Rimska obmorska vila v Simonovem zalivu je spomenik državnega pomena, ki predstavlja poseben iz- ziv pri interpretaciji i popularizaciji za širšo javnost. Prispevek v prvem delu prinaša pregled dosedanje promocije in prezentacije arheološkega spomenika in najdišča v okviru že zaključenih domačih in med- narodnih projektov, v nadaljevanju pa predstavitev mednarodnega projekta »AS – Arheologija za vse. Oživljanje arheološkega parka Simonov zaliv« kot nadgradnjo dosedanjega dela. Projektne dejavnosti prinašajo nove vsebine, ki bodo omogočile njegovo obnovo in restavracijo, ustrezno prezentacijo in do- stopnost ter oblikovanje v novo destinacijo kulturnega turizma. Ključne besede: projekt AS, rimska vila, Simonov zaliv, arheološki park, arheologija za javnost, kulturni turizem Roman maritime villa in San Simon is a monument of national importance, which represents a special challenge in the interpretation and popularization for the general public. First part of the paper pres- ents an overview of previous promotions and presentations of this archaeological monument and site in the framework of already completed national and international projects. In the second part of the pa- per the international project “AS - Archaeology for all. The revival of the archaeological park Simon’s Bay “ is presented as an upgrade to the previous work. Project activities will introduce the reconstruc- tion and restoration, appropriate presentation and accessibility and the creation of a new cultural tour- ism destination. Keywords: project AS, roman villa, Simon Bay, archaeological park, public archeology, cultural tourism Projekt AS in arheologija kot kulturni turizem Irena Lazar in Zrinka Mileusnić 75 Arheološko najdišče Simonov zaliv (EŠD1 195) je bilo zaradi arheoloških, zgodo-vinskih, umetnostnozgodovinskih, na- selbinskih, krajinskih in drugih izjemnih last- nosti leta 1985 razglašeno za arheološko najdišče lokalnega značaja,2 leta 1999 pa za kulturni spo- menik državnega pomena.3 Najdišče, locirano na rtiču Korbat med Izo- lo in Simonovim zalivom, obsega kompleks rim- ske obmorske vile (villa maritima) s pristaniš- čem. Ohranjeni so ostanki stanovanjskega dela 1 EŠD = enotna številka dediščine. 2 UO občine Izola 81/85. 3 Ur.l. RS, št. 81/99-3854. in pristanišča. Gre za najbolje ohranjene in razi- skane ostanke rimske obmorske vile s pristaniš- čem v Sloveniji, ki niso ustrezno prezentirani in dostopni. Vzrok za njihovo neustrezno prezenta- cijo izhaja iz več dejstev. Kljub temu, da so bile prve arheološke raziskave izvedene že leta 1922, je najdišče še vedno le delno arheološko raziska- no. Ohranjeni in raziskani ostanki vile, med ka- terimi so tudi mozaiki, so skromni in ogroženi zaradi različnih okoljskih vplivov. Na ohranjene elemente vile negativno vplivata podtalna voda in plimovanje morja, nevarnost za ohranitev os- talin pa predstavlja tudi izpostavljenost neka- terih delov zraku, kar pri določenih materialih 7 | i. lazar in z. mileusnić – projekt as in arheologija kot kulturni turizem st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 3 (2 01 5) , š t ev il k a 1 76 povzroča pospešeno naravno propadanje. Zara- di omenjenih lastnosti spomenika, je imela zaš- čita spomenika, vključno z raziskavami, pred- nost pred njegovo prezentacijo in promocijo, kar je vplivalo tudi na njegov pomen v okviru razvo- ja kulturnega turizma. Raziskave, prezentacija in popularizacija Ostanki obmorske vile v Simonovem zalivu so pritegovali pozornost že od 16. stoletja, o čemer poročajo številni objavljeni podatki in poročila, med katerimi je najstarejši zapis Pietra Coppa v opisu Istre Del Sito de l‘Istria iz leta 1540.4 Čeprav so bili deli vile izkopani že ob oko- pavanju vinogradov konec 19. stoletja, je začel prave arheološke raziskave leta 1922 izvajati Ati- lio Degrassi, leta 1924 pa je raziskave nadaljeva- la Bruna Tamaro.5 Intenziteta raziskav se je po- novno povečala šele v obdobju po drugi svetovni vojni, ko so številna izkopavanja raziskovalne in zaščitne narave izvajali Vinko Šribar, Elica Bol- tin-Tome in Iva Mikl.6 V tem času se je spreme- nil položaj obale v primerjavi z letom 1922, zato je bilo zaradi erozije odkritih tudi nekaj novih struktur.7 Raziskave na kopnem so v povojnem času dopolnile tudi prve podvodne raziskave, ki jih je v letih 1967–1968 vodila Elica Boltin-Tome z na- menom dokumentiranja antičnega pristanišča.8 Novost so predstavljale tudi prve geofizikalne raziskave, ki jih je leta 1970 izvajal Geološki za- vod z namenom ugotavljanja obsega razprostra- njenosti arhitekture, a brez pozitivnih rezulta- tov. Zaščitni poseg gradnje betonskega zidu in 4 Stokin, Marko. Katharina Zanier, “Simonov zaliv.” Vestnik, 23, (Za- vod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana, (2011), 24. 5 Tamaro, Bruna. “Isola costruzione romana. Notizie degli scavi di Antichità.” (1928): 412-414. 6 Šribar, Vinko. “Arheološko topografske ugotovitve v Simono- vem zalivu.” Arheološki vestnik 9-10, (1958-1959): 271-283; “Simo- nov zaliv.” Arheološki pregled 3, (1961): 69; “Simonov zaliv pri Izoli.” Varstvo spomenikov 8, (1962): 251-255.; Boltin, Elica, and Iva Mikl. “Izola.” Arheološki pregled 1, (1959): 103-104. 7 Stokin, Marko. Katharina Zanier, “Simonov zaliv.” Vestnik, 23, (Za- vod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana, (2011), 35. 