3TT/0IJSKA BIBLIOTEKA s LJUBLJANA Sfa 154 Poštnina pora con j ena (C. C. con la posta) V Trstu, v petak, 29. junija. 1928. - Leto VI, Liat izhaja vsaki dan zjutraj razen ponedeljka. Naročnina: za I mesec L 8,— 3 mesece L 22-—^atfS&tfij^'—v celo leto L 75—, v inozemstvo mesečno L 6-50 več. — j^^^TVfoe 30 st. — Ogiasnina za 1 mm prostor« v fctrokosti 1 k^SHrtf^f* o vske in obrtne oglase L L.—. za oimrt* ntce, zahvale L '»i-30, oglase denarnih zavodov L Posamezna številka 30 cent. LetfflSk LIE! Uredništvo in upravništvo: Trst (3), ulica S- Francesco d'Assisi 20. T»« lefon 11-57. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravniitvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne «Edino»t* P oduredniš t v o v G o r i c i : ulica Giosufe Carducci St. 7, I. n._ TeleL 5 L 327« Glavni in odgovorni urednik: proi Filip Peric. Pred sMtuljo pogodb proti vojni? Drugi predlog vlade Zedinje-•nih držav za sklenitev pogod.be :proti vojni, ki je bil izročen te .rdni posameznim vladam, je bil 'sprejet toliko v diplomatskih kolikor v novinarskih krogih z najrevnejšim zanimanjem. Na-.glaša se, da pomenijo spremembe, po katerih se novi predlog ■razlikuje od prvotnega, velik :korak naprej na poti do ustvaritve omenjene pogodbe in da je vse nadaljnje, kar se ima izvršiti pred podpisom, le še bolj tehnične narave. Pogajanja, ki bo-au sledna ^predstojećih tednih, fbodo imela torej odločilno važ-most. Vsebina novega ameriškega predloga je v bistvu enaka vsebini prvega, kajti trije paragrafi, ki tvorijo obveze v formalnem pomenu besede, ostanejo nespremenjeni. Pač pa je bistveno spremenjen uvod k pogodbi, ki daje omenjenim obvezam določen smisel ter služi kot podlaga za njihovo razlago v določeni smeri. Prva-važna sprememba v novem predlogu obstoji v tem, da se je število prvotnih podpisnikov pogodbe proti vojni znatno razSirilo. Medtem ko je prvi .predlog predvideval, da bi pod-jpls&le pogodbo kot prve samo vZe<*injene države, Francija, I-talija, Nemčija in Japonska, se navajajo v novem predlogu kot prvotne pogodbenice naslednje države: Zedinjene države, Francija, Belgija, Čehoslovaška, Velika Britanija, Kanada, Avstralija, Nova Zelandija, Irska, Indija, dalje Nemčija, Italija, Japonska in končno Poljska. Važno je predvsem dejstvo, da so se pritegnile k prvotnim podpisnikom pogodbe tudi Čehoslo-vaška, Poljska in Belgija. V tem je stališče utemeljuje ameriški zunanji minister v pospremni noti k novemu predlogu, kjer pravi, / da je obrambna vojna napadene države neodpravljiva naravna pravica te poslednje, katere ne more uničiti nobena pogodba. Naravno je torej, da ohrani tudi po novi pogodbi vsa_ ka drŽava pravico se braniti, Če jo kaka druga država napade. Spričo teh važnih sprememb v primeri s prvotnim američkim načrtom se lahko reče, da tvori novi ameriški predlog skoro popolnoma novo podlago za pogajanja. Sodeč po pisanju francoskih listov, je napravil novi predlog v Parizu najboljži vtis in enako povoljne pripombe objavljajo tudi angleški listi, nagibajoč, da so glavne te&koče med prizadetimi državami že premagane. Po naziranju obveščenih krogov predstavlja nova ameriška nota tako važen korak naprej, da stoji svet že tik pred podpisom prve mednarodne pogodbe proti vojni. Navaja se tudi že dan podpisa, ki bi bil 14. julija, t. j. dan francoskega nacionalnega praznika v proslavo francoske revolucije. Mi M In UUm oodo v kratkem pričeli iskati pogrešani zrakoplov ta njegovo posadko KlM, 28. Preteklo noč je dospelo v Rim poročilo z ladje «Citt& di Milano», da je odnehal silni veter, ki je pihal neprestano vse tri poslednje dni z zapada proti vzhodu, in da se je vreme na splošno spet zboljSalo. Spričo tega je sinoči hidroplan, ki so mu bile na obeh straneh pod krili pritrjene smuči, nat-pravil več poskusov. Dvignilo se je parkrat in nato pristalo na snegu. Poskusi so se docela posrečili. Dasi je vreme že pre- cej boljše kot poslednje dni, je^am^eč1 treba videti p7vo važ- I ™Ildar ™dn°ne dopisa, da Ao koncesijo Amerike v prid sta- bl Se t>rlčeh P°letl- Iz Tromsoja je medtem od-phil veliki lomilec ledu «Kra-sin». Na Svalbarde bo prispel tekom kakih štiri dni. Tudi le-dolomec «Maligin», ki se je bil pred dnevi zagvozdil med ledene gore in se ustavil, bo tekom ie noči nadaljeval svo.io pot. Prej pa bo še letalec Babuskin odletel z ladje s svojim letalom proti severu in preiskal otok Foyn in njegovo okolico. Čim je bil general Nobile prepeljan na ladjo «Citta di Milano*, je izrazil željo, da bi nemudoma pričel z iskanjem njegovih tovarišev, o katerih so zmanjkale vse vesti. Ta njegova želja, tako se glasi poročilo iz Virgo baya, doslej ni mogla biti izpolnjena, deloma radi njegovih telesnih