WKJBWWS*8
49764
Stalna
»fona v gotovini.
S_X* -J'
Glasilo ljubil. 6blastne organizacije SociJalistKne str tke Jugoslavije (SSJ).
Izhaja vaak torek. ~ UreOr!Stvo in igrava: Ljubljana, Voifova ulica fttav. 12, (Tiskarna Makso Hrovatin). — Star »srnino 4 Din, Mrimne 12 Din, letno 48 Din. Ogiaat po dogovoru. — Dopisa tranklrajto in podpisujta, sicer Jih no priobčimo. Rokopisov no vračamo, — Reklamacija poitnlne prosto.
iitev. 1. Leto I.
LJUBLJANA, 27. februarja 1923.
Posamezna številka 1 Din.
Kaj smol
Srno -člani SocijaUstične stranke Jugoslavije (SSJ), to je naš odgovor na vprašanje. S tem smo svoje načelno in programa tično stališče na vse strani tako jasno očrtali, da ne more biti nobenega dvoma o tem, kaj smo.
SSJ smo ustanovili o Božiču leta 1921. Takrat smo združili bivšo slovensko soci jalno-d emokratično stranko, Soc. dem. stranko Jugoslavije (Kbračevo grupo) in takozv. centru-tnaše v enotno stranko z enotnimi organizacijami in enotnim programom in pravilnikom. To ujedinjenje poprej načelno, taktično in osebno si nasprotujočih soeijaiističnih grup pomeni za nas prvi korak k konsolidaciji proletarskega gibanja v državi, pomeni prvo etapo k organiza-toričnem političnem jedinstvu delavstva; druga in zadnja etapa bo prišla — in v to verujemo — takrat, ko bodo socijalisti ter bivši (in sedanji) komunisti našli pot k sporazumu.
V* manifestu ujedinjenja, ki smo ga o Božiču 1. 1921 izdali, pravimo: >Pomen tega dejstva (ujedinjenja) ni ta, da bi se s tem ujedinjenjem že doseglo popolno politično jedinstvo proletarijata. Pomen njegov leži v teni, da se po dolgih upropaščajočib borbah konečno praktično stopa na pot jedinstva, na katerem moramo vztrajati do konca, vse dokler delo ujedinjenja ne bo kronano s popolnim uspehom c.
Za nas pomeni torej pripadništvo k SSJ ne samo brezpogojno deklaracijo za program In štatut stranke, pomeni še več: delo za ujedinjenje vsega razredno zavednega proletarijata mest in vasi v državi v enotno, organizirano politično stranko in v enotne strokovne, gospodarske in kulturne organizacije
V	tem spoznanju nam je jedinstvo naše SSJ najvažnejše. To so nam zdi potrebno naglašati v tem trenutku, ko se nekateri pristaši SSJ v Sloveniji postavljajo na stališče, da priznavajo jedinstvo SSJ samo do
—	odpovedi. Celo sklepe zadnjega celjskega kongresa hočejo posamez niki tako tolmačiti! Vsak pristaš stranke in vsaka njena organizacija
mora priznavati program in štatut stranke, ima pa pravico delovati za to, de se program in štatut na strankinih kongresih izboljšajo. Mi pravimo celo, da je taka revizija v smeri popolnitve potrebna:	dokler
pa do zaželjene revizije ne pride, pa se držimo tega kar sprejeli: iti zato vprašanje o jedinstvu stranke ne poznamo.	%	„
Težkoč, s katerimi se mora SSJ v svojih početkih boriti, je dovolj.
Vse naše moči in vsa naša dobra volja dostikrat ne zadostujejo, da gladko premagamo vse ovire. Kaz-mere so dostikrat močnejše in nas ovirajo na poti k cilju. Morebiti celo grešimo in se motimo — zato postajamo radi nestrpni. Imamo pravico kritizirati, nimamo pa pravice ujedi-njenia SSJ odpovedovati, ker smo se na kongresu v Trbovljah o Božiču 1921 brezpogojno ujedinili.
V	logični posledici našega stališča, ki smo ga zgoraj začrtali, pozdravljamo vsak pokret, ki daje na-de na organizatorično ujedinjenje vsega razredno zavednega delavstva v državi. S tem je označeno tudi naše stališče do Socialistične stranke delavnega ljudstva, ki so jo pred nekaj tedni ustanovili bivši komunisti in Zarjam. Upamo, da znači ustanovitev te stranke razvojno stopnjo naših sodnigov iz bivše komunistične stranke. Ne morejo od nas zahtevati, da verujemo že njihovim besedam. Dejanja bodo pokazala ali hočejo zbližanje razdvojenih delavskih vrst ali ne. Njihovo politično in strokovno intemacijonalno orientacijo hočemo videti, potem bomo sodili. Za vsako začasno akcijo ž njimi pa smo pripravljeni, ker stoje na razrednem stališču, kakor mi; »enotno fronto« ž njimi pa začasno odklanjamo, dokler ne vidimo njih del in internacijonalne orijentacijef
Smo torej socijalisti in organizirani člani SSJ, spoznavajoč in hoteč z delom v tej stranki pripomoči, da se celoten proletarijat v državi čim-preje ujedini na razrednem socialističnem programu v enotnih organi-zaeijahl
Živela ujedinjena SSJ!
Kal hočemo?
Naš »Rdeči Prapor« izdajamo kot glasilo ljubljanske.oblastne organizacije SSJ. Razmere v stranki na Slovenskem so nas prisililo k temu -- recimo revolucijouamemu koralni.
Vse naše organizacije in Člani so bili v preteklem letu priča razdvajanja v naših vrstah. Maribor s« je od pokrajinske organizacije v Ljubljani odcepil in ustmiovil svojo oblastno mariborsko organizacijo, ki je podrejena naravnost centrali v Beogradu. Zarjani v Ljubljani so se odcepili, se priznavali nekaj časa še kot del SSJ, potem pa šli v novo ustanovljeno stranko delovnega ljudstva in s tern izstopili iz SSJ.
Med vsemi temi skupinami se je bil ljut boj v škodo delavstva in stranke, pač pa v veselje in posmeh buržuazije. Gnojnico so si brizgali medsebojno v obraz, od delavca in kmeta pa zahtevali, da jim zaupa. Ali ni ta način boja v stanu uničiti vsako zaupanje delavca is1, kmeta v one .sodruge, .ki stojo izvoljeni od organizacij na odgovornih mestih?
rala skupen voli ven nastop z Mariborom, pa tudi strankina koristi Pokrajinska organizacija SSJ v Ljubljani, ki je zamudila vse lepe prilike uveljaviti svoje stališče na-pram Mariboru, se je s svojim zadnjim sklepom: vstrajati v boju proti Mariboru in nastopiti povsod samostojno, zagrešila proti dolžnostim in koristim stranke 1
In vendar bi bili vstrajali v disciplini, če ne bi vedeli, da je cela vrsta organizacij stranke, med njimi skoro vse v ljubljanskem okrožju — odpovedala pokrajinski organizaciji pokorščino zaradi njenih nesrečnih sklepov glede volivnega nastopa.
In ko smo stali ob razpotju: ali izgubimo vse organizacije in pristaše v ljubljanski oblasti za SSJ ali pa btisnemo zobe in so pokorimo, smo se odločili za to, da se ne pokorimo! Kadar pride čas zato, je revolucija dolžnosti
Hočemo okrog sebe zbrati vse organizacije in pristaše SSJ, ki se ne strinjamo s sedanjo politiko pokrajinskega tajništva in Napreja, v prvi vrsti one iz ljubljanske oblasti. Ke-dor pa se strinja s -pokrajinskim načelstvom naj pa vstraja pri njem, dokler bo obstojalo 1
Ne rušimo in ne Razdiramo! Zbiramo le tiste, ki bi brez nas odpadli in šli drugam. Toku časa pa prepustimo., da dokaže, kdo je imel prav! Če se izkaže, da nismo imeli prav, bomo lojalno priznali.
AH ne čutite da s tem, ko blatite nasprotnika, blatite tudi sebe, ker vam nasprotnik vrača milo za drago?
Delavstvo je odgovorilo na ta medsebojni boj z indiferentnostjo in
—	klerikalci, pa tudi ostale meščanske stranke, žanjejo dobiček!
