St 108.
Posamezna itevilka slane 20 vinarie«, ‘■s
_ _	... tžm
Maribor, 4. oktobra lOlP.
Letnik ¥*-
NOVICE
Ishajajo vsak torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne. — Posamezne številke 20 V. — Po pošti se list ne pošli ia
Liberalno nemška pobratimija.
Res neverjetno se dozdeva vsacemu globoko, daleko in pametno narodnemu Slovencu, kako je mogoče, da so se usedli k skupni mizi JDS-Slovenei in nemško mariborske glave, da1 začnejo zajemati in u-živati skupno brano. Kdo je pogrnil to mizo, kedo pripravil in zmešal to skupno jed ? Slepi denar in dobičkaželjnost mlado neizkušenih JDS-advokatov, ki ne gledajo dalje nego v svoj denarno pohlepni žep, kako bi ga zakrpali in s časom 'napolnili do vrha, če tudi z Judezevim denarjem. Kfedo izmed pravih, res narodno delavnih Slovencev je poznal pred in med vojno: dr. Kodermana, Lipolda in Irgoliča? Gotovo nikdo izmed oraterjev naše slovenske narodne celine! Pač pa so nam v prebridkem spominu, osobito izza leta 1814 mariborski Nemci. iTiako barbarsko kruto kot je postopala z našimi narodnimi žrtvami ;maribor-ska, nemškutarska sodrga, ni nikdo v rajni Avstriji. In kedo je to slepo surovo fakinažo hujstil, kedo jej je stal s povelji za hrbtom, kedo odpiral ječe našim, nedolžnim narodnjakom? Bili soj mariborski Velenem-ci, ki SO se sedaj vsedli pod pritiskom v Parizu končno veljavnih: sklepov z JDS-Slovenci k skupni mizi. V prežalostnom J.etu.,1814 nisnjo poznali med, nami -ae-klerikalcev, ne liberalcev, bili smo Slovenci, ki smo si bili edini v bodoči ošveti nad krvoloki. Prismeh-Ijala’ se nam je v „nemški-“ Maribor Jugoslavija. Kedo se jej je očitno rogal, jo gledal prezirljivo in se jej pošmehal v gotovem upu,‘...dà; bo Maribor še nemška last? Ha, mariborski Prusi, ki so nahujstili svo’ jo mladino, da se . je. drznila javno vpiti in dejansko nastopiti proti Jugoslaviji, dokler je ni razpršila jeklena toča iz naših pušk. Z lastno mladino jim ni u-Spčlo, krenili so n$ Judezevo pot podkupovanja našega vojaštva. Tudi Judežev groš je padel in odplaval po Dravi, potrkali so na, svetovno mogočna vrata v Parizu. Predno so se jim ta odprla, dvignili so svoje nenjško ponosne glave, srce jim je poskakovalo v upu osvete nad mariborskimi Jugoslovani, roke so jim že postavljale vislice in vile vrv za slovenske vratove. Vendar še mednarodna pariška vrata so se zaprla pred krivičnimi zahtevami mariborskih Nemcev. Ker so se jim zrušile vse vražje nakane, poba-sati Mrvibor v svojo vsenemško malho, so sklonili svojo glavo in hrbet, vzeli v roke ponižno potno palico in jo ubrali proti oni hiši, , kjer biva zanje najmanj nevarna družina JDS-advokatov. JDS-vrata pa se jim niso samo gostoljubno odprla, ne,; pogrnila se je . čelo miza, pripravila se je za nemške begunce jed, katero že'uživajo gostitelji JDS in gostje, berači |l| mariborski Nemci./Vprašajmo se še enkrat: Kaj je združilo te ljudi, ki -bit si morali biti vendar največji nasprotniki? Saj vendar ni mogoče, kar čez noč pozabili mariborsko nemškega trinoštva in jugoslovanskega veleizdajstva? Liberalno , nemška vez je oni vražji jaiamon pod krinko in masko mednarodnosti — denar in Judeževa kupčija. Kedo je rodil naše narodne izdajice že v stari Avstriji? Denar in nemško polha skleda. Ono peklensko moč bo obdržal denar vedno in tudi v Jugoslaviji v obmejnem Mariboru.-,Ven-
