ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA IZ ZGODOVINE BISTRE KATICA KOBE V prijaznem kotičku Ljubljanskega barja ob vznožju Logaške planote leži Bistra. Ljub- kost in prešernost ji dajejo izvirki prav ta- ko imenovane rečice, ki je sveža in čista, polna rib in tako bogata vode, da že takoj ob izvirih žene žago in mline pa celo elek- trarno. Po kratkem toku se izliva v Ljublja- nico. 2e Valvasor jo omenja in pravi, da je poleti mrzla ko led in tako močna, da nosi čolne. Za okolico meni, da je bogata gozdov, ki se vlečejo tja v Turčijo. Se danes te spremljajo gozdovi na desni strani, če greš po cesti z Vrhnike skozi Bistro proti Borov- nici. Na levi strani pa se širi ravnina Ljub- ljanskega barja. Bistra je svojo kulturno, politično, gospo- darsko in družbeno vlogo trikrat menjala: bila je kartuzija (1260—1782), graščina (1826 —1945) in muzej (1953—). Skoraj vsi viri imajo za ustanovitelja kar- tuzije Bistre koroškega vojvodo Ulrika iz rodu Spanheimov, leto 1260 pa kot ustanov- no leto. Tu pride v poštev listina Ulrika, da- tirana s 1. novembrom 1260, ki je bila kot ustanovna listina večkrat potrjena in prepi- sana. Ohranjena nam je iudi v originalu in v poznejših prepisih. Zal pa je nimamo v domačem slovenskem arhivu. Nekateri zgo- dovinarji so postali pozorni na privilegij Aleksandra IV., ki je že v začetku 1257. leta potrdil posestva in dane privilegije samo- stanu, podeljene že od njegovih prednikov. Teh nekaj let ne pomeni veliko, zanimivo pa je, da nekatere listine samostanskega ar- hiva iz prve polovice XIV. stoletja postav- ljajo ustanovitev samostana v pontifikacij- sko doJbo prednikov Aleksandra IV. Tudi Valvasor v svojem delu Die Ehre des Her- zogthums Erain postavlja ustanovitev v čas okoli 1255. Meni, da je začetnik samostana Bernard Koroški, Ulrikov oče. V letu 1257 je že morala obsitajati cerkev, kajti samostan jc že nosil naziv »Domus beate Marie«. Vse to nam zgovorno priča, da so se menihi nase- lili v deželi najkasneje v času papeža Ino- cenca in za vlade Bernarda Spanheimskega. Tudi Ulrik Koroški omenja v svoji ustanov- ni listini iz 1. novembra 1260, da je bila očetova dolgo negovana želja podpreti samo- stan. Bernard sicer ni bil izrecno papeški, pač pa goreče pobožen mož. Za kurijo so bile samostanske ustanovitve zaželene in ta- ko je papeška stranka v njem našla pravega človeka. Kljub temu pa je bil dvakrat izob- čen in nad njegovim posestvom izrečen in- terdikt: prvič v letu 1220, ko je prišel v spor zaradi patronatske pravice z oglejskim vojvodom Bertoldom, in drugič v letu 1252, ko je prišel v spor s freisinško škofijo zaradi kranjskih posestev. Čeprav sedemdesetletni starček dolgo ni popusitil, ga je misel na bližnjo smrt le prisilila, da se je spokoril. Da pa bi bil njegov greh izbrisan že na tem svetu, je modri starec brž napravil dobro gesto z velikimi darili kartuziji. Etimološko so zelo zanimiva imena kfirtu- zije, ki jih je ta dobivala v teku svoje zgo- dovine. V glavnem ločimo tri imena, ki so nastala popolnoma neodvisno drugo od dru- gega: Frounz (Freudnic), kar pomeni v slo- venščini Borovnica; Vallis iocosa (latinsko), čemur ustreza v nemščini Freudenthal in se- danje ime Bistra. V ustanovni Ustini iz leta 1260 nosi ustanova naslov »Vallis iocunda in Vrounitz«. Latinsko Vrounitz je enako slo- venski Borovnici in nemškemu Franzdorfu. Beseda Vrounitz se v listinah najde v naj- različnejših inačicah: Frounz, Frounc, Vre- untze, Vraeuntz, Vrewnicz, Vreunicz, Freuw- nitz, Vronitz, Fronitz, Vroenitz, Vräncz, Vränctz, Freutz, Fräntz, Fraenezk; akvilej- ske in papeške liistine navajajo: Frowc, Vre- nyoz, Vrenic, Wrenicz, Vernic; itaüjamske pa Vrauniz, apud Vraniciam, Franec. V üstini vojvode Leopoldia iz 1377 prvič najdemo vri- njeni -d- Freudnicz, iz tega pa so pozneje na- stale najrazličnejše inačice. Istrske Hstine XV. stol. uporabljajo »monosterium Bistre aput Vernic« ali ^monasterium Vistra, situm in Raunica (Rawnicza)«. Ime Freudenthal, kar pomemi v latinskem prevodu »Vallis iocun- da« ali »iocosa«, najdemo prvič v listini, da- tirani z 29. julijem 1650. Odslej je to ime redno v rabi, razen v enem primeru. Kartuzijanski red je kot red cistercijancev nastal v XI. stoletju s svojimi strogimi pra- vili in z velikim odporom proti bogastvu in razkošju. Naj je bil namen še tako dober in čeprav so kartuzijani s ponosom poudar- jali, da njihov red ni doživel reform, dejstvo je, da se je kartuzijanski samostan v Bistri razrasel v začetku sicer skromnega, pozneje po mogočnega zemljiškega gospoda z vsemi srednjeveškimi fevdalnimi značilnostmi. Od kod je prišla prva meniška kolonija, ni znano. Verjetno iz Zič. Menihi so se nastanili v Borovnici, od koder so nadzirali gradnjo samostana. Gmotno je bil samostan precej šibak. K sreči je prišel Ulrik Koroški v spor z oglejskim patrieirhom. Bil je izobčen, in