Ne raziskujemo, kdo jo kriv tega boja, ker nočemo rekri minira ti. Slabi smo vsi in vsi grešimo. Ali prenehati mora vendar enkrat tak način uveljavljanja soeijaiističnih načel in tak način vzgoje širokih delavskih in kmečkih mas! Tak način boja je apel na najnižje instinkte in najde — žalibog — vodno odziva! AH ta način boja ne ustvarja in vzgaja, ampak razdira in zastruplja!
Razbrizganega strupa se je nakopičilo toliko, da gre stranka na Slovenskem razbita v dve skupine v volivni boj. Krivdo nosijo obe strani -- Ljubljana in Maribor; ali Ljubljana je kriva, da se sporazum vsaj v zadnjem trenotku ni dosegel. — Strankarska dolžnost nam je dikti-
Naše delo bo vsmerjeno na po-mirjenje, na vspostavitev potrebnega zaupanja, na konsolidacijo strankinega pokretai v Sloveniji.
Priznavajoč ee k načelu prujspre-sivnega davka v stranki, načela javnosti in poštenosti, načela poglobljen ja organizacijske misli in načela idejne in stvarne borbe za socijali-stičen program naše SSJ odklanjamo način, kakor se sedanje pokrajinsko načelstvo SSJ v Ljubljani za ta načela boril
Osebno ne bomo napadli nikogar, niti oseb, ki stoje v meščanskih vrstah, čeprav bo naša stvarna kritika ostra! Posebno pa ne bomo osebno napadali nikogar niti iz naših, niti iz vrst drugih na razrednem stališču stoječih strank. Če bo treba pometati in čistiti, bomo to storili na pristojnih strankinih mestih energično, kratko in temeljto! Zato tudi na osebne napade ne bomo reagirali!
Proletarijat je v preteklih letih videl toliko demagogije, blatenja in »čiščenja« ter sadističnega zajedanja na vse strani — njegov položaj pa je vsak dan težji in obupnejši: ali ni to najjasnejši dokaz, da ta način borbe za osvoboditev dela%>ca izpod kapitalističnega jarma ni dober in koristen?
In naši delavci in kmetje to uvi-devajo In tak način boja odklanjajol Načelni, stvarni in konsekventni hočemo biti, zidati hočemo, pa ne v besedah, temveč z dejanji I
Filip Uratnik:
Enotna fronta.
»Naprej« je priobčil od mene koncipirano poročilo o pogajanjih, ki jih je vodila v Celju izbrana komisija z mariborsko oblastno organizacijo.
Kakor je iz tega poročila razvidno, se pri pogajanjih z našo komisijo ni postopalo lepo. To je imelo za posledico, da smo presojali tudi drugače mirni ljudje v momentu trenot-nega razburjenja položaj prevroče-krvno in da smo se za prvi trenotek v svoji notranjosti že odločili, da posežemo v volitve sami. V tem razpoloženju je bil napisan članek, ki ga »Naprojk v št. od 15. t. m. priobčuje.
Tega članka pa »Napreju« nisem sam poslal. Ko me je minilo prvo razburjenje, in sem si stvar trezneje premislil, sem prišel do uverjenja, da bi bila taktika, kakor jo je narekoval prvi trenutek popolnoma napačna. To mnenje sem zastopal tudi na konferenci zaupnikov, ki se je vršila v nedeljo dne 11. februarja v Celju.
Zaupniki so bili deloma približno v takem razpoloženju, kakor jaz, ko sem pisal to poročilo. Jaz pa sem m zavzemal že za taktiko, kakor jo spodaj nasvetujem in kakor so jo tudi vsi sodrugi svetovali. Vsi smo bili mnenja, da so razlogi, ki govore za to taktiko tehtni. V »Napreju« priobčen kono&pt sem v Celju v prijateljskem krožku prebral, kot dokaz, da razumem zelo dobro politiko, ki jo narekuje v danem trenotku srce. Pri tem pa sem povdarjal, da govore razlogi razuma za drugo taktiko, za katero smo se končno tudi soglasno zediniH.
Vsled tega je postalo gori omenjeno poročilo brezpredmetno.
Izročil sem ga vsled tega dr. Komnu z izrecno pripombo, da spada le še v zgodovino in seveda v nobe-
nem slučaju v javnost Zgodilo se je, da je hotel menda nekdo prepričati urednika »Napreja«, da je tudi v nas prvi trenotek vzkipela kri, da pa pri tem vendarle nismo izgubili popolnoma pameti in razuma. Po tej osebi je dobil urednik »Napreja« moj koncept na vpogled — in čeravno mu ni bilo neznano, da sem mnenja, da more biti v njem naznačena taktika le taktika, ki se je vsilila človeku v misel prvi trenotek, —- je dal koncept naglo prepisati in —- objaviti.
Tako je izšlo v »Napreju« kot poročilo delegirane komisije poročilo kojega vsi ostali člani komisije niti videli niso in ki setu ga smatral tudi jaz za stališče, ki je bilo po treznejšem prevdarku premagano in ki sem ga izrecno prepovedal vpo-rabljati.
če je sedaj že objavljeno, — naj dokazuje, da vsa krivda za nerazveseljive razmere v stranki ni — edino pri tajniku stranke, čeprav nosi največji del krivde on.
Baš vsled te objave pa je postalo nujno j>otrebno da napišem k temu še dostavek, ki naj pojasni, kako je mogel zagovarjati pisec tega poročila nekaj, — kar lahko smatra kdo kot »enotno fronto«.
Nihče ni želel iskreneje, da bi se strnil proletarijat zopet v trdno politično enoto, kakor jaz. V kolikor sem po Trboveljskem kongresu v stranki aktivno delal, sem zastavljal svoje moči skoraj le v to smer.
Glede bivše komunistične stranke je bilo in je moje mnenje tole:
Taktika, kakor jo vsebuje glaso-vitih 21 točk, je preračunana na dobo, ko se je pričakovalo neposredno rovolueijonamega preobrata po oeli Evropi.
vpr&ša-re^olu-
Sf za-
:oč ali 'tjo, :o, kakor intemacio-
Jaz seta napisal že pred dvemi leti nekako tfele besede:
Samo eno vprašanje nje ali je ruskemu pod-cionaml prefcbrjft v »redi padni Evropi verjeten irt ne. Ako računamo s se moramo odločiti za ^
jo svetuje komunistična ------------------
nate. Ako pa s to možnostjo ne računamo, — moramo vstvarjati teke organizacije, ki bodo lahko družile proletarske mase tudi v kapitalistični družbi v dobi nekrvavega razrednega boja. V tem slučaju je povratek k predvojni socialistični taktiki neizogiben.
Vseeno fe, kako bo do tega povratka prišlo: ali tako, da bodo osvojili in obdržali svoje ime, ali tako, da se povrnejo v okrilje socialističnih strank. —
Danes je verjetneje, nego kedaj poprej, da je zgornji ali — ali za bližnjo bodočnost rešen in sicer tako, kakor smo predvidevali socialistk
S tem trenotkom je predpogoj za zopetno zbližanje socialističnih frakcij res podan. Vkljub temu pa se ne smemo varati: da pridemo do cilja ham je treba premagati še gore nezaupanja in sovraštva, ki ga je na-gromadil spor kot psihologičen jez, ki nas loči. Prišel je trenotek, ko so v stanu rešiti situacijo bolj psihologi kakor zakrknjeni modrijani.
Jaz nisem za enotno fronto v tem smislu, da bi zagovarjal združitev v enotno - organizacijo, ne da bi se temeljito pomenili o vprašanjih, ki so nas svoj čas razklala, tako da bi naša skupna organizacija v bistveno važnih taktičnih problemih ne dajala nobene smernice. Na pesek zida, kdor hoče iti preko tega molče na dnevni red. Vsaj v strankinih krogih s© moramo o tem pomeniti: šele to bo vstvarilo zaupanje. Moje nezaupanje do inteligenta je veliko, če napravi na zborovanju pri razlaganju splošno znanih taktičnih navodil III. internacionale medklic: >Ni resnica! To niso navodila III. internacionale! it temu prihaja zopet in zopet nešteto novih povodov za nezaupanjo. Tako sem glede enotne fronte in iskrenosti tega gesla bolj neveren Tomaž, kakor veren. Želim pa iskreno, da bi bila moja nevera brez podlage in samo predsodek in prosim, da mi skušajo vsi tisti, ki z enotno fronto iskreno mislijo z dejanji dokazati, da je tako. Hvaležno bom vpisal v dobro vsa tista dejanja, ki bodo ustvarjala res enotnost proletariata in ga ne bodo pod napačno kriuko enotnosti še huje eepila.