poškodb, deloma pa radi tega, ker je italijanske oblasti niso mogle sprejeti na znanje. Sedaj pa izgleda, da bo radi ponovnih Nobilejevih zahtev in spričo izboljšanja njegovega zdravstvenega stanja izda- lišču Francije. Kot znano, je bil med prigovori Francije glede prvotnega ameriškega predloga tudi ta, da je obsocH>a vsake vojne brez pridržka nesprejemljiva že radi tega, ker so tu locarn-ske pogodbe, s katerimi so se prizadete države obvezale, da bodo varovale nedotakljivost sedanjega položaja na zapadni in vzhodni meji Nemčije tud. bo rože no silo. Če se torej vesno obvežejo, da ne bodo u-porabljale vojne v bodočnosti v nobenem slučaju, zgubijo locarnske pogodbe svojo vrednost. To te-žkočo je ameriška vlada u-poštevala v novem predlogu in prav radi tega je pritegnila med prve pogodbenice tudi Belgijo, Poljsko in Čehoslovaško, katere so, kot znano, poleg Nemčije, Francije in Italije tudi podpisale locarnske pogodbe. Omenjena težkoča je s tem odpravljena, kajti če se vse države, ki so podpisale locarnske pogodbe, slovesno obve^ej^ 'ne bodo uporabljale več v^ $ kot sredstvo j no zadevno dovoljenje. Na ta svoje nacionalne politike, s tem j način bo general Nobile, čim locarnske pogodbe le pridobijo j bodo vremenske "prilike ugodr na svoji vrednosti in trdnosti, I lle pričel^ sam z iskanjem svo-ker bodo potem zajamčene kar Jih Pogrešanih tovarišev. Poma- z dvema mednarodnima pogodbama. To velja v tem večji meri, ker se države pogodbenice odpovedo z novo pogodbo edinemu sredstvu, s katerim bi jih mogle kršiti, t. j. vojni. Drugo važno koncesijo v prid francoskemu stališču pomeni o-no mesto v uvodu k pogodbi, ki določa, da zgubi vsaka država-pogodbenica, ki bi kršila določbe pogodbe, ki bi torej začela vojno proti drugi državi, avtomatično vse ugodnosti, katere izhajajo iz pogodbe same. To se pravi: če bi ta ali ona država hotela rešiti kakršenkoli svoj spor s kako drugo državo z vojno nan ,»sto z mirnimi pogajanji. druge države rnbijo istočasno proste roke napram dotični državi, trKo da lahko nastopi ta al ona ali več niih z vojno proti u jej. S lo določbo je ugodila Ame-riKa onemu pridržku Francije, s katerim je odklanjala obsodbo vsake vojne sploh in zahtevala naj se obsodi le napadalna vojna, obenem pa tudi pridržkom glede obvez, ki jih imajo države članice Družbe narodov napram tej ustano\i. Tudi v novem predlogu pa vztraja Amerika pri tem, da se sklene pogodba proti vo.jni sploh in ne le proti »napadalni vojni». To svo- gala mu bosta majorja Madda-lena in Penzo. Preiskali bodo kraje, kjer se mora nahajati po vsej verjetnosti onih sedem članov Nobilejeve ekspedicije, ki so izginili z zrakoplovom vred v smeri proti vzhodu. Za fimeođseoa oi več rešitve ? Norvežani so izgubili vsako upanje - Poslednja vest o letalu « Lat ham 47» OSLO, 28. V King's bayu in drugod se z veliko naglico pripravljajo ekspedicije za rešitev letala «Latharn 47». Veter je odnehal, nebo se je zjasnilo in tako bo še tekom današnjega dne odšla iz King's baya nova ekspedicija pod vodstvom izkušenega raziskovalca severnih krajev majorja Grana na Barentso-vo morje, kjer je po vsej priliki zadela pogrešano letalo težka nezgoda. Toda upanja ni več in le z velikimi dvomi se tukajšnja javnost oprijema poslednjih nejasnih in komaj verjetnih vesti in ugibanj o usodi Amundsena in njegovih spremljevalcev. Vedno bolj prevladuje prepričanje, da so postali Amundsen, Gu iibaud in njuna dva tovariša žrtve Barentsovega morja ali rad i kake poškodbe letala ali radi katere druge nesreče. Mor- da so imeli srečo, da so pristali na kakem otoku ali na kaki ledeni gori, toda Če je temu tako, jim je moralo v poslednjih dneh zmanjkati živeža in drugih .potrebščin. Vse, kar je do sedaj svet storil za njihovo rešitev, je bilo zaman. Kljub temu pa sledi vsa norveška javnost z velikim zanimanjem delovanju poedinih ekspedicij in prispeva še vedno z vsemi močmi za dve novi ekspediciji, ki jih pripravlja norveška vlada. Veliko zanimanje je vzbudila vest tukajšnjega lista «Morgen-bladet*, ki jo je prejel iz Tromsoja in po kateri je neki ribif: povedal njegpvemu poročevalcu, da je dne 18. junija okrog 22. u-re opazil ^ talo «Latham 47», ki je letelo cisto nizko nad Ba-rentsovim morjem nekaj km južno Medvedjih otokov. Ravnatelj geofizičnega zavoda v Tromsoju je nemudoma sporočil brezžični postaji na Medvedjih otokih, naj se takoj preiščejo vse obale tamošnjih otokov, Če morda pogrešano letalo ni pristalo kje v bližini teh otokov. Ravnatelj tvornice norveških vojaških letal Guilliksen je novinarjem izjavil, da bi se pravzaprav še ne smelo izgubiti poslednje upanje na morebitno rešitev norveško-francoske ekspedicije, ker je bilo letalo zgrajeno