov in d) častnega soda. 6. Slučajnosti. Vesti iz Koroške. Nesreča na železnici. Iz Beljaka poročajo dne 2. t. m.: Danes ob 12. uri in 5 minut po noči je na postaji Feld-kirchen na Koroškem posebni vlp.k, v kate-I rem so se vozili romarji iz Galicije, trčil ob tam stoječi tovorni vlak. Osem potnikov je neznatno poškodovanih ; jeden, neki Janez ' Pieroncvk iz ZeWhe, je vsled poškodovanja moral zaostati , dočim so ostali romarji nadaljevali potovanje z istim vlakom. Vzrok nezgodi je ta, da ni bila menjica prav postavljena. - y i Razne vesti. Strašna nesreča v rudniku. Iz New-Yorka javljajo dne 2. t. m.: Danes se je pripehla v Shefieldu (Utah) grozna nesreča. Nad 2(X> oseb je mrtvih. Našli so že 137 mrtvecev. Nesrečo je pripisati eksploziji smodnika. Optična palača na parižki razstavi. Obiskovalci razstave v Parizu bodo videli v optiŠki palači največi daljnogled sveta. Dolgost tega daljnogleda znaša 60 metrov. Njega cev iz kovine ima 1 meter in pol v premeru. Glol>oko ogledalo, ki zbira žarke, meri v premeru 2 metra, je 30 centimetrov debelo in tehta 7000 kilogramov. To ogledalo pa ima mehanizem, katerim je more obračati vsako dete. Kar se gleda skozi ta daljnogled, videti je 10.000 krat povečano na zidu. Mesec bo torej možno opazovati kakor da je oddaljen le 80 kil. V tej optiški palači je še raznih dvoran z vsemi modernimi iznajdbami, spadajoči mi v nauk o luči. Tako bo videti jhhImorsko fo-grafiranje, Kontgenove žarke, optične orgije. Konečno kažejo v tej dvorani ogromne slike razvoj zemlje, idejalni pot skozi zvezdo itd. Nesreča na parižki razstavi. Predsednik L o u b e t je poslal svojega ordinančnega častnika, da se obvesti o stanju oseb, ki so bile ranjene ob udoru mosta ; tudi podpore je dal razdeliti med nje. Generalni komisar Picard pa je dal, po priporočilu policijskega prefekta Lepinesa, zapreti v razstavi, več podjetij katera niso dovolj varna. Loterijske Številke, izžrebane dne 2. maja : Brno 65 86 88 42 40 I no m ost 30 HI 34 16 87 Vesti iz Štajerske. — Pokopali so v Mariboru dne !?♦*>. aprila g. Ferdinanda Ullricha, notarskega substituta in kazenskega branitelja, bivšega predsednika »Čitalnice«, ustanovitelja akade-mičnega društva »Slovenija« itd. Kako obče spoštovan je bil }>okojnik v Mariboru, kjer je bival že 25 let, je ( k »kazal veličastni pogreb, katerega so se udeležili vsi sloji meščanstva brez ra>!ike narodnosti in |>olitičnega mišljenja. Z l'lriehom je izginil s površja markanten slovenski značaj. Naj v miru čiva! — — Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev bode imela letošnjo glavno skupščino dne 8. in 9. avgusta t. 1. v Marijini. Predavanja in predloge je naznaniti vodstvu »Zaveze« do 15. junija t. 1. K o n s u m n o društvo v Šoštanju na Štajarskein je ustavilo svoje delovanje ter bo likvidiralo. Brzojavna poročila. Iz dežel nesra zbora Goriškega. GORIGA 3. (K. B.) Deželni zbor je v včerajšnji seji sklenil na predlog posl. Dot-torija, da se naprosi vlado, da postavi za varstvo obali S«»če določeno svoto v državni proračun. Poslanec Berbuč je predlagal, da se o prihodnji trgovinski pogodbi z Italijo opusti vinska klavzula ter je bila dotična re-solueija sprejeta. Starka. BUFFALO 2. (K. B.) Kakih 