8 Boltin-Tome, Elica. “Izola, Simonov zaliv. ” Varstvo spomenikov 15, (1970): 155. pešpoti, izveden po raziskavah leta 1982, ki jih je vodila Elica Boltin-Tome, je ostaline zavaro- val pred hitrim propadanjem.9 Nove podatke so prinesla izkopavanja Radovana Cunje, s kateri- mi so leta 1984 potrdili obstoj rimskega vodovo- da, znanega že iz Degrassijevih poročil. Dejstvo je, da so bile raziskave Simonovega zaliva do leta 1984 usmerjene v iskanje in dokumentiranje ar- hitekturnih ostankov in najdb, vendar pa brez poskusa interpretacije najdišča kot celote.10 Novo obdobje raziskav arheoloških ostalin v Simonovem zalivu se je začelo po letu 1985, ko je bilo arheološko najdišče v Simonovem zalivu razglašeno za arheološko najdišče lokalnega po- mena.11 Do leta 1986 je vsa dela na najdišču vo- dil Pomorski muzej Sergej Mašera,12 takrat pa je z zaščitnimi raziskavami in vzdrževanjem začel Medobčinski zavod za varstvo kulturne dediš- čine Piran, ki je dejavnosti izvajal do leta 1995. To obdobje je zaznamovalo vključevanje najdi- šča v večje arheološke projekte z jasno zastavlje- nimi raziskovalnimi cilji in uporabo sodobne ar- heološke raziskovalne metodologije. Novost pri projektih je bila nadgradnja pridobivanja arheo- loških podatkov z dejavnostmi osredotočenimi na prezentacijo najdišča in organizacijo izobra- ževalnega programa za njegovo popularizacijo. Prvi projekt Simonov zaliv je potekal med leti 1986 in 1990 v sodelovanju Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran in Univerze v Lundu na Švedskem. Cilj projekta je bilo pri- dobivanje čim večjega števila informacij za celo- vito razumevanje najdišča s pomočjo sistematič- nih vzorčnih arheoloških izkopavanj, kakor tudi ohranitev in predstavitev območja najdišča ter izvajanje izobraževalnega programa. Arheološke raziskave na kopnem in v morju so potekale od leta 1986 v sodelovanju s strokovnjaki iz številnih drugih institucij (Univerza v Ljubljani, Univerza 9 Boltin-Tome, Elica. “Izola, Simnov zaliv.” Varstvo spomenikov 25, (1983): 223. 10 Stokin, Marko. Katharina Zanier, “Simonov zaliv.” Vestnik, 23, (Za- vod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana, (2011), 22. 11 UO občina Izola 81/85. 12 Boltin-Tome, Elica. “Arheološke najdbe na morskem dnu sloven- ske Obale.” Kronika. Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37, (1989): 6-16. st ud ia universitatis he re d it at i 7 | i . l a z a r in z . m il eu sn ić – p ro je k t a s in a r h eo lo g ij a k o t k u lt u r n i t u r iz em 77 v Bradfordu, Museum of London, Zavičajni mu- zej Poreštine, Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, Narodni muzej Slovenije). Program po- pularizacije najdišča se je začel leta 1990 z izva- janjem edukativnega dela programa in z razstavo Simonov zaliv–San Simone: Villa e portus Roma- nus v Kulturno-informacijskem centru Mestne- ga muzeja Ljubljana, ki je gostovala še v Lundu in v Izoli.13 V letih po projektu so na najdišču potekale različne dejavnosti izobraževalnega značaja, kot so različne delavnice in tabori, nadaljevale so se tudi arheološke raziskave na kopnem in v morju ter geofizikalne meritve. Leta 1990 je Restavra- torski center Slovenije pričel z restavratorskimi posegi zaščite mozaikov.14 Skrb za vzdrževanje mozaikov in najdišča je do leta 1999 prevzel Za- vod za varstvo kulturne dediščine Piran s po- močjo Ministrstva za Kulturo. Po razglasitvi najdišča v Simonovem zali- vu za spomenik državnega pomena (leta 1999) so se raziskovalne dejavnosti na najdišču zmanj- šale po obsegu in številu, saj Odlok o razglasitvi Arheološkega najdišča Simonov zaliv za kultur- ni spomenik državnega pomena15 določa nasled- nji varstveni režim: – varovanje spomeniških vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti; – prepoved predelav vseh spomeniških prvin stavbe; – podrejanje vsake rabe in vseh posegov v objekte ter odprti prostor ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških last- nosti celote; – prepoved vseh posegov v arheološke plasti spomenika, razen pooblaščenim osebam, s predhodnim pisnim soglasjem pristojnega zavoda in – predstavitev spomeniških lastnosti celote in posameznih zaščitenih elementov ter dosto- 13 Stokin, Marko. Katharina Zanier, “Simonov zaliv.” Vestnik, 23, (Za- vod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana, (2011), 39-41. 14 Bogovčič, Ivan. “Ostanki antičnih mozaikov in fresk v Simonovem zalivu.” Varstvo spomenikov 35, (1994): 7-17. 15 Ur.l. RS, št. 81/99-3854, str. 12618-12619. pnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika. Čeprav Odlok o razglasitvi določa tudi, da je zavarovano območje namenjeno: – trajni ohranitvi spomeniških vrednot, – povečevanju pričevalnosti kulturnega spo- menika, – prezentaciji kulturnih vrednot spomeni- ka in situ, v tisku in drugih medijih, učno- demonstracijskemu delu in znanstveno-raz- iskovalnemu delu, – je ponovna pobuda za aktivno in redno pro- mocijo in prezentacijo spomenika v Simo- novem zalivu prišla šele leta 2004 s strani prof. ddr. Mitje Guština, tedanjega pred- stojnika Inštituta za dediščino Sredoze- mlja ZRS UP in njegovih sodelavk. Inštitut je v soglasju z občino Izola in Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije v istem letu začel svoje delovanje v vlogi upravljavca arheološkega najdišča, vendar brez formal- nega okvirja. Najdišče je bilo očiščeno in urejeno kot ar- heološki park ter odprto za obiskovalce. Inštitut je skrbel tudi za njegovo redno čiščenje, ureja- nje in vzdrževanje. Ob teh posegih so se sode- lavci Inštituta posvetili tudi pregledu in pripra- vi dokumentacije ter georadarskim raziskavam. Nadgradnja dotedanjih raziskav in začetek siste- matičnega dela na področju prezentacije in po- pularizacije ter vključevanja obmorske vile v Si- monovem zalivu v ponudbo kulturnega turizma se je začela izvajati z izvajanjem vodenih ogledov, delavnic in z vključevanjem