na način, da se lahko dolgo Časa ujjira vsem nevarnostim razburkanega morja in slabega vremena. Toda Guilltksenove izjave niso ustvarile nič kaj boljšega razpoloženja med" norveško javnostjo. MMfevi&ve izjave o ItaUJosfco-logoslevensklb rtuoJaflb «Do sporam« z Italijo Jo treba priti« MILAN, 28. sburžanov na Madžarskem. Socialisti smatrajo tedaj za potrebno, da se ohranijo prijateljski odnošaji z obema državama in ravno radi tega morajo protestirati proti načrtom, ki bi take odnošaje lahko skvarili. Spričo izjav Marinkoviča izgleda, kot bi hotele vlade Malega sporazuma izkoristiti neugodni gospodarski položaj Avstrije zato, da bi jo priklenili na pogodbe, ki bi jo ločile od Nemčije tudi tedaj, ko bi bile prilike ugodne za toliko zaželjeno priključitev k Ne' + ji. Tudi leta 1922., ko je Šel seipel v Verono in se je predvideval poseben gospodarski sistem, v katerem bi bila imela Italija najvažnejše mesto, so se socialisti izrazili proti temu, zakaj Xvstrija mora stremeti za tem, da se gospodarsko združi le z Nemčijo. Ravno tako jasno je govoril dr. Seipel. Beneševe izjave ga nikakor niso presenetile. Z druge strani pa je dr. Marinko-vič izjavil v nasprotju z izjavami čehoslovaškega in romunskega zunanjega ministra, da splošni odpor proti priključitvi Avstrije k Nemčiji ni načelnega značaja, ampak da je le plod današnjega dejanskega stanja. V kolikor se tiče gospodarskega sistema pričajo Marinkovićeve izjave, da napreduje priznavanje nepopolnosti vsega evropskega sistema in da je to prvič, da omenja kak zunanji minister nasledstvenili držav težkoče Avstrije, povzročene po protekcionizmu omenjenih držav. Glede sodelovanja Avstrije pri gospodarskem sistemu Malega sporazuma je kancelar izjavil, da stremi Avstriia za popolno pro- stostjo v svoji politiki in da je temu principu bila vedno zvesta. Poleg tega nima Avstrija namena sodelovati pri takem sistemu, ker bi morala biti članica druge kategorije. Seipel je prepričan, da bo moralo prej ali slej priti do končne ureditve srednjeevropskega vprašanja, vendar bo pri tem morala na vsak način sodelovati tudi Nemčija, ki je najvažnejša država Srednje Evrope. Rimski listi o stališču Italije o lede vprašanja o priključitvi Avstrije k Nemčiji RIM, 28. Balkanska vprašanja, zlasti .pa podonavska, so dala rimskemu tisku povod za ranspravljanje o vprašanju priključitve Avstrije k Nemčiji ter o njenih odnošajih z Malo an-tanto. «11 Lavoro d'Italia» naglaša v tozadevnem članku, da obstoja že 10 let naslednja alternativa: ali združitev Avstrije z Nemčijo ali podonavska gospodarska zveza. «Se daj pa smo še vedno na izhodni točki,» nadaljuje list; «to se pravi pri govorih. Do sedaj se ni uresničil ne eden ne drugi od teh načrtov, ki bi baje utegnili imeti katastrofalne posledice. Medtem se pa vrstijo razni načrti, tajne spletke in težavni razgovori. Razen tem tajnim spletkam in oficijelnim razgovorom moramo posvetiti posebno pozornost političnemu delovanju dveh. državnikov: dr. Beneša in mons. Seipla.» Razpravljajoč o njunem delovanju pripominja «Lavoro d'Italia», da je eden izmed njegovih najnovejših rezultatov konferenca Male aiitante. Izjave mons. Seipla so vzbudile neko nervoz-nost v Franciji, dočim so bili Beneševi predlogi ugodno sprejeti v Bukareštu in Beogradu. «Italija,» zaključuje list, «je bila in bo vedno odločno nasprotna priključitvi Avstrije k Nemčiji. Na tem svojem stališču bo ostala neomajno, pa naj počenjajo drugi kar hočejo. Do priključitve ne bo prišlo.» «Tribuna» primerja Beneševe in Seiplove načrte z risbami na pesku in navaja vzroke, radi katerih Jugoslavija, Čehoslovaška in Romunija ne morejo odobravati Seiplovili izjav in njegovih načrtov. Na konferenci v Bukareštu so ministri Male aiitante ponovno načeli vprašanje gospodarskega sporazuma, ki naj bi bil bolj temeljit in splošen kot oni, ki obstoji glasom trgovinskih pogodb med državami Male antante, h kateri naj bi se pridružili tudi Avstrija in Madžarska. Na ta način se odpirajo vrata novim političnim konfliktom med Malim sporazumom, ki hoče ojačiti svojo moč in oblast, in drugimi državami, ki nasprotujejo njegovim težnjam. Položaj v srednji Evropi sedaj ni baš ugoden za politični mir in za gospodarski razvoj. «Giornale d'ltalia» zaključuje svoj članek s trditvijo, da je treba predvsem zatreti elemente, ki otežujejo krizo v severni in vzhodni Evropi. Delovanje posebnega tribuna 1 a RIM, 28. V soboto se 'bo pričela pred posebnim tribunalom nova razprava proti 21 komunistom, ki so vsi iz Milansko pokrajine. Med glavnimi obtoženci so Pavel Betti, bivši tajnik komunistične stranke v Milanski pokrajini, in Alojzij Scarmigliato ter ltomeo Maz/.arol-li. Le-ti so obtoženi, da so