dar izkušnja nas uči, da je ravno denar največji sovražnik in razbojnik prijateljstva. Ta prastara izkušnja se bo udejstvila prej ko slej tudi v liberalno nemški pobratimiji v Mariboru. Kar ni krvno združila ne mati in ne po prepričanju naša duhovna mati — vera, ampak sam hudič v obliki in. podobi denarne kupčije, bo razpadlo, samo zapustilo bo žalostne posledice za naš celi, in žalibog skupni Maribor. Ako si JDS-advokati in narodni mešetar ji ter kupci v svojih puhlo. zavednih glavah domišljujejo, mariborski Vslenémec se je spametoval, krenil na pot narodne strpnosti, se bridko varajo in motijo. Nemec se spreobrne kot pravi pijanec, kadar, se od lakote in pomanjkanja zvrne v grabo. Nemci bodo sicer nekaj časa z JDS-stranko uživali in zajemali skupno hrana bogatega jugoslovanskega dobička, pa na skrivaj bodo metali v to skupno skledo nemški strup,! ki bi še enkrat znal otrovati celi Maribor. Mislimo, da kupčije po mustru JDS bi ne bili sklenili niti narodno u-mazani in brezbarvni Židje, katerim je denar nad vse. Cesar ni zmožen zadnji čifut, to stori iprezirljivo smehljajočega obraza mariborski liberalec, kateremu je narodnost Judeževa malha. To/ smo zapisali, priobčili in predložimo mariborski JDŠ, ki si je dosedaj domišljala, da puseda na svojo v Delavcu byalisano nar rodnost patent, ki je pa potrjen z nemškim pečatom. Đa, žalostna izdajstva doživljamo že ob porodu taka težko pričakovane Jugoslavije, kar nam še le'bo prinesla prihodnost! JDS v Mariboru, naše „nune“ sa vam kulturen škandal; vaša nova kupbija in pobratimija z Nemci pa je z% celo Jugoslavijo — naroden škandal!
Ne „Miserere" — „Te Deum !"
Pel let jo minulo, odkar so bile'mariborske ulice in/frgi nabito polni nemškutarske druhali, M je slepo'surovo vpila in kričala: Dol » prokletimi Srbi, pfui Peter, proč s Slovenci, ki držijo s Srbi in so veleizdajice ! Kar je vpil od mariborskih nemškutarjev nahujskan proletarijat, to je pogrevala in razpe-: čavala s pridatki laži rajnaj stara Marburgarica, ki je kopala s svojo vsenemško zagrizeno čorgarijo grob bratom Srbom in nam Slovencem. Kedo bi bil tedaj leta 1914 mislil .ali si drznil domnevati, da bo v isto jamo, katero/je ta list pripravljal za celotno Jugoslavijo, padel sam v njo. Božji mlini so počasni, a gotovi ! j Se le Čez pet let so zmleli mariborsko nemšku-tarijo in njih starobabnasto prepirljivo — Marburga-rico. Pokopali smo staro tetko, katero je pognala na oni svet sama prepirljivost, ravs in kavs ter zdražbar,-stvo v družbi s protiverstvom. Niti njen glavni sotru-dnik, izgnani pastor Mahnert je ni spremljal na zadnjem pötu. Izmed nas pa tudi nobeden ne bo pretakal solz za listom, ki nam je samo le škodoval'in še šun-tal y zadnjih zdihljajih mariborske Nemce, da ne spadajo-v Jugoslavijo, ampak k solneu, k 80 milijonskem ;-r; vsenemškem narodu v rajhu. No, sedaj pa ima Marburgarica solnce — v grobu. Umrla tašča Mar-■burgarica je dobila kot naslednico snaho, ki nam o-
beta drugo, novo, boljše in nam prijaznejše življenje in pisanje kakor njena bognasvaruj tašča. Mi ta list nove struje iz tega stališča pozdravljamo, in upamo, da ne; bomo živeli z njim v večnem prepiru in sovraštvu, kakor z rajnim, ki nam je bil smrten sovražnik po veri in narodnosti. Ako bo nova! Marburgari-ca res hodila po pri nastopu začrtani poti, ne bo naletela pri nas na nikak odpor ali preganjanje, ampak na ožji sporazum, ker ne živimo več v prepirljivi stari Avstriji, ampak v SHS bratski Jugoslaviji. Toraj še enkrat, letos ko obhajamo petletnico prežalosfnih spominov izza dobe 1914, pa nam nekako preganja to žalost in srd in pohlepi po maščevanju dejstvo, da smo po petih letih,v slovenskem’Mariboru in ob grobu vsenemške in protestantovske Mar-burgarice. Pri sedanjih spominih na res naš Maribor in sveži grob pruske tašče nel bomo peli ob petletnici žalostni in nevoljni:1 Miserere! ampak: Te Deum! Da, Bog, hvalimo Te, da si nas uslišal in nam pripravil veselo slavlje — slovenskega Maribora.