dela na spomeniku v okviru mednarodnih projektov. Mednarodni projekt, v katerega je bil vklju- čen spomenik v Simonovem zalivu, je bil SRCE ISTRE – Srce Istre – Dediščina in umetnost. Ra- zvoj Čezmejnih turističnih itinerarijev v urbanih in ruralnih območjih, ki se je izvajal od leta 2005 do konca leta 2007. Projektne dejavnosti so izha- jale iz dejstva, da različne narodnosti in etnične skupine v Istri ohranjajo skupne kulturnozgodo- vinske poteze in elemente, ki so osnova za čez- st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 3 (2 01 5) , š t ev il k a 1 78 mejno sodelovanje in vir razvoja s poudarkom na razvoju kulturnega turizma. Eden izmed rezul- tatov projekta je bila študija na temo kulturne- ga turizma oziroma zavedanja pomena vključe- vanja kulturne dediščine v turistično ponudbo. Študija je razkrila, da je za turistične obiskovalce Istre značilno slabše poznavanje istrske kultur- ne dediščine in želja po boljši informiranosti na to temo.16 Izboljšanje možnosti za boljšo informira- nost turistov o istrski kulturni dediščini je bilo doseženo z oblikovanjem poti urbanistične in ar- heološke dediščine Istre. V ta namen je bil obli- kovan čezmejni turistični itinerar, imenovan Pot bogov, ki je potekal po arheoloških parkih Istre. Vanj je bila vključena tudi nova turistična desti- nacijska točka v obliki arheološkega parka prav v Simonovem zalivu, v katerem je bila v promo- cijske in interpretacijske namene izdelana kopija enega izmed mozaikov.17 Mednarodno sodelovanje Inštituta za de- diščino Sredozemlja se je nadaljevalo leta 2008, ko so bile v sodelovanju s sodelavci Arheološke- ga inštituta z Dunaja izpeljane nadaljnje razi- skave najdišča. Raziskave so obsegale geofizikal- ne meritve najdišča in arheološka izkopavanja manjšega obsega.18 Tokrat so bile vse dejavnosti namenjene raziskavam, popularizacija pa je bila izvedena na nivoju objav in prezentacij, namenje- nih arheološki stroki.19 16 Brezovec, Aleksandra, Gorazd Sedmak, Ksenija Vodeb. “Srce Istre. Kulturna dediščina skozi oči turistične javnosti.” Univerza na Pri- morskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Knjižnica Annales 49, Koper, 2007. 17 Matejčić, Sniježana, Katharina Zanier, Marko Gergolet, Maša Sa- kara Sučević, Miodrag Kalčić, (eds.). “Istrski arheološki parki, pot bogov.” (Pula: Istarska županija), 2007. 18 Groh, Stefan, Mitja Guštin, Irena Lazar, Helga Sedlmayer. “Neue Forschungen in der römischen Villa Marittima von San Simone / Simonov zaliv bei Izola, Slowenien.” Archäologie Österreichs 20, 1, (2009): 53–57; Groh, Stefan, Helga Sedlmayer. “Die Grabungen in der Römischen Villa Maritima von San Simone / Simonov za- liv bei Isola / Izola, Slowenien.” Annales, Series Historia et Sociolo- gia 18, (2008): 385–396; “Nuove ricerche nella villa maritima romana di San Simone/Simonov zaliv presso Isola/Izola (Slovenia).” Aqui- leia Nostra 80, (2009): 233–258; Stokin, Marko. Katharina Zanier, “Simonov zaliv.” Vestnik, 23, (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana, (2011). 19 Zanier. Katharina. “Progetto per la valorizzazione della villa marit- tima di S. Simone a Izola/Isola.” in: Sažeci = Riassunti. Poreč: Zavi- čajni muzej Poreštine, (2008): 13-14. Leta 2010 je bil sklenjen tripartitni spora- zum med Inštitutom za dediščino Sredozemlja, Zavodom za varstvo kulturne dediščine Sloveni- je in občino Izola, s katerim je Inštitut formal- no postal upravljavec arheološkega parka. Od takrat sodelavci Inštituta izvajajo program razi- skav in konservacije arheoloških ostankov rim- ske obmorske vile in njenega pristanišča ter javni program promocije in prezentacije arheološkega spomenika in najdišča, kot so pedagoške in an- dragoške delavnice, javna vodstva, vključitev v javne prireditve mednarodni dan muzejev, pole- tno muzejsko noč, mednarodni dan turizma in drugo, kar je omogočilo večjo dostopnost in pre- poznavnost tega arheološkega spomenika doma- či javnosti in turistom. Dejavnosti se izvajajo s pomočjo financiranja Občine Izola ter domačih in mednarodnih projektov v okviru ZRS UP. Med leti 2010 in 2014 so bile dejavnosti v Arheološkem parku Simonov zaliv izvajane v okviru strateškega projekta PArSJAd – Arheolo- ški parki severnega Jadrana. Namen projekta je bila vzpostavitev mreže sodelovanja ter prenos dobrih praks in znanja na področju digitaliza- cije, katalogiziranja in didaktike arheološke de- diščine s ciljem večje prepoznavnosti arheološke dediščine kot vrednote, ki jo je treba ne samo za- ščititi in ohraniti, ampak tudi upoštevati kot vir trajnostnega razvoja in jo kot tako približati jav- nosti z inovativnimi orodji in predvsem v sklo- pu skupnih mrež, ki omogočajo močnejše vplive in integrirane strategije upravljanja tovrstne de- diščine. V ta namen sta ZVKDS Restavratorski center in ZVKDS OE Piran v letu 2010 izdela- la konservatorski načrt najdišča, načrt upravlja- nja arheološkega parka pa je pripravil upravljavec parka. Delo v parku je bilo intenzivno usmerje- no v promocijo in popularizacijo, raziskovalno delo in konservatorske posege, kar je oblikova- lo tudi odlično možnost za povezovanje znan- stveno-raziskovalnega dela in univerzitetnega izobraževanja.20 Arheologija, dediščina, zgodo- 20 Lazar, Irena. “Rimska vila Simonov zaliv – možnosti predstavitve mozaikov.” in Stokin, Marko (ed.), Kramar, Sabina (ed.). Mednaro- dni simpozij o mozaikih Mozaiki severnega Jadrana, 10.