GEOLOGIJA 33, 9-12 (1990), Ljubljana
V spomin
dr. Primožu Krivicu, 27. 3. 1950-26. 2. 1990
Nekaj več kot leto dni mineva,, odkar
nas je - oktobra 1989 - presenetila vest
o Primoževi težki prometni nesreči. Po-
trebni so bili njemu lastni življenjska
moč, volja in ljubezen do hidrogeologije,
da se je lahko že v začetku januarja 1990
poln načrtov vrnil k svojemu delu v Ge-
ološki zavod. A smrt, ki je zgrešila prvič
na avtocesti Postojna-Ljubljana, je neiz-
prosno udarila drugič v Kačni jami.
Primož se je že zelo zgodaj zapisal
krasu in njegovim pojavom. Že kot štiri-
najstletni fantič se je prvič udeležil ek-
spedicije jamarskega kluba na Kaninske
pode in petnajstleten je na njih že odkril
192 m globoko Primoževo brezno. Ja-
marstvu v vseh njegovih oblikah je ostal
zvest vse odtlej. Bil je izvrsten plezalec in
potapljač. Po mnenju znanega sloven-
skega speleologa prof. dr. Jurija Kuna-
verja je bil izjemna osebnost že v letih
zorenja in je skoraj drzen pa z jasno
odločnostjo v šestdesetih in zgodnjih se-
demdesetih letih botroval vsem največ-
jim speleološkim odkritjem in podvigom v Sloveniji. Njegova zapisanost krasu in
speleologiji ga je skoraj logično pripeljala do študija geologije in navsezadnje do
usmeritve v hidrogeologijo, kjer smo ga spoznali njegovi kolegi in delovni tovariši.
Tudi pri delu v stroki so prišle do izraza tiste njegove kvalitete, ki so jih pred tem
opazili njegovi jamarski prijatelji. Po študiju geologije na Univerzi v Ljubljani, kjer
je leta 1974 diplomiral na usmeritvi praktična geologija, se je za približno leto dni
zaposlil pri Projektu nizke zgradbe. A sodelovanje pri gradnji cest in z njo povezanih
inženirskogeoloških problemih je bilo zelo daleč od njegovih resničnih strokovnih
interesov. Zato se je že leta 1975 zaposlil na Geološkem zavodu Ljubljana, na
njegovem tedanjem oddelku za hidrogeologijo in inženirsko geologijo, in začel sode-
lovati pri hidrogeoloških raziskavah slovenskega krasa. Želja po strokovnem izpo-
polnjevanju ga je od tu v letu 1977 vodila na postdiplomski študij hidrogeologije na
10	Miran Veselic
Univerzo v Montpellier (Francija), kjer je deloval eden tedaj v svetu najpomembnej-
ših raziskovalcev kraške hidrogeologije prof. Drogue. Pri njem je Primož leta 1978
magistriral s temo Etude chimique des eaux de la zone non saturée dans un karst
(Študija kemizma vod v nezasićeni coni krasa) ter že leta 1981 doktoriral s temo
Etude hydrodynamique d'un aquifère karstique (Hidrodinamična študija kraškega
vodonosnika).
Primož je strokovnemu preučevanju krasa v Sloveniji posvetil skoraj vseh pet-
najst let delovanja v Geološkem zavodu Ljubljana. Posvečal se je predvsem sloven-
skemu Primorskemu in Notranjskemu krasu. Ta dva sicer predstavljata z vidika
svetovnega razvoja krasoslovja klasično področje preučevanja krasa, a še vedno
skrivata dovolj skrivnosti za sedanjo in bodoče generacije raziskovalcev. Primoževo
delo v Geološkem zavodu je bilo iz materialnih razlogov usmerjeno skoraj vedno
izrazito aplikativno. Tako je z dolgoletnimi sistematičnimi raziskavami s svojimi
sodelavci uspešno rešil oskrbo Sežane z vodo iz zajetij pri Brestovici na Tržaško-
Komenskem krasu ter izboljšal oskrbo Slovenskega Primorja z vodo iz zajetij pri
izviru Rižane. Ta dva dosežka sta bila v slovenski javnosti zaradi svoje gospodarske
pomembnosti, v mednarodni strokovni javnosti pa zaradi svoje strokovne kompleks-
nosti in obsežnosti raziskav najbolj odmevna. Vendar zato ne smemo pozabiti, da
zajema Primoževa petnajstletna strokovna aktivnost še vrsto drobnih hidrogeoloških
študij, katerih uspešna izvedba je bil temelj za reševanje oskrbe z vodo Ilirske
Bistrice ter mnogih manjših naselij in industrijskih obratov. Ne smemo pa pozabiti
niti njegovega dela pri varovanju kraških voda, ki se mu je posvečal ne le s strokovno
korektnostjo, pač pa z vso vnemo krasu zavezanega naravoslovca.