Usoda ptičkov — tihotapckov.
Nove vrste ptice so prifrfotlale od nekod v našo kraje. Imenujejo se ptiček-tihotapček. Posebnost to ptice je. da ima poleg navadnega zakrivljenega kljunčka in črnega, čopa ter zbiksanih krempeljčkov, pod vsako porotnico žepu podobno vrečico. V obeh i-ma shranjeno čudotvorno mazilo: v' oni na levi strani za male, v oni na desni strani za velike bolnike. Čudno dobrega srca so ti ptički — tihotapčeki. Rekel bi, da so to novodobni Samaritani. Na svojih vsakdanjih poletih — ki izvršujejo krščansko delo usmiljenja — zagrabijo večkrat v vrečico, kjer je shran-; jeno mazilo. Ce so mali ljudje pred njimi, jih nama-' žejo z mazilom za male, Če pa se pòjlavi pred ajmn" kak „večji“ ali „višji“, pa ga namažejo z onim lekom, ki pomaga „velikim“. Na ta način storijo trajno dobro delo: 1 onim, ki potrebujejo mazila, 2. lačnim revčkom v Nemški Avstriji, ker jim preskrbijo mesa in klobas in 3. samim sebi, ko si oblečejo toplejšo suknjo. Pred nekaterimi dnevi je poletel tak ptiček — tihotapček čez naše Spilje. Polet se mu je^ sprva 'do-, bro posrečil. Dasiravno je bil nasproten veter, vendar. je z uspešnim zdravilom — mazilom že skoro prišel do cilja, da bi kot usmiljen, Samaritan napital lačne nemške vrabčke z jugoslovanskimi šunkami, kračami, papriciranim Špehom in finimi klobasami iz krčevinskih klobasnih tovarn. A zgodila se mu je neljuba pomota. Enega „malega;“ je namazal z mazilom za „velike“, a čisto blizu cilja je ga obsenčil hudobni duh zmote in je „velikega“ hotel namazati z mazilom zn „male“. Smola. Ptičku so se polomile peruti in padel je v roke pticam —- roparicam, ki so mn pobrale dragocene šunke, krače in klobase.. Polastile so se njegovih dragocenih mazil in ga še nazadnje odvedle v kletko v Maribor. Res brezsrčne so le ptice — roparice. Ubogi ptiček — tihotapček je sedaj ob svojo svobodo in še dela krščanskega usmiljenja ne more več izvrševati!
Razne novice.
Pri prestolonasledniku Aleksandru se je javil v avdijencoi Stojan Protič in izjavil, da ni mogel sestaviti kabineta in je vrnil poverjeni mu mandat. V parlamentarnih krogih se govori, da bo pozval regent na dvor še enkrat vse načelnike strank in bo vplival nanje, da se vendar toliko sporazumejo* da bode moč sestaviti koncentracijsko vlado, ker je država v prevelikem neredu.
Po Beogradu krožijo govorice, da se bo sestala uradniška vlada, ki bi reševala vsaj tekoče vladne posle	%
Regent Aleksander je potrdil za Zagreb visoko gospodarsko in gozdarsko šolo.
Razsodba predsednika Wilsona. glede reškega vprašanja je že na potu v Rim.
Pogajanja med Cehoslovaško in Nemčijo so dovedla do uspeha. Cehosiovaška bo. dobila v zameno za sladkor, premog in kalino 50.000 pušk, 10.000 karabink, municijo ter pionirsko orodje.
V Berolinu so prevzeli demokratje ministrstvo pravosodja, čegar vodja bo ob enem/zastopnik državnega kanclerja, prilastili so si tudi notranje zadeve in ministrstvo za, izvedbo gospodarskih mirovnih pogojev, zlasti glede obnove severne Francoske in Belgije.