razvijali komunistično propagando v Milanu, Bresciji in Pa vi ji. Nova egiptovska vlada LONDON, 28. Iz Kaira poročajo, da je Mohamud paša sestavil sinoči novo egiptovsko vlado. Razen predsedništva bo sprejel tudi .zunanje zadeve. S posebnim kraljevini uka?oin je bilo zasedanje egiptovske poslanske zbornico odgodeno za mesec dni. Povodnji na Japonskem LONDON, 28. Japonsko je doletela nova nesre-ča. Iz Tokija poročajo, da so veliki deževni nalivi povzročili v zapadni Japonski in na otoku Kijusku velike podriji, ki so povzročile neizmerno škodo. Preko sedem tisoč hiš jo pod vodo in kakih 100.000 oseb je brez strehe. Železniške zve7^ so pretrgane, ker je voda odnesla mostove. Število žrtev ni šo ugotovljeno. Radi praznovanja Vidovega dne v Jugoslaviji so izostalo vesH iz .Beograda tu drugod. Nova nemška vlada sestavljena pod vodstvom socialista MuUerja BERLIN, 17. Po dolgotrajnih pogajanjih je danes popoldne socialističnemu voditelju Mtil-lerju končno uspelo sestaviti novo vlado. Ob 17. uri je sprejel Mullerja predsednik maršal Hingenburg v dolgi avdijenci, tekom katere mu je Muller predložil načrt ukaza o imenovanju nove vlade. Hindenburg je ukaz tudi podpisal in takoj nato se je raznesla po mestu vest o novi vladi. Sestavljajo jo naslednji ministri: Muller — državni kancelar, dr. Stresemann — zunanje zadeve, Severing — notranje zadeve, dr. Hilferding — finance, Koch — pravosodje, gen. Groe-ner — obramba, dr. Schaetzel — poišta, Dissel — delo, dr. Cur-tius — gospodarstvo, Dietrich-Baden — prehrana, von Gue-rard — promet, Saenger — za zasedena ozemlja. V torek se bo sestal državni svet, ki se mora še odloČiti o vprašanju zaupnice novi vladi, nato pa se bo njegovo zasedanje zaključilo in se bodo pričele par-mentarne poletne počitnice. Pred nouimi spremembami političnega položaja na Grškem? ATENE, 28. V tukajšnjih političnih krogih prevladuje mnenje, da bo morala vlada podati ostavko v najkrajšem času in to radi napadov, ki jih vodi proti njej Venizelos v svoiem časopisju. Venizelos je namreč zelo raziburjen, ker so se pričele širiti govorice, da je prišlo med Iva-fandarisom, Mahalakopulosom, Metaksasom i^ Tsaldarisom do sporazuma, ki ima onemogočiti Venizelosu vsako nadaljnje politično delovanje. Zato je tudi včeraj Venizelos izjavil, da je nasproten javnemu nabiranju denarnih prispevkov za novo e-misijsko banko. Venizelos je mnenja, da znači to nabiranje denarja javen škandal, ki bo povzročil državi neizmerno škodo; to svojo trditev utemeljuje tudi v noti, ki jo je izročil sinoči finančnemu ministru in v kateri zahteva takojšnjo pre-kinjenje nabiranja. Drobne vesti Dohodki države v nevarnosii Manjše in večje države doL-ivajo dandanes izdatno vsote iz ^voje pravite, tiskati lastne pi-somske znamke, kajti strastnih nabirate-Ijev znamk je po vsem mestu na stotine. Sedaj se čuti ena izmed najmanjših evropskih držav zapostavljena. To jo republika Andora. Ogroža jo Španija. Andorska republika leži, kakor znano, v Pirenejih in uživa francosko zaščito. Španska uprava je v zadnijih mesecih poskusila vpreljati v Andori svojo poštne znamke. Dokler ti poskusi niso bili uradni, so molčali vrli republikanci. Ko jo pa nastopila Španska uprava z uradnimi predlogi, ki so imeli že značaj zakonskih predpisov, do republikanskega sveta, se je ta taJo radio postaje. V glavnem bo ugotavljala ta ekspedicija, v koliko vplavajo najsevernejši kraji na vreme severne zemeljsko polu-oblc. naročajte in Sirite „EDINOST" /JI3T0IJ9I8 AaetTC'TS II. «EDINOST> A«ridelek žita. Sedaj pa je Osrednji državni statistični urad iz-premenil to določbo v toliko, da Je treba naznaniti samo otho žito, ki se omiati z mlatilnimi stroji. •btiGvijsoje trgctiasklli Ministrstvu za nacionalno gospodarstvo so bila stavljena z več strani vprašanja glede izvajanja okrožnic od 23. marca 1927, št. 150 in od 30. aprila 1928, ŠL ki sc- nanašata na vsakoletno pregledovanje trgovinskih in obrtnih dovoljenj. Zgoraj imenovano ministrstvo opozarja na določbe, ki so bilo izda ne za letos z okrožnico od 30. aprila 1928, št. 642 in ki pravijo, da obratovaleza 1. 1928 ni treba predlagati dokumentov za obnovite*. dovoljenja. Za bodoče pa se odreja razen slučajev, kjer najde pristojno cblaatvo poti-e-bno, da izvrši rrMzijo dovoljenj iz uradnih razlogov (?f. bodo morali trgovci pre !'cž't; vsako leto, začenši s 1. januarja 1921'., občinskem*', uradu svoj splosiii kazenski list. tako da bo 'Ai iijt-itiiiu uradu mogoto u-goioviti: 1) aii odgovarja prizadeti še pogojem, ki ilii zahtevala čl. 10. in 90. zakona o javni varnosti od C. novembra si. 1858; 2) ali prizadeti ni morda bil dvakrat za-peredorna kaznovan radi prestopkov, ki so našteti v čl. 5. kr. ukaza-/, ikona od Iti. decembra 1820, čt, 2174. Ako ni nič takega, razvidno iz kazciLskega lista vidira občinsko ol lastno navadno dovoljenje a dokaz, da je veljavno tudi za novo lolo: \ nasprotnem siučaju pa dovoljenje odvzame. C.oozoriio Društvo javnih nameščencev, edsek za upokojence, opozarja da velja v smislu Čl. 5. kr. ukaza št. 1431 iz 1. 