ker to ni nič pomagalo, je papež Aleksander IV. izrekel nad njegovo deželo interdikt. Šele 165^ KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 1261 je vojvoda popustil. Nato pa se je kot njegov oče zavzel za mlado samostansko ustanovo, ji povečal posestva in s tem zago- tovil njen obstoj. Potrdil ji je tudi meje imu- nitetnega področja, in sicer samo na severni strani. Nekaj let kasneje je red ponovno do- ločil meje. Te nam niso znane. V letu 1264 je generalni kapitel znova poslal vizitatorje iz province »Alemania«, kateri je pripadala tudi Kranjska, in ti so utrdili in znatno raz- širili samostansko območje. Mejna črta je tekla ob bregu Ljubljanice mimo Podpeči med Ljubljano in Vrhniko in vasi Kamnika v smeri do današnje Rakitne, od tu proti za- hodu do Cerknice in nato naravnost proti severozahodu k mejni črti, ki loči področje oglejskega patriarha od ozemlja koroškega vojvode do verjetno Logatca (Logach), nato nad Borovnico in do Tunjice, severozahodno od Vrhnike do združitve z izhodiščno točko. Te mejne črte niso smeli menihi prekoračiti razen v izjemnih primerih: potovanje h ge- neralnemu kapitlu ali popotovanje zaradi kakšne duhovne posvetitve. Obstoj samosta- na je bil resnično zagotovljen z Ulrikovo li- stino iz leta 1260. Samostan je z njo dobil 114 kmetij, dovolj da je mogel uspevati. Tem kmetijam pa je kasneje priključil še pose- stva v vasi Topol, v letu 1262 prostor za hišo v Ljubljani s podložnikom Markom Adria- nom, zagotovil samostanu davčno svobodo in Velika začetnica S iz bistrskega rokopisa >De civitatc Dci« (1347) svobodno sodstvo, mitninsko in carinsko svo- bodo. Leta 1265 mu je poklonil še osem kme- tij v Tunjici (Teuniz) pri Vrhniki, nekaj let kasneje pa je odredil, da se iz njegovih vin- skih goric v Volčji vasi dodelijo samostanu vsakoletno štiri vedra vina. Vojvoda Ulrik je 1269 umrl in samostan ga je označil v nekrologu kot svojega usta- novitelja in dobrotnika, saj je njegovo pre- moženje znatno pomnožil z darovi. Z Ulri- kovo smrtjo pa kartuzija ni ostala brez do- brotnikov. Markvard iz Iga ji je 1274 poklo- nil svoje njive pri Št. Vidu na Vipavskem. Sam samostan pa si je pridobil posestva v Hrušici pri Vipavi, ki jih je pozneje močno pomnožil. V XIV. stoletju si je priključil nekaj posestev in goric v Istri, ki mu jih je poklonil 1307 Guamerius de Ziglago. Johan- nes Blaionus, notar iz Kopra, je v letu 1513 stopil v samostan in svoja posestva predal le-temu. Z nakupi še drugih posestev, vrtov, travnikov, oljčnih in vinskih nasadov se je tu izoblikoval pomemben posestni kompleks, ki je bil baje dan v upravljanje posebnemu prokuratorju. Že 1517 je samostan imel svoj dvor v Ljubljani, kasneje imenovan >Bistrski dvor«. Prior Wilhelm je 1519 kupil dvor v Kopru. Tu je tudi neka gospa v oporoki za- pustila samostanu solarne s štirinajstimi ja- mami. Goriški grof Albrecht ga je 1286 osvo- bodil mitninskih in carinskih dajatev ob gornjem toku reke Save, toda samo za uvoz gospodinjskega blaga. Grol Majnhard Tirol- ski je v času obiska v Ljubljani ta privilegij potrdil. S tem je bilo kartuziji omogočeno uporabljati vodno pot po Savi. Ni čudno, da so bila samostanska posestva tako raztresena. K temu ni pripomogla samo okoliščina, da se je morala kartuzija zado- voljiti s posestvi tam, kjer so ji bila dana, marveč je sama iz več razlogov stremela po tako urejenem posestvu. Ne samo elemen- tarne nesreče, ki so zadele samostansko po- sest v nekem kraju, temveč tudi neprestane vojne in spori so zahtevali razkropljeno zem- ljiško posest. Kartuzija je bila v neprestani borbi s so- sednimi velikaši, ki so si prilaščali njena po- sestva. Tako si je neka plemenita Crechlc nasilno prisvojila nekatera bistrska posestva in šele s posredovanjem oglejskega patri- arha, ki je ukazal kranjskemu arhidiakonu I>risiliti plemkinjo k izročitvi posestva, se je ta stvar uredila. Nekako v istem času so go- spodje Tolminski, Vipavski in Loški oropali samostanska posestva in odgnali živino. Pri Cerknici so si zopet drugi vitezi prilastili bistrsko posest. Provincialna sinoda jih je izobčila in patriarh Rajmond della Torre je 166 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ukazal župnikom Cerknice, Loža in Iga, da to razglase. Velika nadloga so bile dajatve. Stoletja so se samostani upirali dajatvam papeškemu legatu. Kartuzijanski red je dosegel pri ku- , riji oprostitev tega bremena, razen če bi bilo od papeža izrecno zapovedano. Toda ta sa- moistanski privilegij je skušal posvetni kler, kjer koli je bilo mogoče, obiti. Celo oglejski patriarh z arhidiakonoma Kranjske in Sa- vinje ga je kršil. Leta 1305 je papeški legat Neapoleo vzel v zaščito kartuzije Ziče, Jur- klošter in Bistro, tri kartuzije »Slavoniens«, in patriarhu kakor arhidiakonoma ukazal, da spoštujejo kartuzijanske privilegije. Tudi za papeževe potrebe so od