-12. novem- ber 2010, Vestnik, 24, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slove- nije, Ljubljana, 2011, 161-174; “Izobraževanje na področju kulturne st ud ia universitatis he re d it at i 7 | i . l a z a r in z . m il eu sn ić – p ro je k t a s in a r h eo lo g ij a k o t k u lt u r n i t u r iz em 79 vina, muzeologija, restavriranje, konservator- stvo in turizem so le nekatere od vsebin, pri ka- terih so sodelovali študenti iz Slovenije in tujine ter v okviru rednega študijskega procesa ali de- lavnic in poletnih šol pripravljali seminarske in zaključne naloge vezane na arheološke dediščino Izole in Simonovega zaliva, sodelovali pri prip- ravi in izvedbi javnih prireditev, bodisi kot vo- diči po parku bodisi kot izvajalci in pomočniki v okviru pedagoških delavnic in pri arheoloških raziskavah in konservatorskih posegih v parku. Projekt »AS – Arheologija za vse. Oživljanje arheološkega parka Simonov zaliv« Novo obdobje v Arheološkem parku Simonov zaliv se je začelo z mednarodnim projektom AS – Arheologija za vse. Oživljanje arheološkega par- ka Simonov zaliv Inštituta za dediščino Sredo- zemlja, ki je za Univerzo na Primorskem kot vo- dilni partner pridobil nepovratna sredstva iz Progr ma Finančnega mehanizma EGP 2009- 2014 v okviru sklopa B – področje Kulturna de- diščina. Projekt se izvaja od februarja leta 2015. Poseben poudarek razpisa sloni na spod- bujanju sodelovanja in partnerstva med institu- cijami iz Republike Slovenije in institucijami iz držav donatoric, zato se je vodilni partner za pri- pravo, prijavo in realizacijo projekta povezal še s 3 slovenskimi partnerji, in sicer Občino Izo- la, podjetjem Arhej d.o.o. in Inštitutom za pota- pljanje in podvodne aktivnosti - IPPA Piran ter s podjetjem Gagarin ltd. iz Islandije. Da bi laž- je v celoti zadostili razpisnim pogojem, je vodil- ni partner v projekt vključil več članic Univerze na Primorskem (Fakulteto za humanistične štu- dije, Fakulteto za matematiko, naravoslovje in informacijsko tehnologijo ter Pedagoško fakul- teto) in s tem zagotovil pogoje za izvajanje pro- jektnih dejavnosti na najvišji strokovni ravni ter z neposrednim prenosom praktičnih projektnih izkušenj v pedagoški proces. dediščine: Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primor- skem.” Studia universitatis hereditati, 2013, letn. 1, št. 1/2, 123-139; “Arheološki parki in poti v Sloveniji.” Zavod za varstvo kulturne de- diščine Slovenije, 2014, Ljubljana. Projekt predvideva številne dejavnosti, ki so združene v šestih delovnih sklopih, in sicer: Upravljanje in koordinacija; Informiranje in ob- veščanje; Dostopnost kulturne dediščine; Ce- lostno ohranjanje in prezentacija arheološke- ga spomenika Simonov zaliv; Izobraževanje in ozaveščanje o pomenu arheološke dediščine in – Načrtovanje nadgradnje turistične ponudbe slo- venske obale – Arheotour. Namen projekta je doseganje večje ozave- ščenosti in vedenja o pomenu ohranjanja kul- turne dediščine, o njenih razvojnih možnostih, o posebnostih njenega vzdrževanja in obnavlja- nja. Cilji projektnih dejavnosti projekta obsega- jo doseganje povečane dostopnosti spomenika, njegovo umestitev v kulturno in turistično po- nudbo območja, oblikovanje programov in in- frastrukture, ki bodo omogočali delovanje arhe- ološkega parka skozi vse leto in njegovo finančno vzdržnost. Pogoji projektnega razpisa določajo, da mora biti rezultat projekta vsaj en obnovljen ali restavriran kulturni spomenik, enota kulturne dediščine, razglašen za kulturni spomenik lo- kalnega ali državnega pomena, na kateri bodo v okviru projekta izvedeni posegi. Temu pogo- ju je zadoščeno z vključevanjem dejavnosti, kot so restavratorsko-konservatorski posegi in arhe- ološke raziskave, s ciljem vzpostavitve stanja spo- menika primernega za celoletno prezentacijo ar- hitekturnih ostalin in pripadajočih mozaikov in situ. Posebna pozornost zaščite spomenika je namenjena konservaciji in prezentaciji mozai- kov kot bistvenega segmenta arheološko raziska- nih arhitekturnih ostankov. V namen celoletne prezentacije bodo postavljene ustrezne zašči- tne konstrukcije, ki bodo dolgoročno zagotovi- le ohranitev restavriranih mozaikov. Za potrebe ustrezne prezentacije bodo restavrirane tudi zi- dne arhitekturne ostaline rimske obmorske vile, saj jih je le tako mogoče predstavljati in ustrezno interpretirati za obiskovalce. Na ta način bo za- gotovljena prezentacija arheoloških ostalin skozi celo leto, kar obenem pomeni večjo dostopnost do spomenika kulturne dediščine. Prva faza ar- heoloških raziskav in restavratorsko-konserva- st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 3 (2 01 5) , š t ev il k a 1 80 torskih posegov je potekala v poletnih mesecih v letu 2015. Obiskovalci parka so si lahko raziskave ogledali, statistični podatki pa dokazujejo, da so dejavnosti v parku pritegnile tudi pozornost šte- vilnih mimoidočih turistov, saj je število obisko- valcev močno preseglo dosedanje povprečje. Do leta 2015 je število obiskovalcev v poletnih me- secih povprečno znašalo nekaj manj kot 1000, v letu 2015 pa je preseglo število 2000. Po eni stra- ni vzrok za povečanje števila obiskovalcev lahko pripišemo radovednosti zaradi dejavnosti v par- ku, po drugi strani pa povečanemu številu dru- gih dejavnosti, ki so bile izvajane v okviru pro- jekta. Dostopnost kulturne dediščine je bila nad- grajena tudi z izvajanjem kakovostnega progra- ma za obiskovalce s posebnimi potrebami, kar je v arheološkem parku v Simonovem zalivu no- vost, ki omogoča povezovanje in sodelovanje s specifičnimi skupinami iz lokalne skupnos- ti ter razširjanje znanja in zavedanja o kultur- ni dediščini. Pomen tega programa pa potrjuje tudi dejstvo, da je bil interes za tovrstne dejavno- sti tako velik, da je bilo že v prvem letu izvajanja projekta preseženo število delavnic, predvidenih za celotno