192»i. rok do 24 avgusta za v lagan jo prošenj %a, peviške j tudi za one upokojence, ki so bili Upokojeni po italijanskih zakonih. Z izvršitvijo gori ou»enjene^a kr. ukaza se nekatero pokojnine zvišajo, drugo pa znižajo, toda dočim se znržanjo odredi uradno, jo potrei>p&. 7,p. zvišanje posebna tozadevna prošnja. Člani društva dobijo naiaiKSiej-pojasnila v prostorih društva v ulici S. Ca 11 eri na 1, I. goldinarjev, t. j. približno 53 milijonov italijanskih lir. Samo zadnji turnir za svetovno prvenstvo je dal 70.000 hol. goldinarjev inkasa. To bi značilo, da se organizatorji v gmotnem oziru nimajo pritoževati. Nogometni turnir je končan. Zmaga v skrajno ozki meri 2:1 uruguajske četo jo tej deželi zopet priborila prvenstvo. Finale je igrala Argeniinija, ki jo nad vse častno hranila svoje barve. Vemo, da je dan pred odločitvijo že igrala proti Uruguaju zaključno tekmo, ki je, navzlic temu, da se je tekma zavlekla, glasom mednarodnega pravilnika, za dvakrat po četrt uro po navadnem času, končala neodločeno 1:1. Toda zmaga Uruguaja se je predvidevala. Vsi veliki svetovni športni listi so jo naznanjali tik pred tekmo. Nogomet je tradicija — Uruguaj je ni smel kršiti. Goal zmage je napravil igralec Sta rone v zmešnjavi. Moštvo je bilo nagrajeno in jo prejelo nagrado iz rok predsednika olimpijskega odbora grofa BaiVlet-Latour. Tudi moštvo Italije je v tej turneji napravilo ogromen korak naprej. Najhujšim nasprotnikom jo podlegla v najožji meri in le nesrečnemu slučaju jo pripisati, da ni prišle, med finaliste. Najnesrečnej-ši četi sta bili Egipt in Turčija. Ni pomagalo Egiptu niti dejstvo, da sta edini enajstmetrovki, prisojeni v turnirju, šli Egiptu v prid. Eiia proti Turčiji, ena proti Argentini-jL. Ena sama izmed enajstmetrovk jo bila spremenjena v goal — proti Turčiji. Moralni višek športnega nogometnega turnirja za svetovno prvenstvo je bil dosežen trenutek pred začetkom poslednjega boja. ko io kapitan Uruguaja vsakega Argentinca posebej 'objel in mu *z srtF\. voščil zmago na igrišču. Italija je na turnirju tretja. Sedaj se bedo začele borbe s sabljo, floretom in mečem. Dežele so žo končnoveljavno dok>čile svoje predstavnike. Etezstava risb in rožnik del na zasebni šoli pri Sv. Jakobu je odprta danes pred poldne od 9. do 12. in popoldne od 3. do 6. ure. Vodstvo šele. PdpbsH bs vozsi m\ n v PJm Prejeli smo: Popusti na vozni ceni za v Rim. katero je dovolila vlada povodom «rimske športne pomladih, so podeljujejo do 8. julija t. I. Prizadeti dobijo vozovnico s tem popustom na svojo prosto zahtrvo na katerikoli postaji da bi jim bilo treba kakršnihkoli listin. Vozovnice se j izdajajo za tja in nazaj in imajo | vezavo za. dobo desetih dni, računajoč od dneva odhoda; tako vo- ; zovnice dajejo potniku pravico, tla sn:« dvakrat vožnjo prekiniti, če j meri razdalja od Rima vsaj 200 km Tdstrk jo veljaven za povratek lo tedaj, čc tra potnik da j red odhodom iz R rnc. potrditi cd «Comi-teto permanente per I a Prima vera Romana« v Rimu, via del Prebi-srito 112 ali pa od kake agencije ki je po omenjenem odboru pooblaščena. OliimOmla 13ZS o PmsfefdniBH Že nad dvajset dni je mesto Amsterdam v mrzličnem vrvenju. Športna vodstva so letos izbrala Amsterdam za pozoriSče mednarodnih športnih bojev. Ni potrebno omenjati, da je ta sklep holand-ski prestolnici pribavi? razen razmeroma dolgo traiejoče zabave tudi oerromne dobičke, kajti število tujcev, ki so te dni mudi v Amsterdamu gre v stotisoče. Do-inedaj se jo vršila le nogometna turneja in žo ta je. glasom zadnje j starisiike, dala organizatorjem turnirja svoto 700.000 holandskfh Rc-jstvs, smr i in poroke v Trstu dne 27. junija 1928 Rojeni: 11 (2 mrtva); mrtvi: 8; poroke: nobena. \i tržaškega življenja Pcjlcdice otroške razposajenosti. Ko se jo 7-letni Marijan Peric, stanujoč na Greti zgornji št. 309, včeraj predpoldne vračal iz šole domov, je na svojo nesrečo srečal enovprežen tovorni voz. ki je vozil proti Greti. Razposajen in nepreviden, kakor so pač otroci, se je obesil zadaj na voz, da bi se nekoliko popeljal. V bližini svetilnika zmage je nenadoma privozil za vozom velik tovorni avtomobil, ki ga je vodil 32-1 etni šofer Ivan Santarosa, stanujoč v ulici P. P. Vergerio št. 8. Ko je deček to opazil. se je nagk> spustil z vo*a, da bi so umaknil na kraj ceste. Toda pri tem je padel in obležal tik pred