samostanov pobi- rali dajatve (subsidium caritativum). Dajatve svetnim in cerkvenim velikašeni so bile splošno zlo časa. Glavna ovira pri razcvetu kartuzije pa je bilo redovno pra- vilo samo; to je točno določalo, koliko sme samostan imeti, da ne bi bila v nevarnosti redovna skromnost. Toda strogi očetje so kmalu sprevideli, da tako ne bo moči živeti. Polagoma so začeli sprejemati denar od za- dušnic. Patriarh Ottobonus je v neki listini iz leta 1513 podelil kartuzijam Ziče, Jur- klošter in Bistra privilegij, da so v svojih škofijah pobirali od laikov desetino in denar od zadušnic. Izvzete so bile patriarhove ško- fije. Te pravice jim je potrdil baselski kon- cil 1435. Zlato jamo za pobiranje desetine so predstavljale fare. Ludvik della Torre, oglej- ski patriarh (1359—1365), je Bistri priklju- čil cerkniško faro. Spor, ki je zaradi tega nastal, je rešil papež Bonifacij IX. v dobro kartuziji, kar je tudi kranjski glavar, celjski grof Herman L, v letu 1396 potrdil. Poznejše potrditve tega privilegija pričajo o težavah, ki jih je imel samostan s priključitvijo. Ena izmed plemiških rodbin, ki so bile po- sebno naklonjene samostanu, so bili Celjani. Obdarovali so ustanovo z bogatimi posestvi in privilegiji. Kartuzijo je Herman I. leta , 1572 osvobodil mitnin pri Postojni. Grof Herman II. ji je podelil sodni privilegij, po katerem bi se samo v kočljivih primerih za- govarjali pred njim v Celju. Istočasno je samostanu odstopil oskrbništvo nad dvema kmetijama v Suhadolah. Friderik Celjski in Veronika Deseniška pa sta samostanski cer- kvi podarila masna oblačila in kelih ter jo denarno podprla. Dala sta tudi zgraditi tri celice in tri stranske kore z lepimi oltarji. Kot dobrotnika omenjajo listine tudi pičen- skega škofa Gregorja, ki je na svoja stara leta vstopil v red; v Bistri je bil tudi poko- pan, svoje premoženje pa je zapustil usta- novi. Ljubljanski sodnik Henrik Stautheimer in njegov brat sta darovala Bistri več kmetij na Gorenjskem. Henrik je po smrti svoje žene oblekel meniško kuto. Druga plemiška rodbina, mogočni Auer- spergi, katerih posestva so na vzhodu mejila na samostanska, mu je bila vedno sovražna. Spori, v kaiterih so avstrijski vojvode stali ob strani ustanovi, so začasno prenehali v letu 1435. Svoj višek je kartuzija dosegla v XIV. sto- letju. Velika posestva so se raztezala po vsej Kranjski, na Gorenjskem, Istri, Vipavskem, največ pa seveda v neposredni okolici, južno od reke Ljubljanice do Cerknice. Imela je tudi svojo hišo v Kranju, Ljubljani in Ko- pru, priključili so ji cerkniško faro. Bila je osvobojena večine mitnin, pobirala je dese- tine, denar od zadušnic ter imela pravico sodstva. V tem stoletju pa je samostan dva- krat pogorel. Valvasor je o tem zapisal: V letu 1382 se je kartuzija — Vesela dolina — spremenila v Solzno dolino. Požara sta priza- dela stavbo. Pogorela je samostanska knjiž- nica, tako da so nam iz te dobe ohranjeni le redki knjižni spomeniki. Po redovnem pra- vilu so se morali menihi, ki so znali pisati in brati, tudi kulturno spopolnjevati. Izbrali so si lažji posel — prepisovanje. Ohranjen nam je čudovito okrašen rokopis Avguštinovega dela »De civitate dei«, ki ga je prepisal in okrasil menih Nikolaj 1347, v času priorja Hermana. Danes ga hrani skupaj z drugimi lepo okrašenimi bistrskimi rokopisi Naxodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. V tej Sirena iz bistrskega rokopisa 3 v Narodni in univerzitetni ; knjižnici v Ljubljani 167 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO zlaii dobi Bistre je bil spisan tekst za prvi znani annioersarium (Stiftung eines Anni- versariums in Freudenthal — aniverzarij = letna maša v spomin ustanovitelja aniver- zarija). Pisan je bil v dobi avstrijskega voj- vode Albrehta. Tudi drugi je iz zadnjih let XIV. stoletja (1391); posvečen je bil celjske- mu grofu Hermanu I. v zahvalo za njegovo naklonjenost. Naslednja stoletja so prinašala kartuziji zgolj udarce. Poskus, da se obnovijo in ozdra- vijo razmere v XVII. stoletju, pri katerem ima prior Brentius največje zasluge, je od- godil za stoletje in pol dokončati propad. Jožef II. je samostan 1. januarja 1782 raz- pustil. Prvo in splošno zlo so bili turški napadi. Bistre saime niso napadli, oropali pa so nje- na posestva pri Cerknici, na Vipavskem in Gorenjskem; podložne kmete so odvedli v sužnost. Zapuščene kmetije in vinske gorice na Vipavskem ni imel kdo obdelovati. Zoper Turke je cesar potreboval denar ter 1526 ukazal cerkvam oddati vse dragocenosti. Bi- stra se je morala posloviti od svojih zlatih monštranc, kelihov in zlatih ter srebrnih križev. Zaradi denarne stiske je moral samo- stan dati v zakup velike koprske solarne. Oltar sv. Jožefa pri Preserju z bistrskim grbom na vrliu ] (1659) I Turkom se je pridružila reformacija, ki sa- mostanskega življenja ni samo materialno prizadela, temveč