obdobje izvajanja projekta. Posebnost projekta predstavlja tudi vzpo- stavitev prvega podvodnega arheološkega parka. Obmorska vila v Simonovem zalivu je imela tudi pristanišče, ki je danes v celoti pod morsko gla- dino. Pristanišče predstavlja pomemben del tega gospodarskega kompleksa, ki je viden le ob moč- ni oseki. Zato je bil ta del antičnega kompleksa do sedaj le raziskan in izmerjen, ne pa tudi pre- zentiran. V namen prezentacije pristanišča bo v okviru projekta oblikovan podvodni poligon, v letu 2015 pa so bili izvedeni prvi podvodni og- ledi antičnih ostalin pod vodo za nepotapljače. Glede na pozitiven odmev v medijih je prezenta- cija pristanišča zelo pomembna in tudi zanimiva za lokalno prebivalstvo in turiste. Vsi sodelavci projekta intenzivno sodelu- jejo v delovnih sklopih, povezanih z informira- njem in obveščanjem javnosti o poteku dogajanj v arheološkem parku v Simonovem zalivu, ka- kor tudi pri izvajanju izobraževalnih dejavnosti o pomenu arheološke dediščine ter njenega po- tenciala na področju trajnostnega razvoja kul- turnega turizma. Slednje izvajajo skozi vrsto iz- obraževanj za različne ciljne skupine, strokovna srečanja interdisciplinarnega značaja ter z vklju- čevanjem dejavnosti v pedagoški proces, kakor tudi z vključevanjem študentov v delo na pro- jektnih dejavnostih, s poudarkom na dejavno- stih v samem arheološkem parku. Izobraževanja za prostovoljce omogočajo pripadnikom lokalne skupnosti boljše razumevanje spomenika, njego- vih lastnosti in pomena, ter na ta način ustvar- jajo pogoje za aktivno udeležbo tudi v njegovem ohranjanju in prezentaciji. Namen izobraževanj za turistične delavce in organizacija interdisci- plinarnega srečanja na temo kulturnega turiz- ma pa ob vseh ciljih, že naštetih pri izobraževa- nju za prostovoljce, je tudi vzpostavitev dialoga med strokami, ki delujejo na področju dedišči- ne in turizma. Vzpostavitev dialoga pomeni tudi vzpostavitev temeljev za izboljšanje razvoja na področju kulturnega turizma, kar je v skladu s Strategijo razvoja in trženja kulturnega turizma na Slovenskem.21 Vzpostavitev intepretacijskega centra in nje- govega programa za izvajanje interpretacijskih dejavnosti predstavlja nadgradnjo dosedanjega načina prezentacije arheološke dediščine in te- melj za oblikovanje kakovostne destinacije kul- turnega turizma. Pomemben prispevek za kako- vostno in sodobno interpretacijo bo oblikovanje interaktivne razstave z digitalnimi rešitvami za posredovanje informacij javnosti oz. obiskoval- cem na območju arheološkega najdišča Simonov zaliv. Islandski partner, podjetje Gagarin, bo pri tem izkoristil svoje 20-letne izkušnje s področ- ja pripovedovanja zgodb (storytelling) in pripra- ve interaktivnih rešitev za povečanje izkustvenih doživljajev obiskovalcev v muzejih in na razsta- vah. Interaktivne rešitve bodo namenjene za tu- ristom, širši javnosti in šolskim skupinam. Ob ureditvi arheološkega parka so dejav- nosti projekta usmerjene tudi v nadgradnjo tu- ristične ponudbe širšega območja oz. slovenske obale z oblikovanjem arheoloških pohodnih in 21 Strategija razvoja in trženja kulturnega turizma 2009-2013, Sloven- ska turistična organizacija, Poslovne publikacije, Maribor, 2009. st ud ia universitatis he re d it at i 7 | i . l a z a r in z . m il eu sn ić – p ro je k t a s in a r h eo lo g ij a k o t k u lt u r n i t u r iz em 81 kolesarskih poti – Arheotour. Novost pri tem predstavlja oblikovanje inovativnih IKT rešitev za lažjo uporabo in promocijo kulturne dedišči- ne. S pomočjo nove aplikacije bodo večnivojske informacije o posameznih elementih kulturne dediščine dostopne vsem, ki sodijo v skupino in- dividualnih rekreativnih turistov. Zaključek Raziskovalne dejavnosti v antičnem komple- ksu v Simonovem zalivu potekajo že skoraj sto let. Do 80-ih let 20. stoletja so bile usmerjene le v raziskovanje z namenom pridobivanja podatkov in zaščite arhitekturnih ostankov, predvsem za- radi neugodnih okoljskih vplivov. Obdobje zad- njih dveh desetletij 20. stoletja do začetka iz- vajanja projekta AS v letu 2015 so zaznamovale številne dejavnosti različnega značaja. V tem ob- dobju je bilo najdišče tudi registrirano kot spo- menik državnega pomena, kasneje pa je bil na najdišču vzpostavljen arheološki park. Vse dejav- nosti tega obdobja so zagotovile pogoje za ustre- zno upravljanje in ohranjanje spomenika v skla- du z mednarodnimi smernicami, predvsem pa z določili Beneške22 in Lausannske listine,23 ki usmerjata delo pri ohranjanju in obnovi spome- niških območij ter pri ohranjanju in upravljanju arheološke dediščine. Glede na dejstvo, da so spomeniki arheolo- ške dediščine izjemnega pomena za razumeva- nje človeške družbe, kar zahteva njihovo ohra- njanje in raziskovanje, obenem pa so izgubili svojo primarno funkcijo, njihov namen lahko razumemo kot sredstvo za posredovanje infor- macij o človeški preteklosti pripadnikom dana- šnje družbe in tudi bodočim generacijam.24 Do 22 ICOMOS, »Mednarodna listina o ohranjanju in obnovi spome- nikov in spomeniških območij (Beneška Listina)« in Doktrina 1: Mednarodne listine ICOMOS, ed. Jovo Grobovšek (Ljubljana: združenje ICOMOS/SI, 1999), 25-28. 23 ICOMOS, »Mednarodna listina o ohranjanju in upravljanju arhe- ološke dediščine (Lausannska listina)« in Doktrina 1: Mednaro- dne listine ICOMOS, ed. Jovo Grobovšek (Ljubljana: združenje ICOMOS/SI, 1999), 45-50. 24 Breznik, Andreja. “Vrednotenje arheoloških najdišč za upravljanje v obliki turističnega kompleksa arheološki park.” Studia universita- tis hereditati, letnik 2, številka 01-02, (2013): 105; “Management of an archaeological park.” - El. knjiga. Narodni muzej Slovenije, Lju- bljana, 2014. Breznik 2014, 185. 