Dragocena Primoževa lastnost je bila njegova sposobnost, da ob aplikativnih
raziskavah ni zdrknil v intelektualno ceneno rutino, pač pa jih je bil zmožen
strokovno osmisliti in dograditi do najvišje možne stopnje ter v tej obliki posredovati
strokovni javnosti. Njegova bibliografija je zato najboljša ilustracija njegove stro-
kovne odličnosti. Prav nesporna sposobnost publiciranja svojih dosežkov, povezana
z brezhibnim strokovnim znanjem in znanjem vodilnih svetovnih jezikov, ga je ob
delavnosti in ob bogastvu strokovnih idej že leta 1988 privedla do članstva v komisiji
za kras svetovnega združenja hidrogeologov (IAH). S tem je Primož glede medna-
rodne uveljavitve slovenske hidrogeologije na ožjem strokovnem področju kraške
hidrogeologije dosegel največ, kar je objektivno možno doseči. V naši ožji domovini
bo to dosežek, ki bo še dolgo spodbujal in zavezoval njegove naslednike, da ga
poskušajo doseči. Tem bo nedvomno laže, saj je strokovna raven, na katero je Primož
ob pomoči sodelavcev dvignil raziskovanje kraških vodonosnikov v Sloveniji, za to
nedvomno boljše izhodišče.
A res je tudi, da lahko tako strokovni razvoj kot tudi vse drugo vodijo le izrazite
osebnosti - in osebnosti Primoževega kova je malo. Zato njegova smrt zapušča
v slovenski hidrogeologiii neizbrisno vrzel.
^ ^	Miran Veselic
Bibliografija dr. Primoža Krivica
Objavljena dela:
Krivic, P. & Praprotnik, A. 1970, Potapljanje ljubljanskih jamskih potapljačev v Div-
jem jezeru. More 13/2, 8, Rijeka.
Krivic, P. & Praprotnik, A. 1970, Akcija potapljaške sekcije DZRJS v drugi polovici
leta 1970. More 13/5-6, 26-27, Rijeka.
Krivic, P. 1971, Pološka jama nad Tolminom. Proteus 34/1, 15-17, Ljubljana.
Krivic, P. & Praprotnik, A. 1971, Raziskovanje sifonov v Rakovem rokavu Planinske
jame. More 14/1, 31-32, Rijeka.
v spomin dr. Primožu Krivicu, 27. 3. 1950 -26.2. 1990	11
Habič, P. & Krivic, P. 1972, Nova odkritja v Pološki jami. Naše jame 13, 99-108,
Ljubljana.
Krivic, P. & Praprotnik, A. 1973, .Jamsko potapljanje v Sloveniji. Naše jame i4, 3-14,
Ljubljana.
Krivic, P. 1974, Ljubljanska jama. Naše jame 15, 57-64, Ljubljana.
Krivic, P. 1974, Potapljaške raziskave izvirov Ljubljanice. Proteus 36/5, 195-232, Ljub-
ljana.
Krivic, P. 1974, Podvodne raziskave Divjega jezera. Idrijski razgledi Ì9/1-2, 16-21, Idrija.
Krivic, P. & Praprotnik, A. 1975, Nove raziskave sifonov v porečju Ljubljanice. Naše
jame 17, 123-135, Ljubljana.
Gospodaric, R., Krivic, P. & Verbovšek, R. 1976, Hydrogeologie Interpretation of
Underground Water Connections. In: Gospodaric, R. & Habič, P. (eds.): Underground
Water Tracing - Investigations in Slovenia 1972-1975. Institute for Karst Research SAZU,
267-268, Postojna.
Gospodaric, R., Krivic, P. & Verbovšek, R. 1976, Hydrogeologische Interpretation
der unterirdischen Wasserverbindungen. In: Gospodarič, R. & Zötl, J. G. (eds.), Marki-
erung unterirdischen Wässer Untersuchungen in Slow^enien 1972-1975. Steirische Beiträge zur
Hydrogeologie, 28, 251-252, Graz.