tudi duhovno skalila. Ta- krat je stal na čelu kartuzije prior Gregor (1552—1564), ki je bil vnet Trubarjev pri- staš, podpiral je njegovo književno dejavnost in bil tesno povezan z vsemi ljubljanskimi protestanti. Bistrski akti ga omenjajo kot zapravljivca: zapravil je veliko goric v Pasji vasi pri Eüopru, nekatera posestva pri Bistri je dal v dedni zakup za neznatno ceno in sami deželni stanovi so v času njegove upra- ve zasegli nekaj zemljišč in dva podložna kmeta zaradi neplačanih davkov. Končno je bil razrešen službe in je stopil odkrito na stran slovenskih protestantov. Tudi njego- vemu nasledniku Vojvodiou, Hrvatu po rodu. nekateri viri očitajo preveliko politično de- javnost. Višek krize je nastopil v času priprav za ustanovitev goriške škofije. Posebno so se za to zavzemali Habsburžani, da bi tako svoja območja odtegnili oglejski cerkveni oblasti. Glavne dohodke za dotacijo bi moral dati bistrski samostan. Škof Tavčar je dobil na- logo poročati o bistrskih posestvih in dohod- kih. Ko je zaradi tega potoval v Gorico, se je mimogrede ustavil v Bistri. Prior ga ni hotel sprejeti in zahteval je od njega poobla- stila redovnih pristojniikov za dovoljeno oce- nitev sajmostanskega premoženja. Kartuzi- jani so za to svojo upornost dobro plačali. Priorja so odgnali, sama ustanova je prišla v vladne roke, upravljal pa jo je Janez Hof- mann, mogočen posestnik in gostilničar na Vrhniki, ki je bil naklonjen luterancem. Dve leti je Hofmann samovoljno razpolagal z bi- strskim gospostvom. Del nabranega denajja in pridelkov je izročil na povelje nadvojvode Karla kranjskemu vicedomu za potrebe idrij- skega rudnika. Novi upravnik Bistre, ljub- ljanski stolni dekan Sebastijan Samujen, je v škofijsiki palači v Trstu podal poročilo in kmalu potem je bil opravljen v Bistri komi- sijski ogled. Po njem se je samostansko pre- moženje cenilo na 1200 goldinarjev. Eh-. Jo- sip Gruden je v Carnioli pod naslovom Ver- ske in gospodarske razmere bistrskega samo- stana v reformacijski dobi podrobno opisal dohodke v gotovim (census-dača in locatio- najemnina) in naturalijah (desetina, letne dače-census annus in dajatve za domače gospodinjstvo). Prav tako so navedeni iz- datki v obliki davkov, deželnih naklad, plač svojim uslužbencem, stroškov za popravila in prevoz. Ti dohodki so bili premajhni za namera- vano dotacijo. Medtem je nadvojvoda Karel umrl, začasno vlado pa je prevzel Ernest 168 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODONl.NO KRONIKA namesto mladoletnega Ferdinanda. Fa ni hotel začeti nobenih važnejših del in tako je bila Bistra za nekaj časa rešena. Število njenih redovnikov se je povečalo z menihi iz Pleterja in Jurkloštra, ki jih je moral red izprazniti. Zdaj se je začelo govoriti o pripravah za ustanovitev jezuitskega reda. Bistri je spet trda predla. Škof Tavčar se je za ustanovi- tev posebno zavzemal. Za dotacijo naj bi služila Bistra, ki se je po cenitvi izkazala premajhna za potrebe pri ustanovitvi gori- ške škofije, bila pa bi že zaradi primerne oddaljenosti in plovnosti Ljubljanice naj- Iwlj primerna za jezuitsko namero. Nadvoj- voda Ferdinand se je zavzel za Tavčarjev predlog. Kartuzijani pod priorjem Jobštom so se pritožili v Rini; oib strani jim je stal španski poslanik. Pogajanja so se končala tako, da so jezuiti dobili Pleterje z vsem premoženjem. Bistra je bila rešena. Nastopila je doba l)istrske renesance. Ve- like zasluge za to si je pridobil prior Av- guštin Brentius (1597—1621), ki ga bistrski nekrolog imenuje obnovitelja Biistre — reae- dificator totius domus. Bil je vroč nasprotnik reformatorjev. S Tomažem Hrenom, ljub- ljanskim škofom, sta se dobro razumela. Hren je dal v Bistri zgraditi zase in za svoje naslednike udobno in lepo celico. Graški nuncij Salvaga, ki je obiskal Bistro, je v pi- smu, poslanem z Vrhnike 31. oktobra 1607, poročal, da je Bistra napravila nanj zelo prijeten vtis, da je zopet nastopilo mirno življenje, ki sta ga skalili reformacija in protireforraacija. Priorju Brentiusu je nad- vojvoda Ferdinand kot zvestemu pomagaču Tomaža Hrena pri protireformacijskem gi- banju potrdil privilegije, osvobodil samostan juitnin in carin na Beneškem, ukazal 1618 ponovno vključitev cerkniške fare h kartu- ziji, ki je bila še istega leta izvršena. Prior Avguštin je preuredil v Ljubljani kapelo sv. Klementa in Fridolina v čast Brunu, ustano- vitelju reda, in Hugu, sodobniku grenobel- skega škofa, ki naj bi služila izključno sa- mostanskini bratom, Klakor se je ta prior zavzel za versko obnovo, si je njegov nasled- nik Ciriani prizadeval obnoviti gmotno bla- gostanje kartuzije. Izhajal je iz baronske družine, oče mu je bil palatin in ljubljanski mestni svetnik. Njegovi bratje so velik del očetove dediščine odstopili samostanu. Ci- riani je z nakupi poannožil samostanska po- sestva v okolici Vipave. Pridobil