80-ih let 20. stoletja so iz arheoloških ostankov v Simonovem zalivu informacije črpali le stro- kovnjaki na področju ohranjanja in varovanja dediščine ter znanstveniki s področja arheologi- je in ga posredovali predvsem v obliki strokov- nih publikacij. V naslednji fazi je bilo posredo- vanje podatkov o preteklosti usmerjeno tudi na vzgojno-izobraževalno področje v okviru delav- nic in razstav. Z vključevanjem tujih sodelavcev na projektnih dejavnostih je promocija najdišča presegla nacionalne meje. Vendar pa je bilo v tem obdobju upravljanje najdišča prepuščeno trenu- tnemu upravljavcu, glede na njegove strokovne, znanstvene in druge interese in ni preseglo toč- ke, ki bi pomenila sistematično upravljanje z ar- heološko dediščino. Ta korak je bil narejen šele z oblikovanjem arheološkega parka, določitvijo njegovega novega upravljavca ter z izdelavo kon- servatorskega načrta v okviru projekta Parsjad.25 Pomanjkljivost te faze je bila v promociji arheo- loškega parka, ki je slonela na obstoječih arheolo- ških ostankih in na njihovi delni dostopnosti, saj so bili mozaiki večji del leta zaščiteni in nedosto- pni. Obiskovalcem parka je bila ponujena inter- pretacija v obliki razlagalnih panojev, razporeje- nih ob ograji, kar je sicer omogočalo dostopnost do podatkov tudi takrat, ko vstop v park ni bil mogoč. V času, ko je bil park odprt, so si obisko- valci lahko ostaline v parku ogledali s strokov- nim vodstvom ali se udeležili delavnic na temo antične dediščine. Na ta način je bil problem skromno ohranjenih, vizualno neatraktivnih in delno dostopnih ostalin delno rešen, interpreta- cija pa delno v skladu z Listino o interpretaciji in predstavitvi območij kulturne dediščine.26 O tem pričajo tudi statistični podatki o številu obi- skovalcev, ki so se ustalili v času oblikovanja ar- heološkega parka in do leta 2015 beležijo stabi- len obisk. 25 Kavčič, Martin, Stokin, Marko, Zanier, Katharina, Kikelj, Martina L., Peršolja, Igor. “Izola - Arheološko najdišče Simonov zaliv.” EŠD: 195 : konservatorski načrt : mapa 01, mapa 02, mapa 03, (03-8). Lju- bljana: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Restavrator- ski center, 2010. 26 ICOMOS. “Listina o intrepretaciji in predstavitvi območij kultur- ne dediščine.” Doktrina 2: Mednarodne listine in dokumenti ICO- MOS, uredil: Jovo Grobovšek. (Ljubljana: Združenje ICOMOS/ SI, 2008), 45-53. st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 3 (2 01 5) , š t ev il k a 1 82 Projekt AS je zrasel na odličnih temeljih, ki jih je združil z usmeritvami in razvojnim kon- ceptom upravljavcev. Rezultati projekta vključu- jejo vzpostavitev interpretacijskega centra v par- ku, konservirane in prezentirane ostanke vile in mozaikov, vzpostavitev prvega podvodnega ar- heološkega parka, inovativne digitalne in inte- raktivne rešitve za povečanje izkustvenih doži- vljajev obiskovalcev parka in njegovega širšega okolja ter vključitev parka v kulturno in turistič- no ponudbo v obliki destinacije kulturnega tu- rizma, dostopne različnim skupinam današnje družbe. Na ta način bodo dosedanje ovire v veli- ki meri presežene, atraktivnost arheoloških osta- lin bo povečana in s pomočjo interpretacijskega centra, podvodnega arheološkega parka in pred- videnih dejavnosti, bo omogočen prenos znanja ter dostopnost skozi celo leto. Na ta način je delo v arheološkem parku v celoti v skladu z Medna- rodno listino o ohranjanju in upravljanju arhe- ološke dediščine27 in z Listino o interpretaciji in predstavitvi območij kulturne dediščine ozi- roma upošteva standarde oblikovane v sedmih načelih na področjih dostopa in razumevanja, virov informacij, poudarka na okolici in konte- kstu, ohranjanja avtentičnosti, trajnostnega na- črtovanja, vključevanja različnih dejavnikov in raziskovanja, usposabljanja in ocenjevanja.28 No- vosti, ki jih prinaša projekt AS predstavljajo tudi primerno prezentacijo podvodne arheološke in naravne dediščine, v skladu z Mednarodno listi- no o varovanju in upravljanju podvodne kultur- ne dediščine, kar omogoča tudi izhodišče za nje- no nadaljnjo primerno raziskovanje.29 Najbolj pomembna referenca, ki je predvi- dena in delno že izpeljana s projektnimi dejav- nostmi je skladnost s šestimi načeli Mednarodne 27 ICOMOS, »Mednarodna listina o ohranjanju in upravljanju arhe- ološke dediščine (Lausannska listina)« in Doktrina 1: Mednaro- dne listine ICOMOS, editor: Jovo Grobovšek, (Ljubljana: združe- nje ICOMOS/SI, 1990), 45-50. 28 ICOMOS. “Listina o intrepretaciji in predstavitvi območij kultur- ne dediščine.” Doktrina 2: Mednarodne listine in dokumenti ICO- MOS, uredil: Jovo Grobovšek, (Ljubljana: Združenje ICOMOS/ SI, 2008), 45–53. 29 ICOMOS, »Mednarodna listina o varovanju in upravljanju pod- vodne kulturne dediščine« in Doktrina 1: Mednarodne listine ICOMOS, editor: Jovo Grobovšek, (Ljubljana: združenje ICO- MOS/SI, 1996), 53-58. listine o kulturnem turizmu,30 ki določajo vklju- čitev in aktivno udeležbo različnih deležnikov v oblikovanje in delovanje destinacij kulturnega turizma, kar je doseženo z vključevanjem različ- nih strok iz področja dediščine, turizma, izobra- ževanja, kakor tudi različne pripadnike lokalne skupnosti, od otrok do starejših občanov, vključ- no s pripadniki vseh skupin oseb s posebnimi potrebami. Pridobitev projekta potrjuje pravilno usmeritev in koncept dela, ki so ga upravljavci ar- heološkega najdišča Simonov zaliv zastavili, ko so začeli z oživljanjem rimske vile. Povzetek Rimska obmorska vila v Simonovem zalivu je spomenik državnega pomena, ki predstavlja poseben izziv pri