500 delavcev, ki so delali na ograji za panameriško razstavo, so ustavili delo ter zahtevajo, da se jim zviša plača. Slavnosti v Berolinn. NEAPOL 2. (K. B.) Princ Neapoljski je {K>jK>ludne odpotoval v Berolin, da se udeleži slavno^ti o priliki proglašenja nemškega prestolonaslednika polnoletnim. BEROLIN 2. (K. B.) »Wolffova poslovnica* javlja iz Pariza: Francozka vlada je odposlala poslanika markija Noailles-a s posebno misijo, da o priliki proglašenja polnoletnosti prestolonaslednika izrazi nemškemu cesarju čestitke predsednika francozke republike in vlada. Vojna v juni Afriki. Angležke zsnbe pri Houtneeku. LONDON 2. (K. B.) »Reuterc javlja: V predvčerajšnji bitki pri Houtneku so znašale zgube Hamiltonovih čet: 2 častnika in 1 vojak mrtvi, 18 mož ranjenih ali pogrešanih. ŽiTina za Mafekin$. LONDON 2. (K. B.) Glasom vesti v »Dailv Mail« iz Mafekinga od dne 19. aprila, je dne 14. istega m. 40 urojencev poskušalo spraviti v Mafeking 80 glav živine ; a Boerci so jih zasačili ter začeli nanje streljati iz topov in pušek. Šest zamorcev je ranjenih, štiri so Boerci ujeli in posekali. Tudi živino so postreljali, razven 15 glav, katere so Boerci vzeli s seboj. Olivier ranjen. — Njega naslednik. LONDON 2. (K. B,) »Reuter« javlja iz Aliwalnortha včerajšnjega dne : Sfcl na konju, ki je prispel semkaj, pravi da je bilo pri Wepeneru ujetih 26 Boercev. Olivier je ranjen na nogi. Njegovim naslednikom je imenovan Izak Potgieter. Bitka pri Hontneku. LONDON 2. (K. B.) »Reuter« javlja iz Tabanechu : Včeraj in danes se je Hamil-tonova divizija pešcev-jezdecev bila za to, da bi si izsilila prehod čez Houtneck proti se-voru. Sovražnik je stal na hribovju, ki nad-vladuje zemljišče na obeh straneh soteske; vendar so se Boerci morali umakniti ter dovoliti prehod. Boerci obstreljajo s hribov angležki tabor, vsled česar bodo morali tabor prestaviti na varnejši kraj. Izganjanje tujih podanikoT. CAPSTADT 1. (K. B.) Tajnik pomožnega odbora v Jahanncsburgu, Oranjec Vincent, je nedavno obiskal državnega tajnika Reitza ter se ž njim pogajal zaradi izgnanih tujcev. Reitz je izjavil, da polagoma izženejo ne le vse britanske, ampak tudi vse one nemške, amerikanske in druge podanike, ki ne bi hoteli prijeti za orožje ter se bojevati. Hamilton se je umaknil t Tabaneehn. LONDON 3. (K. B.) Listi javljajo, da se je Hamilton umaknil v Tabanechu previdno in po hudem boju s sovražnikom. Kralj Švedski o južni Afriki. LONDON 3. (K. B.) »Dailv Express« priobčnje pog »vor s kraljem Švedskim ; kralj je baje dejal, da se mu zdi stvar Angležev v južni Afriki pravična. Transvaalska vlada da ni hotela uvesti nobene potrebne reforme ter je sla oči vidno za tem, da bi Angleže pregnali iz južne Afrike. Boerci da so se pokazali popolnoma nesposobne za civiliziranje divjih krajev. Pomoč, katero je Anglija našla v svojih naselbinah, da potrjuje kralja v pre-prepričanju o pravičnosti angležkih zahtev. Zanimivi pismi zaplenjeni. LONDON 3. (K. B.) »Morning Post« javlja iz Bloemfonteina: Angleži so ujeli dve zanimivi pismi. Eno je poslal Steijn Bothi. Predsednik oranjske republike obžaluje, da je mesto Kronstaadt slabo zasedeno, dočim je 50.000 Angležev pripravljenih, da napadejo mesto