si je tudi cesarjevo naklonjenost, ko ga je spremljal v Gorico. Cesar Leopold je 12. avgusta 1660 potrdil vse samostanske privilegije. Priorja Ciriania je doletelo tud dostojanstvo prelata, ki se je lahko dedovalo. Postal je tudi ce- sarjev svetnik. Pridobil si je pravico postav- ljati v cerkniški fari vikarja. Leta 1662 je pridobil dobro utrjen grad Loško pri Cerk- nici. Dal je tudi tamkaj zgraditi cerkev sv. Lenarta, od koder je vodila pot k cerkni- škemu trgu, imenovana >prelatova pot«. Da- n.es nas na grad spominjajo samo poraščene razvaline in ime. Red ga je imenoval za vi- zitatorja province »Alemania« in v tej službi je ostal 30 let. Njegovo delo je tudi nekroloig. ki ga hrani Narodna in univerzitetna knjiž- nica v Ljubljani. V nasprotju s svojim pred- nikom, ki se je tesno povezal z ljubijan.sko škofijo, je ta skušal obnoviti diocezanske pravice oglejskega patriarha, kar pa niu ni uspelo. Ko je 1690 nastal spor zaradi arhi- diakonatov v Kranju, je bilo bistrsko pod- ročje s cerkniško faro in njej podrejenimi vikariati povzdignjeno v saanostojen arhi- diakonat »Bisitra«, prelat Hugo pa za nje- nega prvega arhidiakona. L. 1682 je samostan kupil od kneza Eggenberga za 900 goldinar- jev ribiške pravice v Cerkniškem jezeru in vseh njegovih pritokih. Pridobil si je tudi posestva v Rakitni, Vipavi in Planini. V prvi polovici XVIII. stoletja je posebno za- služen prior Jakob Klopper (1720—1743).. Določen je bil za generalnega vizitatorja za Gornjo Nemčijo in Poljsko. Samostansko po- sestvo je umno in dokončno uredil ter na- pravil tako imenovani glavni urbarij; z njim so se nam ohranile mnoge listine, katerih originali so se razgubili. Ker je prepoved ce- sarja Karla VI. glede uvažanja soli z bene- škega ozemlja zajela tudi bistrske solarne v Kopru, je kupil nove pri Trstu (1724). Osmi in poslednji prelat je bil Bruno Ort- ner, po rodu 1'irolec. Njegova zasluga je, da se je precej zemlje v okolici samostana pri Verdu, v Dolu, Prevaljah in Pakem osušilo. Za te uspehe je dobil priznanje cesarice Ma- rije Terezije. Bistra 1. 1638 (Iz Valvusurjeve zbirke Jugosl. akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu) KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Valvasor nam poroča, da je v letu 1670 nastal močan potres, ki je prizadel Bistro. Ravno sto let po potresu je izbruhnil v kar- tuziji požar, ki je upepelil večino samostan- skega poslopja (1773). Komaj da si je opo- mogel, je Jožef II. z odlokom z 29. januarja 1782 kartuzijo Bistro razpustil. Ob razpustu je bilo V samostanu poleg priorja in dveh bratov štirinajst redovnih duhovnikov, ki so se po nekaj mesecih razkropili po deželi. Vsak je dobil odpravnino 100 gld. S seboj so si smeli vzeti posteljo in druge osebne stvari. Določena jim je bila pokojnina v znesku 300 gld. letno. Redovnik Jakob Kra- šovec se je nastanil v Adlešičih v Beli Kra- jini, Anton Jugovič, po rodu Tržačan, je bil mojster samostanskim novincem in prelatov vikarij. Ob razpustu se je uprl Jožefovim uradnikom. S silo so ga izgnali. Kot župnik je služboval v Preski, kjer je umrl 1807, star 63 let. Tomaž Drnovšek je zadnja leta služ- boval v romanski cerkvi sv. Lucija v Ska- ručni; tu je umrl 1803. Pavel Kalmar se je nekaj časa klatil po bistrski dkolici in živel Glavni bistrski urbar iz 1. 1729 v Drž. arhivu Slovenije , v Ljubljani t kot puščavnik v gozdu nad Bistro. Smrtno bolan je prišel v samostan, kjer je tudi umrl. Pokopali so ga na samostanskem po- kopališču. Filip Pugelj se je preselil v Novo mesto; tu je tudi umrl v oseminšestdesetem letu. Prelat Bruno Ortner se je odločil za Cmi vrh nad Polhovim Gradcem. Še v sa- mostanu se je naučil rezbarske obrti. Postal je odličen rezbar. Ohranila so se nam neka- tera njegova dela: miza z gravirano podobo bistrskega samostana (TMS), masni predali, ki so že precej strohneli (Črni vrh nad Pol- hovim Gradcem), lepo rezbana in okrašena spovednica z narisano mrtvaško glavo in na- pisom Memento mori! je dobro ohranjena (župnišče Črni vrh nad Polhovim Gradcem), velika ura za cerkev, ki so jo Nemci med vojno odnesli; zlat kelih, ki ga je dobil v darilo od staršev z napisom ob spodnjem ro- bu podstavka, je še popolnoma ohranjen in se še danes uporablja pri masnih obredih (župnišče Črni vrh nad Polhovim Gradcem). Drugi redovniki pa, ki so bili po rodu Nemci, so se baje vrnili v svojo domovino; trije so vstopili v servitski red. Da je v XVI. in XVII. stoletju kartuzija stremela po resnični obnovi, kar ji je tudi v precejšnji meri uspelo, pričajo do današ- njih dni ohranjeni spomeniki. Ce obiščeš bistrske okoliške vasi, povsod najdeš samo- stanske kašče. Tu so zbirali vaščani, bistrski podložniki, svoje dajatve. Svojstvena je ka- šča na Dolu, ki nosi na kamnitem okenskem okviru letnico 1659. Tudi njena notranjost se ni veliko spremenila. Bogata je meric, mernikov, predalov