Socijal-demokratska frakcija narodne skupščine v Berolinu je zopet izvolila Scheidemana za predsednika.
Vojni spomini znanega nemškega generala Lu-dendorffa bodo dali 20. milijonov dobička, Ludendorff je naklonil ta denar za vojne invalide. Saj lahko, Ludendorff ima gotovo poleg! Viljema na vesti največ nemških invalidov.
Francija je demobilizirala dosedaj že dva milijona vojakov. Angleška demobilizacija bo gotova še to leto. (
Na Angleškem se še stavka železničarjev ni zmanjšala. Stavkajoče železničarje nadomešča veliko število prostovoljcev iz vseh stanov, celo iz duhovniškega. Da preživljajo London je na razpolago 5Ö00 mo-4 tornih vlakov, od katerih dovaža 1000 vlakov le mleko. Odpošiljatev pošte na celino se oskrbuje z večine potom letal. Vsled železniškarske stavke raste promet paroplovbe. Vendar se je povrnilo na Angleškem v službo 50.000 železničarjev.
Angleška vlada je vstaše v Indiji strogo kazno-
'205^v^ dosmrtno pregnanstvo, 104 v več kot triletno ječo, 346 pa da zgubijo vsa svoja posestva.
Angleško ; ministrstvo je sklenilo, da se uposla-vijo diplomaški odnošaji in zveze'z Nemčijo.
Po vsej Španiji se je uvedel osem urni delavnik.
I Ruski general Denjikin organizira s svojimi kozaki na po njem zasedenem ozemlju progrome proti Židom. Dogajajo ter uprizarjajo se morije med židovskim prebivalstvom.
Boljševik! hočejo skleniti mir, ako bi! bila Lje-ninu in dvanajsetorici boljševikov zagotovljena varna vožnja v Južno Ameriko, i
Slavka; v Ameriki povzroča vsaki dan 10 milijonov dolarjev izgube in škode. %
Dovoljujemo si vprašanje: Kako je z mariborskim trgovskim in obrtnim društvom? Svoj čas je bila velika agitacija za to društvo. Pobirala se je od znatnega števila članov članarina in prispevki za a-gitacijo. Sedaj pa že precej časa spava celo društvo. Sliši še celo, da mislijo trgovci ostaviti obrtnike in se vsi okleniti trgovskega gremija. Na to vprašanje bi nam lahko odgovoril mariborski g. Weixl.
Objavili smo v zadnjih Novicah glede nemškutarje na niagistratu slučaj A. Slapernik imenoma. Ravno isti človek je prišel tudi včeraj na isti magi-stratni oddelek kot zadnjič. Seve, vsi so ga nahrulili, zakaj je „lagal“ in celo; zadevo objavil v tako' slabemu časniku kot so Male novice. O, da, da, za gospode na magistratu od Pfeiferja do zadnjega uslužbenca je ta listič nekaj slabega,’ ker biča njih nemšku-tarsko korupcijo, sicer bi že itak županil na magistratu kak Neineo. No pa k slučaju Slapernik. Včeraj so znali uradniki dotičnega oddelka slovenski, e-den je celo izjavil po Pfeiferjevo ponosno: 'Jaz sem vendar — Sokol! Le edna gospica se je še okošala ter sikala nemški. No, to mora biti prava žlobudra
na tem'oddelku: Sokol, nemške frajle in nemškutar- j ji. Pa lcaj ! Saj so- si pobratimi z Nemci njih najvišji predstojniki, kako bi naj bili poduradniki proti samim velikim duhovnom!
Uredništvu „Malih novic“. Z ozirom na članek Vašega cenjenega', lista „Protekcija, vladnega komisarja“, Vam javljam, da mi g.' vlad. kom. dr. Pleiter, ni nikoli dal niti najmanjšega navodila,'da bi se naj glede stanovanj tukajšnjih Nemcev na nje oziral. — Pečarič.
Kaj je resnice na tem? Po Mariboru se govori, da so zaprli trgovca Tišlerja radi tihotapstva. Vi zvezi s tem je tudi neka druga oseba, kateri,, je ma-.gistrat odstopil nedavno lokal.