Če je med propovedniki enotne fronte kdo, ki misli pri tem geslu na premeteno taktično potezo v boju
proti naši stranki jnor€» imeti pred soioj le cilj, razklati naSo politično
orgarut-a^ijo na Štajerskem de inl-tivfio v celjski in mariborski de !n polenu ločeno bba razbiti. Moj odpor proti brezumni, iz popolnega nepo^ ziianja. razmer Jzvirifjjbci taktiki pokrajinske^ ljubljanskega tajnika v mariborskem ofctč^U Ima svoj glavni v/roR v tem, da po mojem pre-
flUfefegftvBan
podprlo, — ako še obstojajo, — ob priliki predpriprav za te vdiiH-e, tudi mariborsko vbdstvo štr^nfte; bo vsak, kdor prečita uvodoma omenjeno poročilo v Napreju, lahko tudi sam prehodil.
Vendar gre pri tem po mojem mnenju v Mariboru za neprevidnost in pb osebni užaljenosti diktirane taktične pogreške, ne za izdajstvo nad otranko.
V očigled temu položaju sem si rekel: Ali je položaj tak, kakor ga vidi moje nezaupanje, ali ni.
Če ni tak, — potem ima lahko mariborska širokogrudnost dobre posledice in bo odstranila veliko psiholoških ovir, ki stojijo danes zedinjenju proletariata nasproti.
V tem slučaju volilna kooperacija
— kakor so se za njo Mariborčani odločili, ne more škodovati.
A tud« če je položaj tak, kakor ga sluti moje nezaupanje, — nam volilna kooperacija sama na sebi ne more nič škoditi.
Seveda pod pogojem, da se ne skuša ž njo naša organizacija razbiti. Zato bi bilo v tem slučaju nujno potrebno, da bi bili vse spore v stranki najprej med seboj poravnali,
— in da bi se šli pogajat za kooperacijo kot trdno sklenjena enota. Žal, da se ni tako postopalo.
Ko pa so že kocke padle in je Maribor volilni pakt s Socialistično stranko delavnega ljudstva že podpisal in stavil organizacijam celjskega okrožja in mežiške doline v ultimativni obliki , stavljeno vprašanje, da ali ne?, smo se vprašali: Kaj dosežemo, ako odgovorimo na ta naj-nesrečneje stiliziran dokument z — ne. —
Če je enotna fronta iskreno mišljena, — Oviramo pokret, iki je opravičen .
Če enotna fronta ni iskreno mišljena, pa bi pomenil naš »ne«, — da se je operacijski načrt nasprotnika docela ponesrečil
Zato smo rekli:	Za	vsako	ceno
moramo reč: da.
Mi poznamo dobro mariborske organizacije in vemo, da se tisti, ki vežejo morda z geslom enotne fronte kako neiskreno misel kruto varoj-jo, ako mislijo, da jim bodo padle te organizacije v naročje, kakor zre-
lo jabolko. Mi vesno, da združujejo veliko požrtvovalnih in idealnih sil, ki jih more lahkdmiseljrio odbijati od sobe le človek,, ki gleda ves svet .»kozi barvasta očala in ki ne vidi ničesar tako, kakor je. Te sile je treba zopet oprostiti In zopet se žtio-ra, ustvariti tako oaračje. da bo mogoče iidati na nje. V striktnem ines smo videli tako usodno taktično na-
PODLISTEK.
Zgodovinski pa* berki.
Od časa do časa bomo pod tem naslovom objavljali drobce iz zgodovine socialističnega gibanja. Zgodovina je učiteljica življenja. Kdor hoče marsikaj razumeti, kar se danes godi, mora poznati zgodovino.
Danes hočemo objaviti dokument iz! zgodovine sodjatističnega gibanja na Slovenskem. Da bodo pa Čitavcii razumeli, moramo napraviti kratek uvod.
Začetki sodjatističnega gibanja v bivši Avstriji spadajo v zadnja leta pred 1. 1870. Socijalisti so bili takrat od avstrijskih vlad ravnotako preganjani, kakor preganjajo danes naše ljube vlade socijaliste in komuniste. Socijalisti so v intem času ustanavljali izobraževalna društva, ki so bila avstrijskim reakcijonarcem trn v peti. Bali so se za obstoj staroslavne avstrijske monarhije, zato so 1. 1870 razpustili vsa delavska društva, obenem pa obtožili in obsodili zaradi veleizdajec celo vrsto sodrugov.
Pa že pred tem udarcem nad delavskim gibanjem je vlada pazno zasledovala delavski socijallstični pokret. Vsi cesarski namestniki in de-
bomo priporočali vsem prijateljem volilen kompromis, kakor so ga Mariborčani ponudili in to tudi za slučaj, da bi se temu načelstvo pokrajinske organizacije protivilo.
Zadnji Naprej nam očita radi tega sklepa nedisciplino, ki jo je dal sedanjemu načelstvu zadnji kongres in nas uči, da je kakor ena.
Jaz bi imel odgovoriti na to le eno: komunisti so podlegli na vseh strankinih kongresih. In sicer zato. ker so strankini kongresi v veliki meri le zrcalo vladujoče sineri, ako ima ta tajništyo in list v rokah. —
V	tem slučaju mora ta vladajoča smer skrbno paziti, kdaj se napenja ost opozicije take, da se je bati preloma, ki mora, ako se tega ne vidi,
neizogibno priti. Deklamacije o disciplini tega ne morejo zaustaviti in preprečiti, ampak le pravilno prešo janje odpora. Za disciplino v vojski je nujen predpogoj, da so povelja dobra in da ne žalijo individualno sodbe tako, da se skuša z revolucio
S^rno silo uveljaviti. V tikih slučti-h je iiačelstvo le formalni) branilec discipline, — v resfiici hranimo pravo discipliiib tisti, ki odklanjamo šklepe, ki riišijo.
Iz teh vidikov gledam na položaj in prosim, da Štajerske d^anizacijo volilni kompromis z Mariborom sprejmejo.
Če ne bo treba na nobeno stran obračuna ih se izkaže, da je presojala mariborska organizacija položaj ne samo širokogrudneje, ampak tudi pravilneje nego mi, kdo ne bo tega vesel.
Če pa se izkaže, da je bila naša previdnost na mestu, potem bomo stopli v bojno areno na pozicijah, ki jih bomo .sami izbrali in ko ne bo težila naših ram svinčena butara Koci janči č- Bemctove politike. Takrat so bomo sešli z Mariborom in vsem, kar je v njem socialističnega in zdravega silno naglo v — enotni fronti.
Politični pregled.
+ Dr. Ivau Tavčar. Dolgoletni ljubljanski župan, slovenski politik ter vodja bivše narodne napredne, pozneje demokratske stranke je 19. t. m. v Ljubljani umrl. Dr. Tavčar je bil najmarkantnejša politična osebnost v slovenski politični zgodovini zadnjih 30 let. Vzgojen v duhu naci-jonalne ideje, se je politično — žali-bog — šolal pri avstrijskem nemškem liberalizmu, ki je v letih 1868 —1890 pokazal vso svojo dekanden-co. Ko je dr. Tavčar stopil koncem osemdesetih let v naše politično življenje Je za oživljanje narodne zavesti slovenskega naroda zelo mnogo napravil; ali za ideje modernega časa na gospodarskem in socijalnem po-prišču ni bil dostopen. Kot politik pomeni zato za Slovence sicer raz vojno stopnjo, a glasnik novih potov v slovenski politiki pa nii bil. Odlikoval pa je dr. Tavčarja kremenit in pošten značaj, kakor jih je v politiki malo. To in pa njegovo leposlovno delovanje kot pisec romanov in novel mu ohranil trajni spomin kot človeka in umetnika!