Krivic, P., Verbovšek, R. & Drobne, F. 1976, Hidrogeološka karta ozemlja med
Cerknico, Idrijo in Vrhniko, v: Gospodarič, R. & Habič, P. (eds.) Underground Water
Tracing - Investigations in Slovenia 1972-1975. Institute for Karst Research SAZU, 1 list,
Postojna.
Krivic, P. 1976, Skozi Boko v osrčje Kanina. Planinski vestnik 76/1, 1-7, Ljubljana.
Krivic, P. 1976, Slap Boka pod Kaninom. Proteus 3S/9-10, 331-335, Ljubljana.
Krivic, P. 1978, Etude chimique des eaux de la zone non saturée dans un karst (Perimètre
expérimental de Corcone). Rapport DEA, 51p., Montpellier.
Krivic, P. 1980, Kraška podtalnica pri Brestovici, 6. jugosl. simp, hidrogeol. inž. geol..
Vodnik, 14-15, Portorož.
Krivic, P. & Drobne, F. 1980, Hidrogeološke raziskave Tržaško-Komenskega krasa. 6.
jugosl. simp, hidrogeol. inž. geoL, Zbornik referatov 1, 233-239, Portorož.
Krivic, P. 1981, Etude hydrodynamique d'un aquifère karstique. Thèse Doct. Ing., Univ.
Montpellier, 108 p., Montpellier.
Krivic, P. 1982, Variations naturelles de niveau piézométrique d'un aquifère karstique.
Geologija 25/1, 129-150, Ljubljana.
Krivic, P. 1982, Transmission des ondes de marée à travers l'aquifère côtier de Kras.
Geologija 25/2, 309-325, Ljubljana.
Krivic, P., Praprotnik, A. & Smerdu, R. 1983, Potapljaške raziskave Divjega jezera
(Kat. Št. 5000). Naše jame 25, 7-10, Ljubljana.
Krivic, P. 1984, Interprétation des essais par pompage réalisés dans un aquifère karstique.
Geologija 26, (1983), 149-186, Ljubljana.
Drogue, C., Razack, M. & Krivic, P. 1984, Survey of a Coastal Karstic Aquifer by
Analysis of the Effect of the Sea-tide: Example of the Kras of Slovenia, Yugoslavia. Environ-
mental Geology and Water Sciences 6/2, 103-109, New York.
Bricelj, M., Kosi, G. & Krivic, P. 1986, Tracing of Underground Karstic Waters with
the Phage P22H5. Svetovni mikrobiološki kongres, Ljubljana.
Bricelj, M., & Krivic, P. 1986, Karstwassermarkierung mit Bakteriophagen. IV. Inter-
nat. Hydromikrobiologisches Symposium, Pieštany, 285-289, Bratislava.
Krivic, P. & Pezdič, J. 1986, Natural and Artificial Tracer Investigations of the
Catchment Area of the Rižana Spring (SW Slovenia, Yugoslavia). Proc. 5th Inter. Symp. on
Underground Water Tracing, 459-460, Athens.
Pezdič, J-, Dolenec, T., Krivic, P. & Urbane, J. 1986, Environmental Isotope
Studies Related to Groundwater Flow in Central Slovenian Karst Region, Yugoslavia. Proc. 5th
Inter. Symp. on Underground Water Tracing, 91-100, Athens.
Krivic, P. 1987, Determination of Ground Water Quality Protection Areas in Karst
Terrain. Symposium - Karst Systems of the Atlantic Border, Tomar, Lisboa.
Krivic, P., Bricelj, M., Trišič, N. & Zupan, M. 1987, Sledenje podzemnih vod
v zaledju izvira Rižane. Acta carsologica i 6/4, 83-104, Ljubljana.
Bricelj, M., Krivic, P. & Zupan, M. 1989, Phage and Flourescent Dyes Tracing in
Karst. 28th International Geological Congress, 1, 199-200, (Abstracts), Washington.
Krivic, P., Bricelj, M. & Zupan, M. 1990, Podzemne vodne zveze na področju Čičarije
in osrednjega dela Istre. Acta carsologica 18, (1989), 265-295, Ljubljana.
12	Miran Veselic
Javna predavanja:
1977, Slovensko geološko društvo: Hidrogeološke raziskave Tržaško-Komenskega Krasa
(Brestovica).
1986,	Slovensko geološko društvo: Kras Tauridov in Centralne Anatolije.
1987,	Slovensko geološko društvo: Hidrogeološke raziskave kraške podtalnice pri Bresto-
vici.
1988,	Planinsko društvo Cerknica: Vulkani južne Italije - Stromboli, Etna in Vezuv.