ter nadaljujejo svojo akcijo. Steijn zahteva, da je združiti pri Kronstaadtu 10.000 transvaalskih Boereev iz Natala ter poskusiti tukaj odločilno bitko. Drugo pismo je Krugerjevo, ki pravi, daje evropskega posredovanja pričakovati v malo dneh. Kaual v Niearagui. WASHINGTON 2. (K. B.) Zbornica re-prezentantov je sprejela načrt zakona o kanalu skozi republiko Niearagua v osrednji Ameriki z nekaterimi izpremembami. Glasom teh iz-prememb morajo Zjedinjene države ta . kanal varovati in skrbeti za njegovo brambo. Prvotni zakon pa je zahteval, da Zjedinjeue države zgradijo ob kanalu utrdbe. Trgovina in promet Uvažanje goveje živine iz okuženih okrajev Magdeburg in Merse-burg na Pruskem in iz okrožnega glavarstva Zwickau na Saksonskem je prepovedano. Za trgovee z vinom. Vinarska »Udružba« za Dalmacijo v Spljetu hoče iti na roko prodajalcem in kupcem. V namen namreč, da se prodaja dalmatinskih vin olajša, se je rečena družba začela baviti s posredovanjem na prodajanju vina, ne da bi iskala kake koristi od tega I>osla. Dalmatinski vinogradniki, ki imajo na prodaj dobrega vina, in žele poslužiti se tega posredovanja, morajo naznaniti vrst, količino, izvor, ceno in, ako mogoče, tudi stopinjo moči vina, ki je na prodaj. Taka ponudba ne veže ponujalca, oziroma prodajalca. Ali, ako je vino prodal kam drugam, mora to nemudoma naznaniti družbi. Trgovci torej — domači in drugod —, ki žele kupiti dalmatinskega vina, naj se obrnejo do rečene »Udružbe«, ki jim poskrbi vrst vina, kakorsnje žele, oziroma jih spravi v neposredno dotiko s producentom ali domačim vinotržcem. Tako pridejo z manjim stroškom do pravega, naravnega proizvoda. »Udružba« prevzemlje torej le nalogo patri-jotičnega (»osredovatelja in jo zato priporočamo trgovcem. Žel ezn i ea L vo v-Č ni o v i ee-J aš. Občni zbor delničarjev te železnice je odobril predlog upravnega sveta, glasom katerega je za minolo leto razdeliti dividendo po 27 kron od delnice. Cena petroleju pada. Avstrijski kartel za petrolej je sklenil, od 1. t. m. znižati ceno petroleju za 2 kroni od 100 kilogramov. Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu aprilu 1900 je 183 strank uložilo 65.732 K 67 st., 124 strank vzdignilo 41.098 K 18 st., 28 strankam se je izplačalo posojil 26.940 K — st. Denarni promet 242.614 K 65 st. Tržne cene. Cene se raiumejo na debelo s carino vred. Kolonijalno blago: za 50 kg. v kronah. Kara: Santos 1..............100*— H..............93.— Rio 1..............97.— II.............. Santoa in Rio lave I. ....... 115.— „ „ n........ii3.- Laguaira lavć 1...........136-— Laguaira lavć II..........101»— Maracaibo.............107.— Guatemala.............l.— S. Salvador............108.— Costaricca.............141.— Portoricco.............106.— S. Domingo............110.— Jamaica..............109.— Malabar Plant...........l do 5.77 Oves za maj K. 5.08 do 5.09 | Oves za oktober K. 5*36 do 537. Pšenica :ponudbe zadovljne, povpraševanje omejeno, mirno Prodaja: 25000 met. stot Vreme: oblačno, vroče. Hamburg 3. Trg za kavo. Santos good average za maj 38.—, za september 39'— za december 39*75 za tnarc 40"2(> Denar. Havrc 3. Ivava Santos good average za maj 50 kg:, frankov 45.