Dr. Perič še ni potrjen! Pri občinskih volitvah v Ljubljani je dne
3.	decembra, kakor znano zmagala koalicija bivših komunistov, Zarja-nov ter klerikalcev. Ta večina jo pred etnim mesecem izvolila za ljubljanskega župana s. dr. Periča, ki pa
želni predsednikii so imeli strog nalog poročati o vseh važnejših pojavih v delavskem gibanju na Dunaj.
Tako poročilo kranjskega deželnega predsednika Conrada v. Eybes-feld-a od 22. febr. 1870 objavljamo danes. Poduftno je zato, ker se iz njega vidi, da je avstrijska vlada že takrat, kakor danes naša jugosloven-ska, dobro vedela, da je delavstvo najmanj >nevamcK, če je v okrilju »konzervatilvnilk elementov. Take »konzervativne; elemente smo že takrat imeli na Kranjskem. To so bili stari maši narodnjakarji Bleivveiso-vega kova in pa nemškutarji
Dotično poročijo se , glasi v prostem slovenskem prevodu:
>Že za časa zadnjega zasedanja deželnega zbora sem videl, da se ustanavljajo delavska udruženja in zapazil sem tudi prizadevanja ultra-nacijonalnih elementov, da bi se tega gibanja polastili. Zato sem se tembolj prizadeval, da bi ta prizadevanja preprečil, ker predvidevam, da bi vsak narodni značaj delavskega gibanja v tej deželi, naj si bi bila pravila taka ali taka, vendarle privedel delavstvo neposredno in neizbežno na socijalno demokratično po-prišče.
Kakor hitro je po zaklju&enju deželnega zbora deloma prenehala na-cijonalna agitacija med delavstvom.
za katero se je posebno trudil poslanec dr. Zamik, so vzeli konzervativni elementi deželnega zbora delo za p ra vidno in obsežnejše u druženje delavcev' v svoje roke. Sam sem se osebno potrudil, da je prišlo ne sa mo vodstvo v zaupne roke, ampak da je tudi započeto društveno gibanje prišlo v zanesljivo in kompaktno obliko, predno bi se mied njimi zopet pojavili kakii tuji vplivi.
To se je dosedaj tudi posrečilo. Delavsko društvo se je ustanovilo, njegova pravila smo odobriti in v nedeljo, dne 2. t. m. se je vršilo v nekem javnem lokalu zborovanje, katerega se je udeležilo več kot 400 indivudujev(l) delavskega stanu. Govorili so nemško in slovensko o namenu In delu društva, kakor tudi o narodnostnem vprašanju, pa vse na popolnoma miren način in s priznanja vrednim taktom. Govore j)e zbor vsestransko odobraval."
Če smo prav podučeni, se je ta dan vršil ustanovni občni zbor delavskega izobraževalnega društva. Kazuu tega društva se je v 1. 1870. ustanovilo v Ljubljani tudi še delavsko bolniško društvo. V del. izobraževalnem društvu se je naglaševala narodna sloga, zato takrat skupina slovenskih radikalcev okrog »Slovenskega Naroda s tem pokretom, ki je v konzervativnih? rokah, ni bila posebno zadovoljna.
še do danes od vlade ni potrjeni Mi se sicer za pisano družbo, ki je s. Periča izvolila, ne navdušujemo, vendar pa protestiramo proti temu preziranju volje ogromne večine ljubljanskih volivcev od strani vlade! — Treba poskrbeti za to, da v novem občinskem zakonu vlada ne bo več imela pravice potrjevati izvolitve županov. Drugače bo vsakemu od opo-zicijonalnih grup izvoljenemu županu odrekala ali pa vsaj zavlačevala potrditev, ne meneč se niti za demokratizem, niti za korist občin. Ljubljana trpi vendar škodo, če nima svoje legalne uprave! Zdi se, da hoče Pašiceva vlada počakati izida volitev. Potem bo šele ona ali nova vlada, kadar bo sestavljena, o tem sklepala I Da bodo zopet spravljeni bratci demokrati in liberalci v Ljubljani s pomočjo radikalcev poskušali v Iteogradu, kar bo mogoče, da preprečilo di-. Peričevo potrditev. Pa ne, da bi nas hoteli prisiliti, da še enkrat volimo s. Periča za župana. To bo odgovor na vse vaše mahinacije, če ne potrdite ljubljanskega župana!
Novi vojni krediti. Militaritzem žre danes ogromne milijarde za svoje vzdržavanje. Med tem ko trpe na eni strani delavski razredi in ostalo sfc-romašno prebivalstvo največje pomanjkanje in bedo, žre na drugi strani militarizem največji del narodnega bogastva, ustvarjenega s krvjo in znojem istega delavskega razreda in siromašnega prebivalstva.
Pri nas v Jugoslaviji je postal militarizem neznosno breme, ki preti uničiti finančno in gospodarsko življenje državo. Cela zemlja se krči v denarni in gospodarski krizi, razun kapitalistov. Za militarizem pa ven-ciiU' dajemo vsako leto več kakor 1 milijardo dinarjev, ne vračunavajoč pri tem izgubo, ki jo trpi narodno gospodarstvo, ker izgublja vsako leto nekoliko stotisoč najkrepkejših delavnih rok.
Pa vse to je militarizmu malo. Sedaj zahteva vojni minister zopet 3 milijarde dinarjev kredite za oborožitev vojsko. Pašiceva vlada je pritrdila tem kreditom z — samoobsebi umevnim pristavkom, da jih mora Narodna skupščina odobriti, če bi bili pa ti krediti zelo nujni, naj bi jih pa odobril vsaj finančni odbor Narodne skupščine!
Mi protestiramo proti takemu zapravljanju ljudskega dete in znoja, a še bolj protestiramo proti temu, da jih hoče odobriti brez parlamenta! Finančni) odbor parlamenta in parlament, pa tudi če bi smel zakonito sklepati na mesto parlamenta, tega sedaj ne bi smel, ker je parlament razpuščen! Razpuščen parlament pa se sme sestati samo v slučaju zunanje vojne nevarnosti; v tem-slučaju
»RDEČI PRAPOBc
STRAN 8.
pa je vlada dolžna, da nam pove. že ne stojimo pred vojno nevarnostjo! To naj nam vlada pove, predno govori o novih vojnih kreditih, to zahteva od nje delavstvo in ostali siromašni svet!
Da bo pa vojska tudi v drugem pogledu dobro »pripravljena« za vojsko, zato je Pašičeva vlada takoj ob svojem rojstvu imehoviala 20 novih generalov, pred par dhii pa zopet lest! Teh zadnjih Sest je imenovala, dasiraviio nimajo niti zato predpisanih izpitbv. Poteg p^vdliKcitianega radtkulno-demokratičnega uradni-štvti dobimo Še nekvalificirane radi-katske geherald! % političnih krogih se z vso resnostjo govori, da je imenovanje teh 23 generalov in pa tio£i vojni krediti kupnina za to, da je genera ška klifta »bele rdke« preskrbela Pašiču mandat za sestavo cisto radikalske vlade, ki nas že škoro dva meseca osrečuje!
RadoVedni smo, 6e bo novi parlament Imel dovolj moči, da bo tako Vlado poklical na odgovor. Ali se ho zopet skril pred »belo roko« pod klop, kakor so to napravili meščanski poslanci v prejšnji Narodni skupščini!
MATIJA GlIBEC.
360 let je preteklo od smrti Matija Gubca, ki ga danes imenuje zgo-govina »kmetski kralj«. Matija Gubec je vodil leta 1572-1573 hrvatsko-slovenski kmečki odpor proti fevdalni gospodi z geslom »za staro pravdo«. Upor se je začel v hrvat-skem Zagorju in se je razširil preko Sotle in Save tudi na južno Štajersko in Dolenjsko. Na čelu upornikov so stali subotiški kmetje Matija Gubec, Ivan Posanac in Ivan Mogaič.