in kljuk. Na Pokojišču nad Borovnico najdemo isto letnico na kam- niti plošči, ki je vzidana na fasadno stran hiše, ki stoji na mestu nekdanje »Colnerije«. Na plošči je vklesan tudi bistrski grb in na-, pis: Wolff Gangus Markovitsch D:R:I:R:I:U: D:C:P:E:A:S:P:C:S:M:C: Pri hiši se po do- mače pravi pri »Colnerju«. Domačini te pod- uče, da to ime izvira iz samostanskih časov. Tu je stala bistrska mitnica in kašča. Sem so tlačanski kmetje prinašali dajatve — co- lengo. O hiši (mitnici) ni več sledu, kašča pa še stoji, toda precej predelana. Zanimivo je, da domačini pravijo Vidmarjevi domačiji na Padežu nad Borovnico pri »Kaščarju«. Tudi na cerkvenem področju se čuti ob- nova. Zgradili so cerkev sv. Jožefa; na stran- skem portalu je vklesana letnica 1659. Oltar je lesen in nosi na vrhu bistrski grb s črko F v sredi, kar pomeni Freudenthal. Za taber- iiaklom je napis: sVb hVgone VaLLIs loCo- sae praeLato VlCarlo Vero MarCo rVstla sanCto losepho Cessit. Iz velikih črk razbe- remo letnico 1687. Druga cerkev iz tega ob- 170 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA dobja je Žalostna gora, sezidana 1729. Po- zornost zbujajo svečniki v obiliiki orlovih krempljev. Faber (Franc Kovač), osebni zdravnik Karla VI., rojen 26. dec. 1667, doma iz Spodnje Brezovice - Ponikve, je za njeno gradnjo veliko prispeval. Viri nam poročajo, koliko jeze in besa je stresel na prebrisane kartuzijane, ki so denar porabili za druge stvari. Cerkev pri Sv. Ani pa je precej za- nemarjena in počasi razpada. Izročilo pravi, da je bila samostanska cerkev ona najlepših v deželi. O prvotni arhitekturi nimamo po- ročila. Popolnoma jo je uničil požar 14f63. Novo cerkev je v letu 1483 posvetil ljubljan- ski škof Sigismund. Ta je bila v naslednjih stoletjih večkrat popravljena. Valvasor pra- vi o njej, da je nepravilna, starokopitna, zidana s staro preprostostjo. Požar, ki je izbruhnil v letu 1773, je bil vzrok prezidav na fasadni strani cerkve. Po Marjanu Ma- roltu je bila cerkev baje triladijska gotska stavba, tlakovana z belim, rdečim in črnim marmorjeni. V njej je bilo sedem deloma lesenih, deloma marmornatih oltarjev, na glavnem oltarju pa je stal velik slonokoščen križ. Cerkev so v letu 1808 podrli in za ob- redne potrebe je odslej služila samostanska kapela, posvečena sv. Jožefu. To je leta 1497 blagoslovil pičenski škof. Požar v letu 1773 ni niti njej prizanesel. Obnovljena po tem požaru se nam je ohranila do danes. Krasijo jo pilastri z bogatimi korintskimi kapiteli in bogato profiliranimi gredami. Strop je razdeljen v medaljone, okrašene z ornamen- tiko v štuku. V medaljonih so freske, ki predstavljajo dogodke iz življenja sv. Jožefa. Nastale so v drugi polovici XVIII. stoletja pod močnim Metzingerjevim vplivom( Ce- bej). Danes služi kapela kot razstavni pro- stor. Tu je prikazana bistrska preteklost. Samostan je bil razpuščen z odlokom Jo- žefa H. Vladna koimisija in prior BruTio Ortner sta opravila inventuro, ki nam nudi jasno sliko stanja. V samostanu je bilo tri- najst meiiiških celic: sedem enojnih in šest dvojnih. Prior je imel tri sobe. Sredi tako imenovane fosterije je bila kapela sv. Jožefa s prizidanimi desetimi sobami. V prvem nad- stropju je bilo stanovanje sodnika (dve sobi) in arhiv. V samostanski knjižnici je bilo 3428 knjig, v prelaturi pa še 594 v latinščini in nemščini. Od te dragocene zbirke si je naj- važnejše izbrala dvoma knjižnica na Du- naju; drugo pa je prevzela ljubljanska Licej- ska knjižnica, sedanja Narodna in univer- zitetna knjižnica v Ljubljani, in sicer 769 del v 1153 zvezkih. Lepo in bogato samostan- sko cerkev je spopolnjevala v zakristiji umet- no izdelana oprava iz hrastovega lesa. Samo- stansko premoženje so ocenili v celoti na 201.441 gold.; od tega je znašala nepremičnina 137.081 goldinarjev: Bistra 71.441 goldinar- jev, grad Loško 15.625 goldinarjev in hiša v Ljubljani 800 goldinarjev. Vse to premo- ženje je prišlo v roke uradnikov verskega sklada, ki so ga ustanovili v okviru državne uprave za verske namene: za vzdrževanje škofij, semenišč, za iistanavljanje novih žup- nij in za podporo — pokojnino bivšim re- dovnikom. Ti uradniki so razpolagali tudi z bistr- skimi posestvi. Kmalu so bile razprodane vinske gorice v Vipavi. Samostanske celice so podrH, poslopje rušili in ga prezida- vali. Cerkev je imela še nekaj časa svojega duhovnika. Ko pa je bilo premajhno zani- manje bližnijih sremj, so lokalijo opustili, 1805. leta je vrhniški dekan cerkev razsvetli in 1808 so jo podrli. Oltarje in drugo cer- kveno opremo so oddali okoliškim cerkvam. Glavni in stranski oltar sta v Rakitni. Bistr- ski zvon je na Črnem vrhu nad Polhovim Gradcem. Graščino Loško je kupil neki pri- vatnik. Ljubljanski dvorec, ki si ga je samo- stan pridobil v XIII. stoletju, posestva na Bregu, ki si jih je večal z nakupi in darovi, cerkvico