Cr. Schwaiger iz magi str ata. so napisali odprto pismo v Delavcu. G. trgovec Pečovnik se je obrnil glede teh odprtih Schwaigerjevih črk na njega samega in mu povedal in še enkrat' zatrdil, da je vse res, kar smo priobčili tozadevno. G. Schwaiger je vzel to izjavo ria znanje in menil, da. njemu ne ugaja, ker smo pripomnili v notici: „g. Schwaiger žalostnega spomina“.(Teh besed uredništvo ne bo nikdar pre-klicavaio, ker g. Schwaiger je za vse mariborske res Slovence kot bivši stanovanjski ravnatelj — žalostnega spomina. Seve, mariborski Nemci in nemškutarji bi lahko žalost obrnili v — veselje. Kako „veselje“ da ima magistrat sam, s tem g. Schwaigerjem je jasen dokaz, ker g. Schwaiger vedno spreminja svoje portfelje. Alij sam ali prisiljeno, o tem nočemo razpravljati. Cuje se; da bo njegov tretji portfelj If policija. Gratuliramol Svarimo pa g. Schwaigerja pred odprtimi pismi v Delavcu, sicer mu bomo'1 mi napisali ednega, ki bi mu znalo spremeniti tudi njegov bodoči „policijski portfelj“. G. Schwaiger, čujte in molite nad, žlahto, odprtih pisem pa seJ varujte, če tudi vas šam Pfeifer tišče na to za vas preveč prostorno in odprto pot. Z Bogom za enkrat!
IV pondeljek zvečer ob. ti. uri ,vsi na shod Slovenske Ljudske Stranke v dvorani v Flosarski ulici št. 4.
Shod somišljenikov Slovenske Ljudske,. Stranke se vrši/v pondeljek, dne 6. oktobra ob 6. (18.) uri
v.dvorani Flosarska ulica št. 4 v Mariboru (blizu Cirilove tiskarne.). Vspored: 1. Šolsko vprašanje, 2. politični položaj, S. stanovanjska, mizerija, 4. draginja. Vabimo na ta, shod vse naše somišljenike in so-mišljenice iz mesta in okolice. Posebno vabljeni vsi u-dje Strokovne zveze. Prosimo naše zaupnike in zaupnice* vseh stanov, da razvijejo danes, jutri in pou-deljek prav živahno agitacijo za shod.. Izvršilni odbor SLS ,za Maribor in okolico.
Izletniški vlak, ki je do konca septembra vozil vsako nedeljo in praznik med Mariborom «in Dravogradom— Meža,; bo vozil, kakor nam poroča železniška uprava, ob nedeljah in praznikih še do konca oktobra. S prvim novembrom bo pa itak že vpeljan nov vozni red na vseh progah južne železnice.
Slovenci mariborski in okoliški! Udeležite se jutri popoldne v velikem številu prireditve jugoslovanskih Železničarjev v Narodnem; domu !
Dobava sena za garnizijo Maribor oddala se bode potom ofertalne licitacije. Ofertalna licitacija vrši se dne 17. oktobra t. 1. ob 10. uri predpoldne pri komandi mesta. Vsi interesenti se povabijo, da vložijo svoje pismene oferte zapečatene najpoznejše do la. oktobra t. 1. komandi mesta./ Vsa podrobnosti so razvidne iz razglasa v „Službenih Novinah“, ki izhajajo v Beogradu. Potrebne informacije dobijo interesenti pri komandi mesta.
Današnji trg v Mariboru je bil slabo obiskan* Špeharjev je bilo samo 11, ki so pripeljali 62 prašičev. Cena za Špeh 30 do 361 K, meso 15 dol7 K, kg* Krompirja ni bilo skoro nič. Cena 7 do, 8 K ena merica. Da ni krompirja na trgu, je 'krivo večinoma tankovestno postopanje magistratnih nastavljencev, ki
vsakega kmeta, ki ceni krompir malo višje,, kot. jo določil magistrat, brezobzirno tirajo pred magistratno „krvavo rihto“. Mesto, da bi ljudje bili zadovoljni, da kmetsko ljudstvo sploh kaj pripelje ali prinese na trg, pa cveti ovaduštvo in tiranstvo proti kmetu. Da ni jajc in krompirja na trgu, ste si krivi popolnoma sami. — Zita je bilo precej. Cena za vse vrste žita ra-zun ovsa 1 K 80 v do 2 K 20 v 1 liter, oves 1 K. Precej je bilo na trgu tudi moke vseh vrst. Perutnine je bilo tokrat, okoli 1000 komadov. Cena gre kvišku. Sadja je bilo malo na trgu* Jabolka stanejo 2 do 5 K,1 hruške 4 do 7 K, češplje 5 do 6 K en kg.