avtomobilom, ki ga šofer ni utegnil tako naglo ustaviti, dasi je takoj stisnil zavore. Avtomobil jo dečSca, ki se je medtem Že pobral, podrl in da se ni avto na srečo v istem hipu ustavil, bi bi! mali neprevidne;; prišel pod kolesa. Tako jo je pa izkupil z nenevarnimi poškodbami po raznih delih telesa, zlasti po glavi in nogah. Z istim avtomobilom je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer je dobil prvo pomoč. Nato je bil prrpuščeo. domači negi. Ozdravil bo v dveh tednih. Avtomobil podrl žensko. Na cesti med Prošekom in Sv. Križem je včera j popoldne neki avtomobil, ki ,ie vozil proti Nabre-žini, podrl 44-letno kmetico Orgo Jabičič s Prošeka ki se je vračala domov iz Sv. Križa. Avto je namreč vozil z veliko naglico, zato se mu ženska ni utegnila umakniti. Zadeta od strani je reva telebnila s tako sik> na tla, da je obležala nezavestna; pri padcu je zadobila hude poškodbo po glavi in drugih delih telesa ter .-i vrhu tega tudi pretresla, možgane. Šofer je takoj priskočil na pomoč nesrečni Ženski in jo prepeljal v mestno bolnišnico, kjer je bita sprejeta v ki-rurgični oddelek. Njeno stanje je resno. Kclesarieva nezgoda Da je vedei, da se bo njegov izlet tako slabo končal bi se 23-letni pomočnik Nikolaj Micheluz-zi, stanujoč v ulici Molin grande št. 11, gotovo ne bil včeraj odpravil s kolesom na Opčine. Ko se je namreč vračal v mesto, je na novi cesti tako nerodno obrnil svojega jeklenega konja, da se je zaletel v zid kraj ceste. Dasi je pri tem butnil z glavo v zid, jo je vendar prav po ceni iz kupil; I o levi uhelj si je precej hudo razmeearil. Debil je prvo pomoč v mestni bolnišnici, kamor se je sam zatekel. Bfesvefca pri iletu. V kamnolomu podjetja Onorato Goriatto na Nabrežini se je včeraj opoldne ponesrečil 38-letni poda-jač Karel Pire iz Mavhinj. Ko jo delal na dnu kamnoloma, se je zdajci utrgala nad njim skala ter mu padla na glavo; zadela ga jo tako hudo, da jo siromak zadobil nevarno rano na temenu ter si pretresel možgane. Ril je prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti najmanj kake tri tedne. Vesti z goriškega Goriške si?estae vesti Kfdelaik vlade v Gorici Kot smo javili že včeraj, je prišel v torek v Gorico nenadoma in H sto nepričakovano načelnik vlade Mussolini. Spremljala sta ga n j egov pod t aj d i k ge nera 1 Ca v al le-ro in komandant PeJIegrini. Mussolini je, preden je pristal na mire nskem letališču, z letalom letel čez Gorico. Na letališču so ga sprejeli major Todino, poveljnik letališča. Načelnik vlade io nato pregleda! častnike nakar se je z avtomobilom odpeiis.1 na Monte Fortin, kjer jra je čakal general Mombeili, poveljnik videmskega armad nega zbora, general Bobbio, poveljnik goriškega vojaškega o-k rož j a, in general Gazzara ter general Pintar poveljnik vojne šole v Turinu. Vrh tega še veliko častnikov različnih vojaških oddelkov. Po krajši vojaški vaji je iz-pregovori!1 nekoliko besed navzoč-nim častnikom. Od tu je obiskal z avtomobilom Gorico, bil več ko eno uro na prefekturi, kjer je s prefektom in drugimi osebnostmi razpravljal o zadevah na Goriškem. Kmalu po dvanajsti uri se fe odpeljal na goriško vojaško poveljstvo na trg Cesare Battisti, kjea* je tudi obedoval. Popoldne je obiskal Podgoro in si ogledal tamkajšnji spomenik na Kalvariji. ■Nepričakovano je nato dospel v Gradiško, od tam odšei v Redipuglio. Tja je prišel tudi 11. bersaljerski polk iz Gradiške. Načelnik vlade je govoril vojakom pozdravne besede ter se izraril da se počuti za mladeniča 20 let, ko jo med nj?mi. Iz Redipuglie je odšel nazaj v Gradiško, kjer je obiskal Še vojašnico 17 alpinskega polka. Preielrt o pravilni širokostni mul obročev pr* voznik kolesih Kot znano je prefekt svoječasno dovolil, da za leto 1928. lahko .£o krorijo po cestah vozovi s kolesi, katerih se nahajajo obroči z manjšo širokostjo kot je predpisano, samo da odgovarja celotna teža voza z vsem, kar je na njem, predpisanemu razmerju s širokostjo železnih obročev na kolesih. Ker pa je sedaj načelnik vlade o* pozoril, da se morajo tozadevne določbe o pravilni širok osti obročev strogo in brezpogojno izvajati, naznanja prefett da preklicu je svoje že izdano zgoraj navedeno dovoljenje. Le poljski vozovi z vo-lovsko vprego so deležni olajSave, ki jo dovoljuje zakon od 18. dec. 1917. Prefekt poudarja zlasti, da se imajo strogo nadzirati kovači in kolarji, ki izdelujejo kolesa z obroči z nepravilno širokostjo. V slučaju prekršbe določb so podvrženi kaznim. Imenovani« Ravnateljstvo trgovske Šole nam javlja, da je na trgovski šoli na- stavljen profesor dr. Guido Deve-tag. Proburnterski izpit Prokuratorski izpit jo napravil dr. Josip Gruden, koncipijent pri odvetniku dr. KoršiČu. 