—, za september 50 k. frankov 46.25. Dunajska borza dne 3. maja. Državni dolg v papirju „v srebru Avstrijska renta v zlatu .. kronali 4°/0 Kreditne akcije . London 10 Lsr. . . . 20 mark..... Napoleoni..... 100 italijanskih lir . Cekini...... . t. m. svojo gostilnico v svojem novem poslopju. O tej priliki bo veselica domače godbe iz Sv. Marije Magdalene s petjem pevskega društva Zastava«. Temu bo sledila svobodna zabava. Poče tek ob 4. uri popoludne. Konsumno društvo bo točilo izborna domača vina. Na najvišje povelje Njegovega c. in fcr. gpostol. Veličanstva. XXXIII c. kr. drž. loterija za civilne dobrodolne namene v tej državni polovini. Ta denarna loterija ki je jedina v Avstriji zakonita dovoljena, obsesra 1 <•.->] 4 dobitkov v trotovini v skupnem znesku 410.200 kron. 4 . Samo 1 krono za 3 sreekanja. | Zadnji jnesec M (01,1 60.000 1 15.000 i in 12.000 i v denarju z 20% odbitkom. Srečke „Invalidendank po 1 krono u I. srečkanje: 19. maja 1900. II. srečkanje: 7. julija 1900. III. srečkanje: 10. novem. 1900. priporočajo: Josip Bolaffio, Aleksander Levi, Mandl & Co.. Mercurio Trie-stino. Ign. Neumann, Henrik Schiffmann. i u Kwizdov Korneuburski prašek za krmljenje živine Veterinarno - dijetetično sredstvo za konje, govedo in ovce. Rabljen skoro 50 let že v mnogih hlevih, kedar živina uoče rada jesti, kedar slabo prebavlja v zboljšanje in pomnožite v redilnosti mleka pri kravah. Cena l/i Škatljica kron 140. Žkat-ljice 70 stot. Pristen je le se zraven stoječo varnostno znamko ter je na prodaj v vseh lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga Fran Ivan Kwizda, c. kr. avstr. ogerski. kralj, rumunski In knežje bolgarski dvomi zalagatelj. Okroial lekarnar, Kornenborg prt Dunaj«. ■I Dr. Rosa Balsam Praško domače zdravilo s iz letarne B. Fraper-ja v Pragi je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani. Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po posti 20 nvč. več. je stan>, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuj« in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hiadi. V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več. S varilo! Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno po-ložeuo varstveno znamko. Glavna zaloga: Lekarna B. Fraper-ja c. in kr. dvornega zalaptelja „pri črnem orla'" 3 Praga, Malastran, o^el Spornerjeve uiiee. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah: G. Lueiaui, E. Leitenburg, P. Freudi ni, S. Serravallo, A. fcuttiiia. C'. Zanetti, A. Praxmarer. m Glas gre po deželi da so so te^'iiiiic iz Prve kranjske tovarne testenin Zni-dersie & Valeneič v II. Bistrici priljubile v vsake j rodbini, kjvr so se pokusile. Makaroni, fidelini in razne vloge so zanesljivo pravi le v kartonih jm> 1ji kg. z zgornjo tirmo. C. Klemt. Tovarna za zatvornice (Jalousien) [Braunan na Bavarskem. Priporoča svoja H-kratno odlikovana 110» i vovrstna lesena zastirala (Rouleaux), in> žaluzije. — Ceniki gratif>. Agentje za privatne odjemalce se povsod sčejo. Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za besedo: za večkratno insereijo pa se cena piemirno-zniža. Oglasi za vse leto za eukrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč. Zalosra likerjev v sodčili in buteljkah. Perhauc Jakob ulica Acque«lotto i> Zaloga vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Krčme. Pirih Ivan ulica Media Št. 3., toči črna in bela vina in pivo prve vrste kuhinja izvrstna, cene zmerne. Lozič Jurij Androna S. Lorenzo t za magistratom ). Zaloga pristnega dalmatinskega vina po najnižjih cenah. Razprodaja od 5 litrov naprej. Na zahtevanje se pošilja na dom in na deželo. Drff-ffcAnil/ Pnoil imagostilno vulieilreneo- ruiuuiiK rran 5t 2 toči istrsko dal_ matinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo vsaki čas mrzel jedi. Odprto vedno do polnoči. Obuvala. PaIaI1 ulica Riborgo št. 25. Velika ^ u u zaloga iu delavnica vsako- vrstnega obuvala po uaročbi. Pekarne in slaščičarne. MPorhoilP Ulica Stadion št. 20, pe- ■ rtjriiduu karna in aladdičarnaf svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna. Ivan Pahor ulica Conti št. 2 ima veliko-pekarno in sladčičarno 3 krat na dan svež kruh. Prodajalnica moke ter sprejema naročbe za vsakovrstno lino pečivo za bližajoče se praznike ter druge svečane prilike. Se priporoča cenji j trgovcem za zalaganje kruha. Cene zmerne postrežba ! točna. Anton Šorli Kavarne. priporoča svoji kavarn. »Commercio« in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slo venski in mnogo drugih časnikov. Trgovci. Ulica Barriera vecčhia št. 13 prodajalnica vsakovrstnega mani fakturnega blaga in drobnarij. Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo. Fran Hitty Novak Mihalj trgovec, ulica Sv. Cate-rina štev. 9, priporoča i svojo zalogo kolouijalnega blaga na debelo in na drobno. Razpošilja na deželo proti povzetju. Oglje in drva. Muho Incin v 11 lici del Torro štev. 12 ITIUIId JUbip p:iporoča SVOJO dobro pre-skrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka, trdega lesa itd. Svoji k svojim ! Mlin na par. Valentin Skočir T™ u!ici c iul' št. 309 mlm na parr kjer melje vsakovrstne turščene moke Trgovcem pošilja na dom točno in po najnižji ceni. Za zasebnike melje po nizki pristojbini. Za kakovost blaga se jamči. !! Važno za vsakega !! Razprodaja za neverjetno nizke cene: 12 krasnih komadov za samo 2 gld. 95 kr. 1 krasna žepna ura iz niklja Sidro-Remontoir. s pokrivalom in tri-letnim jamstvom Ima sekundarieo in popolno izdelan stroj. (Ni primerjati onim, katere pošiljajo mnogi bazarji za pozlačene.) 1 verižica za uro, sestava oklepa (na zahtevo iz niklja ali posrebrnjena). 1 krasna igla za zavratnike za gospode iz amer. double-zlata s kameni, podobnimi bri-jantom. 1 par lepih zapestnih gumbov iz pravega srebra priznanega od c. kr. državnega urada. 1 par krasnih gumbov za rokave iz amerikan-skega double zlata. 1 zbirka gumbov za srajce iu ovratnike iz amer. double-zlata (5 komadov). 1 elegantno, novoiznajdeno toaletno pomanjše-valno zrcalo. (Novost!) Dokler zaloga obstoji, razpošiljam teh 12 komadov proti povzetju ali proti pošiljatvi denarja pri naročilu za samih gld, 2*95. (Sama žepna ura iz niklja Anker-Remontoir stala je prej 5 gld.) Kar ue ugaja, sprejema v teku 8 dnij radovoljno nazaj E. Holzer zalagatelj zveze c. kr. avstrijskih državnih uradnikov in zaloga ur in zlatenine na debelo. Krakovo — Stradom 18. — Krak ovo. Ilustrovani ceniki gratis in franko.