K temu kmečkemu uporu so prisilili takratni težki časi, v katerih so kmetje živeli. A žal, da ta upor ni uspel in so bide žrtve zaman. Kmečka vojska je bila poražena dne 9. februarja 1573 leta na Klanjcu ob Sotli. Pri tem porazu je bil Matija Gubec in ž njim njegov drug Posanac ujet. Fevdalna gospoda se je kruto maščevala nad poraženimi kmeti, zlasti nad voditeljem upora. Mnogo jih je bilo obešenih in posekanih. Kralj kmetov Matija Gubec je bil dne 15. febiuarja 1573 na Markovem trgu v Zagrebu na razbeljenem železnem prestolu kronan z razbeljeno železno krono in raztrgan z razbeljenimi kleščami.
Slovenska zgodovina je uboga na evolucijonamih pokretih. Tembolj je naša dolžnost, da se spomnimo ob tej obletnici puntarja Matija Gubca in »stare pravdo naših kmetov-trpi-nov.
Mi in Italija. Italijanski parlament je odobril santmargeritske konvencije, ki jih je naša vlada sklenila z Italijo. S sprejetjem teh konvencij se je napeto razmerje do Italije oblažilo, Italija izprazni še zasedeni del našega ozemlja in pot do potrebnega gospodarskega sporazuma je lažja. Vendar nosijo vsi odnosi med nami in Italijo kal večnih in nevarnih konfliktov v sebi. Le trezna in previdna politika zamore preprečiti, da ne pride prej ali »lej do vojske med obema državama. Zaenkrat ta nevarnost sicer ne obstoja; če pa ne pridejo tu in tam res demokratične vlade na krmilo in če delavstvo politično ne bo dovolj močno, da vojne konflikte v kali zatre, bo tekla se kri. Imperializem je nenasiten.
Mi in Avstrija. Avstrijski kancler Seipel je prišel pretečeni teden v Beograd, da se pogaja z našo vlado o rešitvi raznih gospodarskih vprašanj. Pogajanja obetajo uspeh in so bila res že nujno potrebna. Štiri leta smo živeli s svojo najbližjo sosedo v neurejenih razmerah, pod čemur je naše gospodarstvo zelo trpelo. Več sto milijonov našega denarja je v Avstriji! pod sekvestrom, veliko denarja malih ljudi in mladoletnih je med njim. Nihice se ni brigal štiri leta za rešitev tega vprašanja, obmejni prpmet nit v redu, prave trgovske pogodbe nimamo — kakor da smo z Avstrijo še v vojnem stanju. Upajmo, da ni beogradska vlada pri tej pri-
liki pozabila na koroške Slovence, ki ne vrivajo v Avstriji niikakih manjšinskih pravic!
Bolgarska. Zdi se, da ima Bolgarija resno voljo živeti z nami v miru in prijateljstvu. Zalibog, da so naši beogradski mogotci zakrknjeni in neuvidevni. Mi socijalisti, ki ne smemo nikdar pozabiti, da si želimo federativno udružcnje z vsemi balkanskimi narodi v balkansko federativno republiko, pozdravljamo vsak korak k zbližanju z Bolgarsko. Bolgarski ministrski predsednik Stam-bolinski kaže tudi doma močno roko: kar tri ministre jo vrgel iz kabineta, ker delali korupcijo (Pašič bi moral pri nas vreči najprvo sebe, potom še Vse ostale iz vlade!) in jih je postavil pred sodišče. Srečna Bol-
Turška. Turško vprašanje je resno ogrožalo svetski mir. Ko tudi lozan.ska konferenca, ki naj bi to vprašanje rešila, ni imela uspeha in se je brez rezultata razšla, je izglodalo, da bo prišlo na bližnjem vzhodu do vojske. Najnovejša poročila pa pravijo, da se bo morda vendar dal ohraniti mir.
Rursko ozemlje. Imperijalistična in do zob oborožena Francija je zasedla najinduštrijalnejši del Nemčije, takozvano rursko ozemlje. Izmozgati hoče Nemčijo in vstvarja s tem samo odpor Nemcev, kil bo rodil tako sovraštvo Nemcev do Francozov, kakor so ga Francozi po vojni 1. 1870-1871 gojili do Nemcev. Žalibog da v dve internacijonali razcepljeno delavstvo ni dovolj močno, da bi spre-čilo francosko nasilje!
Nova vlada na Letskem. Socialistično časopisje je lansko jesen poročalo o izidu volitev v državni zbor v Letski republiki, kjer je socialistična stranka dosegla tako lepe uspehe. Izid volitev je povzročil dolgotrajno vladno krizo, ker ni dobila niti ena strank večine in se zato ni
mogla sestaviti niti čisto socijalistič-na, niti liberalna niti reakcijonama meščanska vlada. Najprvo so trajala
tri mesece pogajanja, da bi. se prež kmečke zveze sestavil čisto levičarski kabinet. To bi bilo mogoče, ker so desničarski socijalisli vztrajali na tem, da pride v vlado tudi kmečka zveza in so od že sklenjenega sporazuma za levičarsko koalicijo naenkrat odstopili. Žato se je šele 2j>. januarja 1923 sestavila nova vlada na podlagi) široke koalicije, ki obsega socijalne demokrate, desničarske so-cijaliste, demokratični centrom in kmečko zvezo. Ta koalicija razpolaga z 77—71 glasovi (od .iOO glasov) v parlamentu in sicer: Sl. soc. dem., 7 desničarskih soc., 22 dem. centrom in 17 poslancev kmečke zveze. Vlada je sestavljena iz 4 soc. dem., 1 desn. soc., 4 dem. in 3 članov kmečke zveze. Ministrski predsednik Pau-luk stoji izven strank in tvori nekako vez med vsemi skupinami koalicije. Qd soc. demokratov so v vladi sodrugi: A. Bauschewitz kot fin. minister, K. Lorenz ko tminister javnih del, F. Zeelens kot drž. podtajnik v zun. ministrstvu in K. Dekeus kot drž. podtajnik v min. za ljudsko prosveto. Desničarski socijalisti so dobili W. Holzmanna za ministra pravosodja. V opoziciji proti novi vladi stoje zastopniki letskih, nemških, ruskih in židovskih reakcijo-narcev, ki imajo v parlamentu 21 poslancev. — Socijalisti so se udeležili sestave vlade v glavnem iz no-tranje-političnih razlogov'. Stranka upa, da zasigura s svojo udeležbo v vladi politično svobodo, da onemogoči preganjanje delavskih organizacij ter da v kali zatre fašizem, ki se je v zadnjem času začel pojavljati na Letskem. Strankina konferenca je odobrila vstop v vlado skoraj soglasno. Predsednik letskega parlamenta je znani socijalist s. Fr. Wes-mann.
Volivno gibanje.
Radničke Novine o volitvah.
Radničke Novine pišejo glede volitev: »Nikdar se ni delavski razred nahajal v težjem položaju za čas vo-livne dobe kakor je sedaj. Na eni strani do vrhunca dospela reakcija, na drugi strani pa razdvojen, neuje-dinjen, zmešan in vzburkan delavski razred. Kako velika je razlika med današnjim stanjem stvari in tega, lcar je bilo pri zadnjih volitvah leta 1920! Takrat je bil skoraj ves prole-tarijat in vsi »nezadovoljni« elementi zbrani okrog bivše komunistične stranke, ki je vsem obetala skorajšnji prihod nove družbe. V skupščino je prišlo skoraj 60 komunističnih poslancev, kar je marsikateri dokaz za skorajšji prihod socializma...« Tako Radničke Novine.
In v resnici! Te volitve bodo pomenile težko preizkušnjo za razredno delavstvo v državi. Komunistična stranka vsled svoje pogresene taktike razbita, policajlski režim radikalcev, nasllstva pod pretvezo zakona o zaščiti države, radičevstvo... socijalisti šele v početku snovanja svojih organizacij,, vse to ne obeta votivnih uspehov za delavstvo. Vendar ne smemo izgubiti poguma in upanja! Te volitve naj nam dajo prilike, da vidimo, koliko bas je; in toliko, kolikor nae bo, bomo po volitvah skušali razširiti naše organizacije, vzbuditi in pokrepiti soeijalistično misel in prihodnje volitve nam bodo pokarale že lfep napredek.