'Mlademu prokuratorju naše najiskrenejše častitke! Če nI toče — pa pride burja V noči med sredo in četrtkom je v severni Vipavski dolini pri-J čela močna burja, ki je napravila na polju in okrog Ajdovščine veliko škode. Zelo je škodovala ravno dozore v aj o c em u žitu, kateremu je 'burja v tem Času najbolj nevarna. Škodovala je tudi v veliki meri mladi koruzi in pa trti. Tudi včeraj zjutraj burja še ni ponehala. Bila je tako silna, da se je radi njo morala kori j era na Colu ustaviti. Vse to, kar Je Goriška razstavila na razstavi razrnšitvs in obnove treh Benečlj v Padovi, se po končani razstavi odpofilje v Rim Načelnik vlade je določil, da se ves materijal, ki ga je Goriška razstavila na razstavi obnovitve in razru.Sitve trt:h Benečij v Padovi, po končani razstavi odpošlje v Rim, kjer se bo shranil v spomeniku Viktorja Emamiola. Na podlagi tega določila je pre-i fekt naprosil vse družbe, ki so pri-\ spevale k razstavi, naj dovole, da so njihovi prispevki odpošljejo v Rim. . Ni bil la Pred dnevi smo priobčili vest, da so organi javne varnosti ustavili nekega Oblsščeka radi kaljenja nočnega miru. Potrjujemo, da s tem Obiaščkom nima ničesar skupnega Alojz Oblašček, usluž-ben pr: «Marassiju». Nesreča na dela Ko je v sredo dopoldne 18-letni mladenič Ciril Mohorič iz Cekov-nika zlezel v Šturijah pri Ajdovščini na poln voz žaganic in ga mislil povezati, je tako nesrečno ! omahnil z voza in padel na tla, da j se je močno potolkel po stegnu. Najbrže si je tudi nekoliko pretresel možgane. Goriški Zeleni križ ga je s svojim avtomobilom ; prepeljal v goriško bolnišnico. Stroj ga je stisnil. Ko je včeraj zjutraj skušal Anton Ferjančič, star 17 let, iz Šturi j pri Ajdovščini, očistiti neki stroj v Brmmerjevi tovarni v Ajdovščini, ga je ta stisnil tako močna, v prsih, da je zadobil močne notranje poškodbe. Mladenič, ki je bil prepeljan z vozom Zelenega križa v Gorico, se sedaj zdravi v goriški bolnišnici. Razne — Štefan Ferfolja, star 58 let, stanujoč v ulici Rai»ta št. 5, je moral z vozom Zelenega križa v bolnišnico, ker si je po rezal levo roko. — Egid Tomšič, star 4 leta, stanujoč na trgu S. Rocco 6. je moral po prvo pomoč na postajo Zelenega, križa, ker se je ranil na desni nogi. TragUbu smrt vojaka na dopnstn Gorički Zeleni križ je HI poklica« včeraj v Zagrad, češ da se je tam egodila težka nesreča. Ko je prišel avto na poklicano meeto. je moral od tam prepeljati v Gorico vojaka na dopustu Hermana Vit-torija, starega 21 let. Vojaka so namreč našli s prestreljeno glavo. Komaj je bil težko ranjeni vojak prepeljan, v Gorico, je izdihnil. Okradli so jo na izvoznem trgu Luciji Brajnikovi, stari 34 let, iz Podgore, je neznani tat izmaknil včeraj ob 7. uri zjutraj na zele-njadnem izvoznem trgu skoro novo žensko kolo. Bilo je črno pobarvano in je imelo zeleno mrežo. IZPRED SODIŠČA Goljufal je V sredo se je moral zagovarjati preti goriškim kazenskim senatom 28-leUii Bernard Ros ina, rodom iz Brescije, do sedaj u^hižben v predilnici Brurcnei v Pod g ori kot tehnični asistent. Obtožen je, da je pobral v tamkajšnjem uradu več neizpolnjenih plačilnih zavitkov, ki služijo za izplačevanje tedenskih plač delavkam in delavcem, ter s pomočjo enega izmed takih zavitkov nakazal neki mladi delavki Rozaliji Medeot 131.40 lir tedenske plače mesto pravilno 87.50 lir ter s tem ogoljufal predilnico za 43.90 lir. Obofcenec prizna dejanje. Pravi tudi, da je poročen. Delavka Avrelija Medeot pove, da je njen oče zapazil, da ima v plačilna knjižici napisanih 131.40 lir tedenske plače, dočim je ona dobila le 87.50. Zato se mu je to zdelo čudno in je obvestil o tem upravo predilnice, ki je na ta način ugotovila goljufijo. Zastopnik predilnice pove sodnikom, da je obtoženec moral večkrat na ta način goljufati. Sodišče obsodi Rosina na 4 mesece zapora in na 140 lir glolve. Dovoli mu pa pogojno kazen, ker obtoženec ni bil šo kaznovan, razen Od vojaškega sodišča že pred več leti radi tatvine. Radi tatvine Jože* Mozetič, star 19 let, iz Bukovice je bil radi tatvine 250 lir obsojen od goriškega sodišča, na 3 mesece in 10 dni zapora. Toda le pogojno. BOVEC Ljudska šola v P hi ki k h nazvana z imenom Mnss&Hnijcvo matere Rože. Te dni so krstili ljudsko šolo v vasi Plužnah z imenom «Rosa Mussolini«. Roža Mussolini je —• kakor je gotovo naš'm čitateljem znano —• mati načelnika vlade. 329.335 Dunaj 2f>5-271, Zagreb 33.37«-33.67«. Uradna cena zlata (27. 7.) 