pri dvoru, ki jo je dal posvetiti ljubljanski sodnik Stautheimer in ki so jo v letu 1606 na novo prezidaH, so po ukinitvi samostana v letu 1793 prodali baronu Žigi Zoisu. Ta je dal najprej podreti cerkvico, potem še dvorec; njegova hiša, ki si jo je sezidal pozneje in ki stoji še danes, je zgra- jena deloma na tem prostoru. . Po odhodu Francozov in po vrnitvi avstrij- ske oblasti je bila nekaj časa v Bistri okraj- na gosposka in sodnija za občine Vrhniko, Polhov Gradec in Borovnico. Vsi uradniki so stanovali v gradu. Bili so dotbri delavci, saj jih je pohvalilo postojnsko glavarstvo. Leta 1826 je kupil graščino Franc Galle iz Kranja. V Ljubljani se je uveljavil kot spreten trgovec in tovarnar. Bil je vnet fran- Bistra v prvi polovici XVIII. stoletja ' 171 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kofil, mestni svetnik in član francosko-ilir- ske »Lx>že prijateljev rimskega kralja in Napoleona«, bil je zelo prizadeven pri usta- novitvi Kaizin&kega dmštva (1810 ustanov- ljeno) in se uvrstil med ustanovitelje Kranj- ske hranilnice v Ljubljani. Dolgo vrsto let je bil njen ravnatelj, pozneje pa predsednik. Postal je tudi glavni delničar družbe, ki jo je ustanovil njegov prijatelj Fidelis Terpinc v letu 1842 in ki je v nauslcdnjih letih zgra- dila papirnico v Vevčah ter tovarno strojil in barvil na Fužinah. V družbo sta stopila tudi oba Galletova sinova in vsi trije so bili njeni člani do 1870, ko je papirnica prešla v roke avstrijskih podjetnikov (družba Lcy- kam). Franc Galle je dal Bistri ])odobo prave graščine, ko je odstranil še zadnje sestavine kartuziije: pokopališče je spremenil v cvetlič- ni vrt, kjer je nasadil razna eksotična dre- vesa. H graščini je spadal zemljiški kom- pleks v obsegu 1200 oralov; morda še malo več. Tudi pravico do ribolova si je graščina obdržala, in sicer: v Borovniščici, Bistri, Lu- biji, Tunjici in Ljubljanici od vrhniškega mostu navzgor. Pozneje se je ta pravica spre- menila tako, da je imela graščina pravico ribariti v Tunjici, Lubiji, Bistri in Ljublja- nici od izvira do Kamnika. Franc Galle je v letu 1843 odstopil gra- ščino svojemu sinu Antonu. Temu se je ro- dilo osem otrok; prvi je bil Viktor, rojen v letu 1844. Antonu ni bila naklonjena dolga življenjska doba, umrl je v triinštiridesetem letu. Ženi Frančiški je zapustil vrsto mlado- letnih otrok. V oporoki je zapustil glavni dedni delež najstarejšemu sinu Viktorju. Vamštvo je prevzel očetov brat Karel, bogat mož: imel je med drugim hišo v Ljubljani in tako imenovani »Tiergarten«, ki ga je prodal deželi, kjer so potem zgradili deželno umobolnico. Bil je tudi solastnik papirnice v Vevčah. Bistra — Teliiiiški muzej Slovenije Po Antonovi smrti je bila graščina brez vsakršnega dolga in v depozitnem fondu je bilo vloženih 200.000 goldinarjev. Bila je v dobrem stanju; imela je tudi štiri žage in mlin. Gozdovi so bili lepo zaraščeni, pod velikanskimi jelkami je bila kar tema. 21. decembra 1868 je postal Viktor star 24 let in po takratem zakonu polnoleten. Stric Karel, njegov varuh, ga je povabil v Ljubljano in ga pri advokatu dr. Schreyju pregovoril, da mu je odstopil graščino z vsem premoženjem v nepreklicno last proti odškodnini 80.000 goldinarjev in izplačilu materinega, sestrinih in bratovih deležev. Ko je Karel Galle nastopil kot bistrski gra- ščak, so se pravi dediči razkropili po tujini. Karel je v gradu veliko prezidal. Imel je štiri sinove in eno hčer. Po smrti 1. maja 1890 mu je sledil sin Franc, ki je bil v Bistri 42 let. Imel je lepo zbirko slik. V sedem- desetem letu ga je zalotila smrt in kot glav- nega dediča je imenoval sina Bruna. Tega se domačini še dobro spominjajo. Imel je tudi lovsko hišo na Pokojišču, kamor je s svojo družino hodil na počitnice. Bil je velik nem- čur: pri njem je dobil službo samo tisti, ki je dobro obvladal nemščino. Po osvoboditvi leta 1945 je pobegnil in graščina je postala splošno ljudsko premoženje. Danes nas spo- minja na graščinsko obdobje bistrske zgo- dovine park s cvetličnjakom, lepa soba, opremljena s pohištvom, ki je okrašeno z lovskimi trofejami, in glinasto pečjo, v ka- tero so vdelani različni lovski motivi. Rojstvo muzeja je povezano z začetkom delovanja novo ustanovljenega Gozdarskega in lesnega inštituta LRS 1947. Ta je potre- boval prostore za nameščanje zbirk, ki naj bi ponazarjale razvoj posameznih gospodar- skih panog, produkcijske procese od surovin do končnih izdelkov, različne naprave in stroje. V ta namen je dobdl ustrezne pro- store v gradu Bistra. Pri tem pa ni ostalo. Prerasel je ozek okvir zgolj inštitutske študij- ske zbirke in se vključil v sestav Tehniškega muzeja Slovenije, ki je bil odprt za javnost v oktobru 1953. Muzejski prostori so v pritličju, prvem nadstropju in izven muzejske stavbe. V pri- tličju so zlasti elektrotehniške zbirke: prvi generatorji in hišna