in- terpretaciji i popularizaciji za širšo javnost. Prispevek v prvem delu prinaša pregled dosedanje promocije in prezentacije arheološkega spomenika in najdišča v ok- viru že zaključenih domačih in mednarodnih projek- tov, v nadaljevanju pa predstavitev mednarodnega pro- jekta »AS – Arheologija za vse. Oživljanje arheološkega parka Simonov zaliv« kot nadgradnjo dosedanjega dela. Raziskave in vzpostavljanje parka na območju arheološ- kega spomenika državnega pomena smo v preteklih le- tih podpirali s številnimi domačimi in mednarodnimi projekti, z redno vsakoletno finančno podporo Občine Izola in aktivnim sodelovanjem z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije in njihovim Restavrator- skim centrom. Arheološko najdišče Simonov zaliv je kulturni spomenik državnega pomena, katerega upravljavec je Inštitut za dediščino Sredozemlja ZRS UP od leta 2010 dalje. Gre za najbolje ohranjene in raziskane ostanke rimske obmorske vile s pristaniščem v Sloveniji, ki niso ustrezno prezentirani in dostopni. Ostanki rimske vile v Simonovem zalivu so ogroženi tudi zaradi podtalne vode in plimovanja morja, ki negativno vplivajo tako na arheološke ostaline, nekateri materiali pa so ob izpostav- ljenosti zraku podvrženi pospešenemu naravnemu pro- cesu propadanja. Ostanki vile in mozaikov, vzpostavitev prvega pod- vodnega arheološkega parka, inovativne digitalne in 30 ICOMOS. “Mednarodna listina o kulturnem turizmu: Upravlja- nje turizma na območjih dediščinskega pomena.” Doktrina 1: Mednarodne listine ICOMOS, uredil: Jovo Grobovšek, (Ljublja- na: Združenje ICOMOS/SI, 1999), 61–67. st ud ia universitatis he re d it at i 7 | i . l a z a r in z . m il eu sn ić – p ro je k t a s in a r h eo lo g ij a k o t k u lt u r n i t u r iz em 83 interaktivne rešitve za povečanje izkustvenih doživlja- jev obiskovalcev ter vključitev parka v kulturno in tu- ristično ponudbo. S projektom »AS – Arheologija za vse« želimo povečati dostopnost spomenika, ga umes- titi v kulturno in turistično ponudbo območja, razviti program in infrastrukturo, ki bodo omogočali delovan- je arheološkega parka skozi vse leto in njegovo finančno vzdržnost. Posebna pozornost zaščite spomenika bo namenjena mozaikom kot bistvenemu arhitekturnemu segmentu arheoloških arhitekturnih ostankov. Zagot- ovljene bodo ustrezne zaščitne konstrukcije, ki bodo dolgoročno zagotovile ohranitev restavriranih mozaik- ov. Za potrebe ustrezne prezentacije bodo restavrirane tudi zidne arhitekturne ostaline rimske obmorske vile »in situ«, saj jih je le tako mogoče predstavljati in us- trezno interpretirati za obiskovalce. Rezultati projekta bodo vzpostavitev interpretativnega centra v parku, konservirani in prezentirani ostanki vile in mozaikov, vzpostavitev prvega podvodnega arheološ- kega parka, inovativne digitalne in interaktivne rešitve za povečanje izkustvenih doživljajev obiskovalcev ter vključitev parka v kulturno in turistično ponudbo. Koristi projekta bodo deležni lokalna skupnost, izo- braževalne institucije na vseh ravneh, turisti, obiskoval- ci s posebnimi potrebami, zainteresirani posamezniki in javnost, institucije s področja kulturne dediščine. Pro- jektne dejavnosti prinašajo nove vsebine, ki bodo omog- očile njegovo obnovo in restavracijo, ustrezno prezent- acijo in dostopnost ter oblikovanje v novo destinacijo kulturnega turizma. Summary Roman maritime villa in San Simon is a monument of national importance, which represents a special chal- lenge in the interpretation and popularization for the general public. First part of the paper presents an over- view of previous promotions and presentations of this archaeological monument and site in the framework of already completed national and international projects. In the second part of the paper the international project “AS - Archaeology for all. The revival of the archaeolog- ical park Simon’s Bay” is presented as an upgrade to the previous work. Researching and establishing of the park in the area of an archaeological monument of national importance was supported through several national and interna- tional research projects and the regular, annual financial support from the Municipality of Izola as well as the ac- tive cooperation of the national Institute for the Preser- vation of Heritage and its Restoration Centre. The archaeological site of Simonov zaliv is a cultural monument of national importance it has been under the management of the Institute for Mediterranean Heritage since 2010. It features the best preserved and studied remains of a Roman seaside villa with a port in Slovenia; however, they are not properly presented and accessible. The remains are at risk due to groundwater and sea tides, which affect the archaeological remains. Furthermore, due to their being exposed to the open air, some materials are subject to accelerated process of decay. The aim of the project “AS - Archaeology for all” is to increase the accessibility of the site, placing it in the cul- tural and tourist offer of the region, as well as to devel- op a program and infrastructure that will enable the op- eration of the archaeological park throughout the year, making it financially viable. Special attention will be paid to the protection of the monument’s mosaic floors as an essential architectural segment of the architectur- al remains. Appropriate protective measures will be un- dertaken to ensure a long-term preservation of restored mosaics. For the purposes of a relevant presentation the wall architectural remains of the villa will be restored “in situ”, since that is the only way to properly represent and interpret