SSJ nastopa pri volitvah povsod samostojno. Uspeha nam je pričako-vnti v Vojvodini, drugje — izven Slovenije — je pač manj verjletno, da bomo kaj prida dosegli. Posebno v Srbiji se delavstvo Šele vzbuja iz svojega obupa nad ponesrečeno komunistično taktiko.
Med znanimi sodrugi iz juga kandidirajo: dosedanji poslanci sš. Di-vac, dr. Sekulič, Bakič v Vojvodini; istotam s. Živko Topalovič, s. Korač kandidira v Sremu, s. Košanin v Beogradu, s. Lapčevič, ki je sicer v stranki, je odklonil vsako kandidaturo.
Slovenija dosega v volilni pestrosti rekord. Če kedaj, smo Slovenci ob priliki teh volitev pokazali vso svojo politično nezrelost. Ce je kedo bil nasprotnega mišljenja — in takih domišljavcev se pri nas ne manjka — morajo ga te volitve pač ozdraviti od te bolezni. Svoje zunanje-po-litične talente smo pokazali ob času plebiscita na Koroškem, svoje notra-nje-političhe pa kažemo v posmeh cele Jugoslavije pri teh Volitvah. V ljubljanskem votivnem okrožju je bilo vloženih 10 list, med njimi ena SSJ (Bernotova skupina) z s. Kisovcem kot nosilcem liste in ena Soc. stranka delavnega ljudstva s s. Makucem kot nosilcem. V maribor-sko-celjskem okraju je bilo vloženih celo 11 list, med njimi dve SSJ: ena od mariborskih sod rogov (nosilec s. Golouh}, ki ima ha svoji listi tudi
3	kandidate od stranke delavnega ljutistva in ena od celjskih sodrugov (Bernotova skupina) z nosiloeih s. Fiančom Korenom. Dve listi SSJ v enem votivnem okrožju so najžalost-nejši pojav v 'življenju naše stranke na Slovenskem! V Ljubljani je vloženih 7 list; med njimi ena SSJ od Bernotove skupine z nosilcem s. Bernotom in ena od Soc. stranke delavnega ljudstva z ncteilcem s. dr. Peričem.
Naše stališče. Naša skupina pri volitvah ne nastopa. Ce bi bili nastopili, bi sicer imeli morda več uspeha, kakor marsikatera onih strank in strančic, ki hočejo pri volitvah žalostno pogoreti. Imeli smo pa dva tehtna razloga, da se nismo aktivno vmešati v kandidatski boj: prvič nismo hoteti napravljati med itak zbeganim delavstvom še več zmede, kakor ga napravlja toliko socialističnih skupin; drugič smo se pa hoteli ogniti vsem očitkom na naslov kakega našega sodroga, da smb se pojaviti kot samostojna skupina samo zato, da bi loviti mandate. Ker danes še ne vemo, kako stališče bo glavni odbor SSJ v Beogradu zavzel napram Sloveniji, ne moremo našim ožjim somišljenikom danes iz-
dati nobene direktive, kako naj nastopajo pri volitvah. Storiti pa bomo to pravočasno, kakor hitro zvemo, katere kandidatske liste razglasi glavni odbor v Beogradu kot ofi-cijelne tiste SSJ.
Značaji. Nezdravo politično ozračje, pa tudi rad tkalski cvenk, je povzročil čudne vdtivne pojave. Na štajerski kandidatski listi radikalne stranke se pojavljata kot »rezka kandidata dva bivša sodroga. Edeh je Joža Nachtigal, bivši revolucijo-nar in komunist, socijalist-tevičaf, mož, ki kandidira, kakor sam prači, žito jpri radikalcih, da sh nad mariborskimi eodifugi maščuje, ker so ga kot kandidkta odklonili. Imeti so prav, to malo kaBlto so se ga znebiti. Na isti tisti khndidira tudi btvŠl komunistični poslanec ustavotvbrne skupščine Miha Koren. Zdi se nam, da še je mož prodal radikalcem zato, da še reši političnega preganjanja radi svojega koinunizma. Dvb-itilti smo pa tildi svoj' Čaš o njegovem komunističnem prepričanju! V glavnem odboru radikalne stranke v Mariboru pa sedi Lojze Slanovec, ki je še pred kratkem bil prvi občinski svetovalec mariborski, izvoljen od našiti šodrugbv! Žalostni pojavi, ki naj nam dajo šbčijtiltetojn obeh strak in vseh skupin, misliti!
Iz časopisja.
»Radničke Novine«, glasilo glavnega odbora naše stranke, pišejo v številki od 9. t. m. o »Neravisni delavski stranki«, ki so jo ustanovili nekateri bivši! komunisti v Beogradu. »K. N.« konstatirajo, da spominja program te stranke pač še zelo na komunistično ideologijo, da pa vendar zriači korak od komunističnega mišljenja v stran. V tem vidijo dober znak za bodočnost, možnost za razgovore s to stranko, ki jih SSJ ne bo odklanjala. — V svoji številki od dne 16. februarja pa prinašajo >R. N.« dva članka, ki sta zanimiva. 0 prvem članku »Volitve in delavski razred« govorimo v zaglavju »Volivno gibanje , iz drugega članka »Po-četek razsula« pa posnemamo: Bivša komunistična štrarika je v razsulu; eden glavnih znakov tega razsute, ki smo ga predvideti, je ustanovitev »Socijalisti čne strmi k e delavnega ljudstva v Sloveniji. 0 tej ustanovitvi pravijo »R. N.« dobesedno: »Vsak lahko misli o programu in Statutu te stranke, kar hoče; ima tudi lahko vsak drugače mišljenje o načinu, kako je ta stranka začete z delom za ujedinjenje vsega proletarijuta v naši zemlji; ali! V Vnem se Itioramo strinjati vsi, ki žele dobro našemu delavskemu razredu: v sami ideji je-dinstva.« Nato konštatirajo R. N.«k kako nezadovoljni so bivši beogradski komunisti s svojimi nekdahjimi sodrugi. V članku Samo enkrat se spodtakne-- so beogradski bivši komunisti in sedanji »levičarji« v svojem glasilu »Rudnik-: Obsodili ustanovitev Socijatittičnfe stranke delovnega ljudstva v Sloveniji ter obsoditi, da fcfe bivši slorvenškt komunisti vežejo z meščanskimi Strankami (v Čentur dahih »Rhdniiau pravi), pa tikH z oportunisti in sociialpatrijotl (to smo pa mi Socijalisti!).
»Enakost«, slovensko glasilo naših mariborskih sodrugov prinaša v svoji zadnji Številki yoliyni oklic glavnega strankinega odbora SSJ, ki ga bomo v eni prihodnjih številk tu-dj mi prinesli, nadalje poziv »Proletarci, bodite pripravljeni , v katerem poziva, naj se delavstvo od Or-junašev in klerikalne Ljudske straže ne da izzvati ter članek »Razbi jalci na delu«, ki je ^odgovor na • Naprejevo objavo od 15. t. m. proti mariborski kandidatski listi. Članek je zalo zanimv, ker prinaša nekaj podrobnosti o pogajanjih ra enotno volivno listo med mariborsko ter Bernotovo organizacijo. V članku je obajvljeno tudi pismo s. Korena, načelnika pokrajinske organizacije, ki je pisal dne 12. t. m. v Maribor, da sprejmejo Celjani vse mariborske pogoje ra skupen nastop pri voli-
tvah, ker nočejo, da bi se proletarski glasovi cepili. Dne 13. t. m. pa je načelstvo pokrajin J. o organizacije sklenilo, da gre proti Mariboru v boj. >Enakost« trdi, da s. Koren zato ne bo kandidiral tvot nosilec liste v celjskem okrožju in da bo izdajal konsekvence.