elektrarna iz 1911. leta. V prvem nadstropju pa so oddelki za go- zdarstvo, les in lovstvo. Prvi oddelek po- nazarja način urejanja gozdov, organizacij- ski razvoj gozdarstva, gojenje in varstvo gozdov, transport in hudoumičarstvo. Po- memben je Resslov kotiček o njegovem delo- vanju na Slovenskem. Lesni oddelek vsebuje dendroioško zbirko, prikaz slovenske kolar- 172 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ske obrti, pletarstvo, žagarstvo ter meha- nično in kemično predelavo lesa. Ne gre pozabiti izčrpnega prikaza suhe robe. V lov- skem oddelku je predočen tako razvoj lov- stva in orožja kakor tudi živali same. Podobo otldelka zaokrožuje lepo urejena soba div- jadi. Grajska kapela je dala ustrezen arhi- tektonski okvir stalni razstavi zgodovine Bistre. Na Bistri se urejuje hidroelektrarna kot muzejski eiksponat. Sredi razpenjenih izvirkov Bistre stoji žaga samica na vreteno kot spomenik našega žagarstva. Ta potok Ito kmalu poganjal mehove starodavne ko- vačniice. Lansko pomlad je bil za javnost odprt restavrirani renesančni stražni stolp, ki je nekdaj služil v obrambo proti Turkom, danes pa nudi obiskovalcu prelep razgled po dolini Ljubljanskega barja. Strmo v gozd- nati rebri nad stolpom so nameščene lovske I>reže kot ponazoritev tovrstne dejavnosti. Sliko gozdarskega okoliša dopolnjuje skrbno zgrajena gozdarska koča z vso svojo notranjo pestrostjo. OPOMBE Viri: /. Franz Scliuiiii: Uirkundeii mul Regc- stenbuch des Herzogthums Kraim, Ljubljanti, 1882. zv. 2, 18?—il91, 211—213, 2i22, 255. 236, 237, 238, 273, 279, 294, 295, 310. — 2. Božo Otorepec: Gnadövo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku, Ljubljana, 1956, zv. I, št. 6, zv. II, št. 6, 82. 91. zv. III. št. 33, 4.3, 44. — 3. J. V. Valvasor: Die Ehre des Herzogthums Krain, Rudolfswerth, 1877, 1. Band. II, str. 209, 253. 257, IV. 633, 641, 685. 2. Band, V, 25S. VIII, 732, IX, 17, 3. Band, X, 216, 217, 235, 252—298, 387, XI. 141, 143, 313, 325, 351, 513. 578, 676. — 4. Bistrski rokopiisi v Narodni in univerzitetni knjižnici (rokopisni od- delek) v Ljubljani: št. 2, 20, 25, 33, 41, 44, 46, 50, 69, 142, 147; obdelal Milko Kos: Srednjeve- ški rokopisi v Sloveniji. Ljubljana, 1931. — 5. Stifft-Buch der Kirchen st. Josephi Filial auf Presser Anno 1751, župnišče v iPreserju pri Ljub- ljani. — 6. Stdfft-Buch der Kirchen st. Floriani Filial auf Presser Anno 1751, župnišče v Pre- serju pri Ljubljani. — 7. Urbairium der Küercheu; st. Margareta zu Franzdorf Anno 1758, župnišče ; v Borovnici. — 8. Urbairium der Küerchen st. i Joanis zu Sabotschevo den Gottes-haus Freu-; denthall gehörige fillial Küerchen Anno 1758, i župnišče v Borovnici. — 9. Urbarium za vas i Pako liz leta 1717, župnišče v Boroivnici. — 10. Bistrska urbarja iz leta 1729 in 1659, Državni! arhiv Slov. v Ljubljani. — //. Adelsberger i Kreis; Rectificirte Dom. Acten von N. 1—4: ; Stiffts Freudenthal nach der in Anno 1764 be-i williiigten Abänderunig zu Inner Kraim, DAS v \ Ljubljani. — 12. Franc Peteir, prior samostana v 1 Bistri: zapuščinski inventar, fasciikel 14 lit. 14,1 št. 1, DAS v Lj. — 13. Ecclesiiasticum: Klöster i pod F, fasc. 59, DAS v Lj. — 14. Rnbrica eccle- i siastica, lit. F, num. 2, Voll. 3, Freudenthal, Acta • de Anni 1783, 1784, DAS v Lj. ; Literatura: Vladimir Milkowicz: Die Klöster j in Krain, Wien, 1889, str. 112—^141. — Marjan j Marolt: Umetnostni spomeniki Slovenije, Vrhni- i ka; Ljubljana, 1929; Bistra, Bivši kartuzijanski { samostan, str. 85—96. — Močilndk, izd. dijaški j krožek ;>Vrhnika«, 1940, leto 1, št. 1; Stanko j Skvarča: Bistra, Nelkaj beležk iz zgodovine'ne-i kdanjega samostana, str. 7-14 (nadaljevanje ni \ izšlo). — Josip Gruden: Verske in gospodarske; razmere bistrsikega samostana v ireformacifski j dobi, Camiotla 1910, str. 89—97. — Josip Gru-1 den: Zgodovina slovenskega naroda, Celovec, \ 1910, str. 412, 673, 681, 682. — Venec cerkvenih: bratovščin, dr. Fr. Ušeničnik, Ljubljana 1897, i str. 8—9, Jože Benkovič: Bruno Ortner. — Venec i cerkvenih bratovščin, dr. Fr. Ušeničnik, Ljublja- ; na, 1899, str. 147—151, Jože Benko\'ič: Sv. Bruno \ in kartuzijanski red. — Kartuzijani na Sloven- j skem — Ob osemstoletnici naselitve 1160—1960, i Ljubljana, 1960. — Peter Hiitzdnger: Das Kar- ] thäuserstift Fmiidental. Kihm. Arhiv für die \ Landesgeschichte des Herzogthums Kraiin, 1^2, Str. 120—140. — Julius Wallner: Wirtschaftliche Verhältnisse und Hausordnung der Karthäuse Freudentail in Jahre 1659, Mitteilungen des Mu- sealvereines für Krain, V. Jg., 1892, str. 83—99. — Glasnik srca Jezusovega, 1936, št. 4, Naši i kartuziiami ob 850-letnici reda, str. 74—88. —' V. Steska: Usoda cerkva na Kranjskem v jože-] finski dobi. Carniola 1911, str. 153. — Ant. Jel- \ lonschek. Freudenthal, MHV, 1854, str. 19. - j Inventar. — I.Glonar: Slike o nekdanji kartuziji Bistri, ZUZ. V. 3, str. 120. 173