the remains for visitors. The results of the project will include the interpretive centre in the park, the preserved and presented remains of the villa and its mosaics, the first underwater archaeo- logical park, the innovative digital and interactive solu- tions to increase the empirical experiences of visitors - in short, the park’s full integration into the cultural and tourist offer. The project will be of utmost benefice to the local com- munity, educational institutions at all levels, tourists, vis- itors with disabilities, interested individuals and public institutions in the field of cultural heritage. Project ac- tivities will introduce the reconstruction and restora- tion, appropriate presentation and accessibility and the creation of a new cultural tourism destination. st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 3 (2 01 5) , š t ev il k a 1 84 Literatura Bogovčič, Ivan. »Ostanki antičnih mozaikov in fresk v Simonovem zalivu.« Varstvo spome- nikov 35, (1994): 7-17. Boltin, Elica, and Iva Mikl. »Izola.« Arheološki pregled 1, (1959): 103-104. Boltin-Tome, Elica. »Izola, Simonov zaliv.« Varstvo spomenikov 15, (1970): 155. Boltin-Tome, Elica. »Izola, Simnov zaliv.« Varstvo spomenikov 25, (1983): 223. Boltin-Tome, Elica. »Arheološke najdbe na morskem dnu slovenske Obale.« Kronika. Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37, (1989): 6–16. Breznik, Andreja. »Vrednotenje arheoloških najdišč za upravljanje v obliki turističnega kompleksa arheološki park.« Studia uni- versitatis hereditati 2, 1-2 (2013): 105-115. Breznik, Andreja. Management of an archaeo- logical park (el. knjiga). Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2014.  Brezovec, Aleksandra, Gorazd Sedmak, Kseni- ja Vodeb. Srce Istre. Kulturna dediščina sko- zi oči turistične javnosti. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno sre- dišče, Knjižnica Annales, 2007. Groh, Stefan, Mitja Guštin, Irena Lazar, Helga Sedlmayer. »Neue Forschungen in der rö- mischen Villa Marittima von San Simone / Simonov zaliv bei Izola, Slowenien.« Ar- chäologie Österreichs 20, 1, (2009): 53–57. Groh, Stefan, Helga Sedlmayer. »Die Grabun- gen in der Römischen Villa Maritima von San Simone / Simonov zaliv bei Isola / Izo- la, Slowenien.« Annales, Series Historia et Sociologia 18, (2008): 385–396. Groh, Stefan, Helga Sedlmayer. »Nuove ricer- che nella villa maritima romana di San Si- mone/Simonov zaliv presso Isola/Izo- la (Slovenia).« Aquileia Nostra 80 (2009): 233–258. ICOMOS, »Mednarodna listina o ohranja- nju in obnovi spomenikov in spomeniških območij (Beneška listina)« in Doktrina 1: Mednarodne listine ICOMOS, editor: Jovo Grobovšek, 25-28. Ljubljana: Združe- nje ICOMOS/SI, 1999), 1964. ICOMOS, »Mednarodna listina o ohranjanju in upravljanju arheološke dediščine (Lau- sannska listina)« in Doktrina 1: Mednaro- dne listine ICOMOS, editor: Jovo Grobov- šek, 45-50. Ljubljana: združenje ICOMOS/ SI, 1990. ICOMOS, »Mednarodna listina o varovanju in upravljanju podvodne kulturne dediščine« in Doktrina 1: Mednarodne listine ICO- MOS, editor: Jovo Grobovšek, 53-58. Lju- bljana: združenje ICOMOS/SI, 1996. ICOMOS. »Mednarodna listina o kulturnem turizmu: Upravljanje turizma na območjih dediščinskega pomena.« Doktrina 1: Med- narodne listine ICOMOS, uredil: Jovo Grobovšek, 61–67. Ljubljana: Združenje ICOMOS/SI, 1999. ICOMOS. »Listina o intrepretaciji in predsta- vitvi območij kulturne dediščine.« Dok- trina 2: Mednarodne listine in dokumenti ICOMOS, uredil: Jovo Grobovšek, 45–53. Ljubljana: Združenje ICOMOS/SI, 2008. Kavčič, Martin, Stokin, Marko, Zanier, Kathari- na, Kikelj, Martina L., Peršolja, Igor. »Izo- la - Arheološko najdišče Simonov zaliv.« EŠD: 195 : konservatorski načrt : mapa 01, mapa 02, mapa 03, (03-8). Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Restavratorski center, 2010. Lazar, Irena. »Rimska vila Simonov zaliv – možnosti predstavitve mozaikov.« V: Sto- kin, Marko (ed.), Kramar, Sabina (ed.). Mednarodni simpozij o mozaikih Mozai- ki severnega Jadrana, 10.-12. november 2010. Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dediš- čine Slovenije, 2011: 161–174. Lazar, Irena. »Izobraževanje na področju kul- turne dediščine: Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem.« Studia universitatis hereditati 1, 1-2 (2013): 123–139. Lazar, Irena. »Arheološki parki in poti v Slove- niji.« Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2014, Ljubljana. st ud ia universitatis he re d it at i 7 | i . l a z a r in z . m il eu sn ić – p ro je k t a s in a r h eo lo g ij a k o t k u lt u r n i t u r iz em 85 Lebe, Sonja Sibila et al. Strategija razvoja in trže- nja kulturnega turizma 2009-2013. Maribor: Slovenska turistična organizacija, 2009. Matejčić, Sniježana, Katharina Zanier, Marko Gergolet, Maša Sakara Sučević, Miodrag Kalčić, (eds.). Istrski arheološki parki, pot bogov. Pula: Istarska županija, 2007. Stokin, Marko. Katharina Zanier, »Simonov zaliv.« Ljubljana: Zavod za varstvo kultur- ne dediščine Slovenije, 2011. Šribar, Vinko. »Arheološko topografske ugoto- vitve v Simonovem zalivu.« Arheološki ve- stnik 9-10, (1958-1959): 271–283. Šribar, Vinko. Simonov zaliv.« Arheološki pre- gled 3, (1961): 69. Šribar, Vinko. »Simonov zaliv pri Izoli.« Varstvo spomenikov 8, (1962): 251-255. Tamaro, Bruna. »Isola costruzione romana.« Notizie degli scavi di Antichità. (1928): 412- 414. Uradni list Republike Slovenije, št. 81/99-3854. Zanier. Katharina. »Progetto per la valorizzazi- one della villa marittima di S. Simone a Izo- la/Isola.« V: Sažeci = Riassunti. Poreč: Za- vičajni muzej Poreštine, (2008): 13-14.