Vinska trgatev v zvezi z odhodnico mariborskih letalcev^ se vrši v nedeljo, dne 5. oktobra v gostilni VolmajeV na. Tržaški cesti. Na vsporedur je “ples, šaljiva pošta, konfeti in mnogo drugega. Uljudno se vabijo vsi, ki si želijo poštene zabave/ in ker je del čistega dobička namenjen invalidom.
Nekateri, ki naslavljajo pisma na Maribor, o-znacujejo. ulice, kakor so jih čitali in si jih zapomnili iz časopisov v že slovenskem jeziku. Seve, mi v Mariboru pa imamo še samo nemške poulične table, dokler nam ne vlijejo slovenskih, ki pa so že naročene. Težkočo in zmedo delajo ti naslovi s slovenskimi uličnimi imeni na pismih ter kartah pošti, osobito pismonošam, ki pošte večkrat dostaviti niti ne morejo; ker jim slovenska imena ulic, ki še niso nabita, ne morejo biti znana. Občinstvo opozarjamo tem potom, naj ne napravlja s prenagiico, v tem oziru nepotrebnih zmed na pošti. Ako smo se zadovoljili toliko let z nemškimi uličnimi imeni, bomo šai počakali v tem o-ziru vsaj en mesec, pa bomo imeli za vedno slovenska imena., Te vrste so napisane'v interesu pošte in adresatov.
Dobava premoga za kurjavo in kuhanje za garnizijo Maribor, oddala se bode polom ofertalne licitacije. Ofertalna licitacija vrši se dne .18.. oktobra t. 1. ob" 10. "liri pri komandi mesta. Vsi interesenti se povabijo, da vložijo svoje pismene oferte zapečatene najpoznejše do 15. oktobra t. 1. komandi mesta^ Vse podrobnosti so razvidne iz razglasa v „Službenih Novinari“; ki izhajajo v Beogradu. Potrebne, informacije dobijo interesenti pri komandi mesta.
Krčevina. Napis „Langsam fahren“ je last mestne občine mariborske in ne krčevinske. Tudi napis na. poslopju ob južni železniški progi: „Obstverwertungsgenossenschaft“ ni več v področju krčevinske občine, temveč leži dotična hiša v', občini Leiteršperg.
Za premijero „Veriga“, je kakor se nam poroča, telegr. pozvan avtor.
Gledališki list. Ravnateljstvo, slovenskega me-‘ stnega gledališča se je odločilo vkljub velikim izdatkom, izdajati „Gledališki list“, ki se bode pečal posebno v gledaliških stvareh. List bode prinašal razen gledaliških, vesti tudi esseye avtorjev, čigar igre se bodo uprizarjale na našem odru. List bode služil tudi v pojasnilo raznih dramskih del in bode prinašal sporede vseli iger. List bode opremljen še z oglasi raznih tvrdk, ki so se za oglas prijavile v precejšnem številu. Radi tega se opusti nadaljna prodaja lepakov pri predstavi ter nadomesti z gledališkim listom* Izhajal bode list pri vsaki premijeri' tekom cele sezone s ceno številke K 1.—. Tiskan bode na 8 straneh na boljšem papirju.
Repertoire slov. mestnega gledališča. V soboto „Veriga“ pri prisostovanju avtorja, izven abonn.; v nedeljo „Tugomer“ abonnementB zadnjikrat; v pondeljek zaprto; v torek „Veriga“ abonn} A; v sredo zaprto; v četrtek „Ugrabljene Sabinke“ abonn. B; v petek zaprto; v soboto „Amnestija“, „Medved“* abonn. A*
Gledališke vesti. V prihodnji torek se ponavlja „Veriga“ prvič, pripravlja pa za četrtek velezar bavna burka V Schönthana „Ugrabljene Sabinke“, ki se vrši na „B“ abonnement. Ravnateljstvo javlja tem
potom na mnoga vprašanja, ‘da se za „3“ abonne-inent lahko priglase vsi oni, koji bi se abonnirali samo na en del ali pol lože. posebno ! družine,, ki rabijo samo pol lože. Ravno tako še je mnogo najlepših sedežev v parterju in na balkonu na razpolago občinstva. Vsa tozadevna pojasnila daje radevolje blagajničarka v Grajski ulici 25.