367.15; Liktorsko posojilo 85.00; vojnood-škodniitske obveznice 77.10. MIHI ZANIMIVOSTI Lil ■* Novi predsednik Argenlinije V Buenos Airee-u so praznovalS izvolitev Irigoyein-ovo za argentinskega predsednika z nepopis-navdušenjem. Tri dni in tri noči so pokali možnarji, rakete so noči izpreminjale kar v dan in velikanska množica je oblegala preprosto hišico, ♦ kateri je Irigoyen stanoval. lrigoyen je dobil dve sto pe in štirideset glasov od tri sto osem. Darovi Za Šolsko društvo so darovali: Kat eri na Peric L 10 Fani Mahni č L 2, Sancin L 5, Orel Nada L 5, Ha dekl. L 15. Cesar Vekosla-va L 5, Ferluga L 20, Pečar L 5, Pavla in Mir and a L 30 in Pečar III b deški L. 5; skupaj L 102. Vsem darovalcem najiskrenejša hvala! BORZNO POROČILO Trst, 28. junija 1928. Amsterdam 763.50-769.50, Belgija 264-268, Francija 74.70-75, London 92.63-92.83, New York 18.99-19,05, Španija 312.90-315.90 Švica 365.75-307.75, Ateoe S4.40-24.90, Berlin 4M.50-j467.50, BukareSt 11.45-11.85, Praga 56^2«-56.52«, Madžarska PEK AR HA, dobro vpti^auva, rva prometnem kraju, se proda. Naslov pri tržaškem upra vrtiš trn. 706 16-LETNA deklica, poštenih starišev, s trorazredno meščanskv šolo v Trnovem, želi stopitr. kot učenka v trgovino z mešanim blagom. Juriševič Marija« Goiac št. 103, Obrovo S. Mana. 707 BABICA, izkušena, sprejema noseče na dom. Via Crispi 50, prej Chiozza. 711 BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Bodulich Anca, via Madcmna del Mare 19, IL 712 Najprikiarinejša darila ZA BIRHO dobite pri BLBERTU MVH»,m!,iH« MflUini^S ODLIKOVANA TOVARNA DEBiStfii! m SOLnCltlKGD 3 Minoia (Vodje FJ11 Tagini dl VlncenzoJ T H S T Corso VIttorio Emannele III. fct. 33 VELIKANSKA IZ BERA BARVANLH DEŽNIKOV EN-TOUT-CAS, ZA OOSPE. BOGATA ZALOGA SOLNČN1KOV. ZALOGA TORBIC* LISTNIC, DENARNIC. Vse blago je naS Izdelek, ki se razlikuje od drugih z največjo eleganco in solidnostjo TER SE PRODAJA PO CENAH, KI NE POZNAJO KONKURENCE. Izvršujejo se vsakovrstne popravo dežnikov in solnčnikov kakor tudi torbic po najzmernejžih conah. Prodaja na debelo in drobno MBTf fitiiiiVuTr"***^ Biser čistil PODLISTEK V. J. KRIŽANOVSKA; (126) Roman v štirih delih Iz ruščine prevedel L V. Na temelju teg-a nazornega ponazorovanja razlike med dolikocefaJi-tevtoni in brahiccfali-Slovani in Kelti je začel profesor razvijati znano teorijo o velikem prvotnem azijskem plemenu, katerega del je koloniziral Indijo, drugi pa zavoje-val Evropo ter si podvrgel tamošnja nižja plemena, pri tem p« jim je tako močno vtisnila svoj pečat, da ye vse belo pleme dobilo pozneje ime «ind03ermanska». Profesor je omenil jezikovno «oroi bila pozabila na najtehtnejši dokaz, ki govori proti vašim trditvam, in to je neander-ska črespmja, ki je najbolj čistega germanskega tipa. Ne morete oporekati, da so Nemci o priliki odkritja te znamenite Črepinje ponosno trdili, da je to najvišji tip Črepinje, ki se je do sedaj ohranil pri Skandinavcih in Frizih. Tejlor pa je prišel do prepričanja, da je ta črepinja najbolj podo4ma opičjim črepinjam. Toda, oprostite, težko verjetno je, da bi ljudje z opičjimi črepinjami mogli veljati za ustvaritelje civilizacije. Profesor je ugovarjal, nastal je spor, toda Milica se ni udala in dostojno odbijala vse napade; razen tega se je izražala tako živo in spretno, da je imel profesor težko delo proti njej vkljub vsej svoji učenosti. Naglo in neopazno je Milica prešla iz antropologije na vprašanje o umstvenih sposobnostih plemen ter ugotovila, da so slovanska narečja etimološki mnogo bližja jezikom starih Arijcev kakor jeziki tevtonskega korena. Ravno ti jeziki dajejo neovTgrljive dokaze, da so se vsi tevtonski narodi, — divji in ostali, — naučili poljedelstva in kovinstva od Slovanov-Keltov. V enem pa priznavam resničnost vaših besed, to da so Nemci ustvari svojo mogočnost na razvalinah slovanskih držav, toda pri tem niso iztrebljali domačega prebivalstva, ampak se zlivali z njim in se tako polastili sposobnosti visjejra plemena. Tako so nekoč ravnali Iliksi, ki so bili svoj čas gospodarji Egipta; vladajoči narod je v teku štirih stoletij privzel zakone, običaje, znanosti in umetnosti premagancev. Toda kakor niso mogli Hiksi popolnoma premagati svoje divje narave, tako so tudi Nemci, ki so jih prosvetlili in ublažili Slovani-Kelti, obdržali nekatere razdi-ralne ostanke krutosti, pohlepa in nenasitnosti svojih prednikov Vandalov, Vizigotov in drugih barbarskih hord. _Kaj pa govorite, gospa! Grofica pl. Beren klau tako ostro nastopa proti svoji deželi! Človek J>i mislil, da sovražite Nemčijo, — je rekel napol v šali, napol v jezi profesor. — Ne pozabljajte, gospod Bilfinger, da sem slučajno postala nemška podanica, zakaj z mojo domovino me vežejo krvne vezi. Jaz sem po rojstvu Rusinja in to ostanem vedno, ne glede na to^ da iskreno želim sveto izpolnjevati obveznosti, ki mi jih nalaga zakonski stan. Moram pa dostaviti, da mi sovraštvo Nemčije napram Rusiji in njeni zavoje valni načrti zelo obtefcujejo moje doltnostL