»Naprej« »Naprej« je predzadnjo sredo prkuesel oklic proti mariborskim sodrugom in mariborski kandidatski listi. Iz članka s. Uratnika
>	Enotna fronta« zamorejo sodrugi videti, zakaj in kako je prišlo do tega •klica. Ta oklic je otvoril serijo Člankov in notic v »Napreju«, ki se ba-vijo s tkzv. »Korunovim pučem« v pokrajinski organizaciji. Dotični članki in notice mrgole osebnih napadov in kritik na že izstopile in še včlanjene člane Bemotove organiza-sije. Na osebne napade ne odgovarjamo. Tudi nekatere stvarne trditve t tozadevnih »Naprejevih« izvajanjih niso točne. Iz raznih mest današnjega »Rdečega Praporja« si zamorejo sodrugi popraviti »Naprejeve' netočnosti. Mii z »Naprejem< v njegovem tonu in načinu ne bomo in nočemo razpravljati. Zastonj se trudi, da bi nas speljal na to poti Kdor hoče ostati pri »Napreju« in pri Bemotovi organizaciji, naj ostane! Mi smo skupina s svojim glasilom za one, ki se z načinom polemike in politike današnje pokrajinske organizacije ne utrinjamo. Danes je takih organizacij in socijalistov toliko, da imamo pravico do življenja I »Naprej« naj samo pazi, da ne pomeni »Korunov puč* za njiega — fuč!
»Delavske Norice«. Zadnja številka glasila Socijalistične stranke delavnega ljudstva prinašajo pod za-glavjem ^Oglasi SSDL« oficijelno izjavo svojega strankinega vodstva, v katerem se med drugim trdi: da je na štejer-kem stvor jen a enotna fronta med njihovo stranko in levimi soci-jalisti (Golouh), da s. Korun s ss. Korenom in Bernotom nastopa pri volitvah na Štajerskem samostojno proti njihovi enotni fronti, imenuje
nas stare razdirače delavskega po-kreta, oprode A. Kristana (kako nas je Tone vesel!) in eksponente »soci-Jalpatrijotske centrale« iz Beograda ter da hočemo izkoristiti revolucionarno tradicijo »Rdečega Praporja«.
—	Dolžni smo, da pribijemo ta dokument SSDL tako nizko, da ga zamorejo vsi brati. Na drugem mestu govorimo o tem, da gledamo SSDL z nezaupanjem. Zgoraj navedeni ofiei-jelni razglas SSDL nam dokazuje, da imamo prav. Konštatiramo samo: 1. S. Bemot in Koren nastopata na Štajerskem res samostojno, s. Korun pa je ravno zato izz njihove organizacije izstopil, ker se s tem njihovim samostojnim nastopom ni strinjal; 2. »Levi socijalistil« na Štajerskem so sodrugi Oblastne organizacije SSJ, toreji dela tiste stranke, ki jo »D. N.« imenujejo »socijalpatrijot-sko centralo« v Beogradu in pod ofi-cijelno firmo » socijialpatrijatake« SSJ gredo sodrugi iz SSDL skupaj % nami na Štajerskem v volilni boj; 3. »Rdeči Prapor« je bil najprvo glasilo stare socijalne demokratične stranke v Sloveniji in so današnji voditelji SSDL revolucionarno tradicijo »Rdečega Praporja« porabili za svoje takratne komunistične namene;
4.	V istii Številki »D. N.« čitamo, da je namestnik srezkega kandidata za okraj Kranj na kandidatski listi SSDL s. Padar, pristaš SSJ, torej socijal-patrijot«. To bo dejstva. Vprašamo sedaj, kako naj se imenuje tak način pisanja »Delavskih Novic-: proti našim socijalističnim organizacijam in posameznim sodrugom. Slepomišenje »Delavskih Novic« naj preneha! Če je pristaš SSJ a Golouh dober, da greste ž njim skupno v votivni boj, če je pristaš SSJ s. Padar tudi dober zato, boste že morali drugače pisati o SSJ kot taki in ostalim njenim organizacijam, če imate poštene namene! Mi smo pač ravno taki j-socijalpatrijotk kot s. Golouh ali pa s. Padar! Ali se pa morda bojite vašim ljudem povedati, da niste več komunisti?
Gospodarstvo.
Iz stranke.
Okrožnica. Ker je nastal v zadnjem času oster odpor proti vodstvu pokrajinske organizacije SSJ v Ljubljani, posebno proti s. tajniku in glavnemu uredniku »Napreja« in ker strankino načelstvo ni hotelo storiti primernih sklepov, da ta odpor ublaži, so nekatere organizacije, posebno na Kranjskem, pa tudi na Štajerskem, prekinile s pokrajinsko organizacijo vse vezii. Zdi se, da se je ta odpor še povečal, ker je pokrajinsko načelstvo napravilo za volilno gibanje tako usodepolne sklepe. Vse to je napotilo nekatere »odrugo, da so prosili pri pokrajinskem načelstvu za dovoljenje, da sme opozicija izdajati svoj Ust, ki bi zastopal mišljenje opozicije ter obdržal vezi med opozicijo
v stranki, da ne bfi se kaki deli te opozicije odcepili od SSJ. Dovoljenje za izdajanje lista je načelstvo odbilo. Ker pa vendar čutimo dolžnost vzpostaviti in obdržati vezi) med opozicijo proti pokrajinski organizaciji, smo kljub temu sklenili izdajati »Rdeči Prapor« kot tednik in ustanoviti Ljubljansko oblastno organizacijo SSJ, ki naj združi v sebi vse opozi-CTjonalne organizacije. in sodruge. V tem smislu smo izdali okrožnico, ki smo jo razposlali nekaterim organizacijam in sodrugom. Vse organizacije in sodrugi, ki so okrožnico prejeli, prosimo, da se po nji ravnajo. Kdor je ni prejel, naj piše po njo na tajništvo. Sicer jo je pa »Naprej* v svoji zadnji številki od 22. t. m. ob-javid in nam s tem prihranil trud, da jo še tu ponatisnemo.
Tajništvo naše oblastne organizacije je prevael s. Joža Golmajer, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6. II., na katerega se obračajte po vse informacije.
Uredništvo in upravništvo Rdečega Praporja' se nahaja v Wolfovi ulici št. 12, v tiskarni Makso Hrovatina. Tja pošiljajte članke in dopise za naš tednik, pa tudi naročnino in prispevke za tiskovni sklad.
Začasni odbor naše oblastne organizacije obstoji iz 6«. Uratnika, Koruna in Golmajerja. Takoj po volitvah skličemo zastopnike organizacij na sestanek, da izberejo »talen odbor.
Obračuna Začasni odbor naše oblastne organizacije prosi vse organizacije, ki so se že ali pa se še bodo v celoti nam priključile, kakor tudi vse sodruge iz onih krajev, kjer ni naših organizacij, pa vendar žele biti člani naše organizacije, da nam čirapreje pošljejo svoje prijave ter da točno obračunavajo svoje prispevke. Višina mesečnih prespev-kov je razvidna iz razpredelnice o progresivnem strankinem davku na strani 72 vSocijaiističnega koledarja* za 1. 1923. Obračune in prispevke pošiljajte na s. tajnika Joža Golma-jerja, Ljubljana, Šelenburgova uica i. II. — Oblaitna organizacija bo obračunavala naravnost z glavnim odborom SSJ v Beogradu.
>	Rdeči Prapor« izhaja vsak torek. Sodrugi, čitajte in naročajte ga ter pridobivajte za njega naročnikov! Kdor lista ni dobil, naj ga mtroči v upravniištvu »R. P.«, Ljubljana, Wol-fova ulica št. 12. Naročnina znaša
4	Din mesečno, 12 Din četrtletno. Sodrugi, ki žele list kolportirati, naj ae istotam ustmeno ali pismeno javijo! Kdor lista ne namerava naročiti, naj nam ga pošlje nazaj!
Tiskovni sklad. Naš tednik smo ustanovili, da zadostimo potrebi in željam naših sodrugov. Ker pa se iz naročnine same list izpočetka ne more vzdrževati, apeliramo na požrtvovalnost sodrugov, da prispevajo po svojih močeh za Tiskovni sklad ^Rdečega Praporjar. Prispevke za tiskovni sklad pošiljajte na \ipravni-stvo lista, Ljubljana, \Volfova ulica Št. 12, tiskarna Hrovatin ter jih označite, da so namenjeni za tiskovni sklad. Imena darovalcev za tiskovni sklad bomo od Časa do časa objavljali.
Filip Uratnik:
Stanovanjski davek r Ptuja.