Pouk v francoskem in češkem jezika po direktni moderni meto-ti za odrasle in otroke. Priglasiti t Badlgasse 9, Maribor. Med 5—6 aro popoldne.	213
Gospodična sprejema za izdelovanje belega perila. Vprašati je v Franc Jožefovi cesti 85, branjarija, Maribor.	214
Denarnico rjave barve, z vsebino okrog 340 E je dne 2. oktobra popoldne izgubila na cesti od Pob-režke do Lenan-olice, revna oseba. Poéteni najditelj naj jo izroči proti nagradi v magdalenskem župnišča.	226
Delavec išče sobo ali posteljo. Ponudbe na Jvan, Grajska ulica 20, Maribor.	229
Kuharico, ki zna samostojno kuhati, perilo lik&ti, iz poštene hiše sprejme pod najugodnejšimi pogoji gospa Karolina Fric, Maribor, Glavni trg," prodajalna obuval.	1717
Lepa omara 8e proda. Mlinska ulica 6.
Maribor,
1723
Elegantno salonsko pohištvo, frak z žfiejem, matrace iz žime in različno se proda. Maribor, Gosposka ulica 66-11, vrata 7.	1722
Gostilna pri „SOLNCU“ E. F. Bibič v Pekrah
vabi na veselico
v nedeljo, dne 5. oktobra popoldne.
Igra domača godba.
Izborna nora in stara pekrska, ljutomerska in bizeljska vina, topla in mrzla jedila. Vstop prost.
Oznanila Union-Propagande, Maribor, Gosp. ul. 25.
Barva Kemično «s»
vsakovrstno blago.	1696—438—208
obleke.
Raznašalci
za naše liste se sprejmejo proti dobremu zaslužku. Cirilova tiskarna.
Zobozdravnik
dr. Franc Kartin,
bivši asistent profesor Metnitza-a na Dunaju, se je preselil v Maribor in ordinira op 8. t. m. naprej. Grajska ulica (Burggasse) 9, v hiši Wögerer. od Va 9—12, Va 3 (Va 15)—5 (17).	229
POZOR!
Kdor želi dobro in poceni jesti, ta naj] gre v gostilno Izidor Copetti, Vojašniška uÜca 5, tam se dobi zajutrek, obed in večerja za 6 K, sam celi obed stane K 3’— Priporočam tudi sveže Götzovo pivo, bela in črna vina in sladki sadni mošt.	211
Dovoljujeva si naznaniti, da sva prevzela dne
1. oktobre t« I,
restavracijo pri klavnici.
Poskrbela sva za izborna stara in nova vina, za izvrstno domačo kuhinjo in bodeva tudi v vsakem dragem oziru cenj. gostom kar najskrbneje postregla. Za mnogobrojen obisk se najtopleje priporočava !
Antes in Ernest Birtfi.
Pere in svetlolika
ovratnike, zapestnice in srajce.
tovarna JOSIP REICH,
MARIBOR, Gosposka ulica št. 38,
Poštna, naročila se izvršujejo točno«,
Vabilo na
veselico in vinsko trgatev,
katero priredijo vojaki, ki so se vrnili iz italijanskega vjetništva, v nedeljo dne 5. oktobra
v gostilni „Križev dvor“. Vstopnina 2 k.
Srečolov, šaljiva pošta, ribolov, konfeti in godba. K obilni udeležbi vabi
228- ___ odbor.
NAZNANILO!
Naznanjam cenj. občinstvu, da sem
1, oktobrom 1.1. pr@vx@l
KAVARNO „PROMENADE“
Mošinekov drevored :::: (Krčevine 112) :::: MARIBOR.
1724 Prizadeval si bom, da bom cenj. 224 gostom točno in solidno postregel.
Za obilen obisk se priporoča Anton POŠ, najemnik.
227
MODISTINJA
JOSIPINA SCHWEIGER :: Bergstrasse 4, II. nadst.
se priporoča cenjenim damam v napravo
novih klobukov, prena?eiani® 5 istih ter poaravllo starih, S
Naročila se izvršujejo hitro in solidno.