Naša občina Je sklenila pobirati posebno davščino za pridobivanje stanovanj. Še predno pa je ta davčni načrt potrjen, se je začela o njem časopisna polemika. Trgovski list se obrača proti njemu v svoji 18. številki v posebnem članku, z namenom, da prepreči odobritev te nove davščine.
To je razumljivo. Zakaj naš načrt je rezultat temeljitega študija stanovanjskega problema in bojazen, da bi ga znale uvesti tudi druge občine, ki se s podobnimi načrti že itak bavijo, je upravičena. Zato naj podčrtamo še enkrat nagibe, ki so bili za ptujski občinski svet merodajni, da je sprejel zgornjo davščino skoro »oglasno, ob pristanku vseh treh v občinskem »vetu zastopanih strank. Tudi pri tem nas vodi namen, da pokažemo na merodajnih mestih kako ničevi so protesti, ki se pošiljajo proti davščini is krogov privatnih interesentov, ali pa morda njih interesnih zastopstev.
V	našem mestu je manj prebivalcev, nego jih je bilo pred vojno. Vkljub temu živi okrog 30 rodbinskih očetov, po večini uradnikov, ločeno od svojih rodbin. — Razven tega leži na stanovanjskem uradu okrog 70, popolnoma brezupnih prošenj za boljša stanovanja. Tudi take prošnje pa so nad vse razumljive, ker imamo v mestu slučaje, da živi 10 ali 8 oseb v eni sami sobi.
Če omenjamo, da iiuamo na drugi strani tudi slučaje, da živi petčlanska rodbina v 15 sobah in da so vsi uradi proti takim pojavom, ki so, če ne druzega, vsaj netivo in sovir povojne demoralizacije, skoro brez moči.
Že na podlagi prejšnjega stanovanjskega pravilnika je bilo dejansko tako, zakaj take rodbine imajo vedno zveze in odvetnikov je na dolgi poti od Ptuja do Beograda veliko. Po novem stanovanjskem pravilniku pa je tudi formalno nemogoče proti takim pojavom kaj ukreniti, kar bi bilo nujno potrebno, če ne toliko v interesu odpomoči proti stanovanjski bedi, pa v interesu po-mirjenja prebivalstva, ki trpi vsled pomanjkanja stanovanj.
Zato smo v našem davčnem načrtu ostro progresivno obdavčili stanovanja, ki jih smatra prejšnji stanovanjski pravilnik kot prevelika. Omogočili smo tudi preselitve v manjša stanovanja, s tem da se iz-vrše take preselitve na stroške stanovanjskega fonda.
Vsak kdor zaprosi v določenem roku za dodelitev manjšega stanovanja, se davščine oprosti.
Nikomur se torej ne godi najmanjša krivica.
Zato seveda z vreveži«, ki proti naredbi tako hrupno ugovarjajo, nt mogoče imeti sočutja, — zakaj kdo je revež, to Je zelo relativen pojm in mi poznamo — večje reveže, ko-jih interese ščitimo, ker ti nimajo denarja za odvetnike.
Razven imejiteljev velikih stanovanj smo naložili davek tudi podjet-
jem in tistim slojem, ki Imajo nad 30.000 Din. letnih dohodkov. Zlasti proti temu se obračajo ugovori. Poglejmo, če po pravici.
Ako primerjamo v Ptuju običajne najemnine s predvojnimi, ki so se opirale na rentabiliteto hiš, lahko ugotovimo, da so najemnine za eno stanovanje povprečno mesečno za 200 do 300 Din. premajhne! Tu je prvi glavni izvor stanovanjske bede. — Gospodarsko krogi in vsa podjetja so pred vojno s tem k alku-lirala, da morajo biti njihovi obrati Ln njihovo osobje pod streho. Zato so prispevale v obliki višjih mesd* ki so omogočale zopet višje stanarine za gradnjo in amortizacijo hiš. — Danes je to izostalo. Južna železnica prihrani s tem pri svojih v Ptuju nastavljenih uslužbencih na mesec 60 krat 200 Din, to je 12.000 Din mesečno aU nad 144.000 Din letno! Ko pa smo jo hoteU z našo davščino prisiliti, da bi začela preurejati svojo kalkulacijo na predvojen način in zahtevah od nje boren prispevek letnih 9000 Din, — je napravila, proti temu rekurz, kjer naivno trdi, da ni povzročila stanovanjske bedel Zato tu ne gre. Gre zato, da se pospešuje proces, da vsak stanovanja, v kojih stanuje tudi plača, ki bo edino rešil stanovanjsko bedo. Ker je to posamezniku težko doseči, je tu upravna oblast poklicana posredovati. Iz zgornjega primera je jas' no, da smo skušali le deloma podpreti nujno zahtevo gospodarske racionalnosti v stanovanjskem problemu. Bili smo mnenja, da naj urede toraj gospodarstva svojo kalkulacijo tako, da bo tudi za stanovanjske svrhe kaj ostalo.
BiU smo tudi mnenja, da tisti, ki Imajo 30.000 Din letnih dohodkov sicer ne morejo graditi hiše da pa lahko svoja stanovanja že sedaj pošteno plačajo, — kar pa se vkljub našemu davčnemu projektu še ne bo zgodila
Člankar v Trgovskem listu dokazuje, da so naši ukrepi za pridobitne kroge in posredno tudi za mesto Ptuju 86 predvojnih stanovanj ni več stanovanj. Deloma so se napravila iz njih večja stanovanja, po večini pa obratni prostori, tudi popolnoma podrla so se nekatera! Ako pojde tako naprej, bomo stanovali v kratkem vsi — na prostem, kar pa menda ni v interesu nikogar, tudi pridobitnih krogov ne.
Zato bi že želeli, da bi imela njih interesna zastopstva toliko mo-raličnega poguma, da bi ne argumentirala tako, kakor so v 18. štev, Trgovskega Usta.
H koncu naj še omenimo, da se dobro zavedamo, da bodo z našo davščino nabrana sredstva le kapljica v morja Zato so mišljena ta sredstva le kot malo oporišče zn širšo zasnovano kreditno akcijo, kjer bomo skušali premagati drugi glavni vir stanovanjske bede, nevarnost dotgodobnth kreditov ob spreminjajoči Be valuti. A o tem drugič. Za enkrat izražamo le nad o, da bo Pokrajinska uprava davščino odobrila.
Strokovno gibanle.
Protestni shodi.
Ministrstvo za socijalno politiko je izdelalo načrt o delavskih zaupnikih. Ta načrt vsebuje nekatere nezaslišane odredbe, ki so vzbudile med delavci silno razburjenje. S čl. 6 in 13 namerava onemogočita, da bi kak delavec, ki izpoveduje inačelo o nasilni izpremebi obstoječega družabnega reda<i (pristaš vsake revoluci-joname razredne stranke?) bil izvoljen za deiav. zaupnika. To namerava doseči ministrstvo tudi s ČL 34 pravilnika, ki naj prepove vsem zaupnikom aktivno sodelovanje v delavskih mezdnih pokretih. Ker bo delavstvo svoje najboljše tovariše volir lo za zaupnike, hoče očividno od kapitalistov tn>plrinuio ministrstvo tem delavcem onemogočiti udeležbo pri
mezdnih gibanjih ali pa jih celo napraviti za >štrajkbreherje«. Povodom protesta proti takemu pravilniku se je prav lepo pokazala solidarnost razrednega delavstva! Petnajst sijajno obiskanih protestnih shodov pe je vršilo v soboto in nedeljo po ceU Sloveniji. Poročila o shodih in protestno resolucijo, ki jo je delavstvo enoglasno z navdušenjem sprejelo, priobčimo prihodnjič. Resolucija je bila poslana delavski zbornici, ki jo bo zastopala na tozadevni anketi v Beogradu.
Studenci pri Mariboru. Kovači za verige tvrdke Frank so vstopili dne 19. t. m. v stavko, ker podjetnik ni hotel ugoditi njihovim opravičenim zahtevam. Opozarjamo vse kovinarje, da tja ne potujejo!
iu tftotnUt: Koiuorrl).
(M#* r orni nnsdnik: M* Goima***.
TUIujtua Mak«) Itrovitfiu v LjobU&nf.